Polinfn« platana v gotovini.
Lef@ V9., St. 28. V ljubljeni. v ned&ljo 5a fabrusirj® 1922» Pssasm. št. 50 par.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
„Peka“, z. z o. z.
Ker ni pričakovati, da bi država sama valutno vprašanje v kratkem moderno rešila, bomo ustanovili zadrugo, kjer bo zadružno gospodarstvo temeljilo na moderni pšenični valuti.
Namen zadruge bo predvsem obvarovati člane kakor tudi nečlane gospodarske škode vsled menjave denarne vrednosti.
Vrednostna enota zadruge ne bodo dinarji, temveč kilogrami pšeniče (pšenični kilogram, skrajšano: »pk«) in bomo zato imenovali zadrugo »Peka«.
Vse zadružne knjige se bodo^ vodile v pk oziroma v stotinkah od pk. Vse blagajniške tiskovine za promet s strankami Pa morajo imeti tudi prostor za vpisovanje veljavnega kurza za pk in prostor za. vpisovanje zneska v dinarjih.
Vplačevanje in izplačevanje pri zadrugi se bo vršilo v dinariih po veljavnem kurzu pk.
Veljavni kurz za preračunavanje pk v dinarje in obratno je za ves mesec (od
1.	do zadnjega dne v mesecu) povprečna uradna cena pšenice na novosadski žitni borzi_ v preteklem mesecu.
če se plačilna vrednost dinarja ustali. ima občni zbor zadruge pravico, določiti trajnejši kurz med pk in dinarjem, oziroma če nastopijo redne razmere, tudi prevesti po takratnem kurzu vse vloge i. dr. na dinarje. V slučaju novega nepravilnega razmerja med pk in dinarjem pa ima upravni svet sporazumno z vladnim nadzorstvom takoj zopet prevesti vse vloge i. dr. na pk enote proti naknadni odobritvi občnega zbora.
Da se vsak v pk vpisani znesek lahko nesporno ugotovi tudi v dinarski vrednosti, zato je voditi posebno knjigo: »Pregled veljavnega kurza za pk*, kjer mora biti pregledno označeno: 1. datum vpisa;
2. veljavni kurz za uk v dinarjih; 3. doba veljavnosti kurza; 4. event. prevedba na dinarje ali obratno. — Vsak vpis v tei knjigi mora biti izvršen pred dobo, za katero velja iri osebno podpisan od dveh članpv upravnega sveta.
Zadruga »Peka« bo
1. bavila se z vsemi vrstami vzajemnega zavarovanja na ok enote;
2. sprejemala hranilne vloge v pk enotah proti najmanj trimesečni odpovedi (da se onemogočijo špekulacije);
3. ustanavljala lastna podjetja s pk knjigovodstvom;
4. zidala stavbe, ki se bodo odplačevale v pk;
5. dovoljevala posojila na zanesljivo obratovanje v pk;
6. po potrebi otvorila lastno veletrgovino. opravljala vse bančne posle iti otvarjala podružnice;
7. rezervne sklade lahko nalagala tudi v pšenici.
Zadružni delež je 50 pk, t. j. vrednost 50 kg pšenice s še enkrat tolikim jamstvom.
'lo so bistveni členi pravil zadruge »Peka«. Že čujemo ugovore, češ, da knjigovodstvo v pk ni »zakonito«, in da dr žava takih pravil ne more odobriti. Takim »juristom« odgovarjamo že vnaprej, da je na temelju knjige »Pregled veljavnega kurza za pk« vselej možno nesporno ugotovili vsak vpisan znasek v dinarski veljavi. Država, ki bi bila zmožna zaradi takih formalnosti združiti re,sno stremljenje po ozdravljenju brezupnih gospodarskih razmer, bi bila pač obsojena, da jo baš te brezupne razmere zadušijo, ne po zakonitih predpisih, pač pa po naravnem zakonu.
Zato pričakujemo od naše države, ki še nismo izgubili vere vanjo, da bo z vse-
OSKAR WiLDE:
Ueiteli modrosti.
Od svojega detinjstva jc bil navdahnjen s popolno znanostjo o Bogu. Ko je bil še mlad deček, so prihajali svetniki in svete žene so prihajale, ki so stanovali v svobodnem mestu njegovega rojstva, in strmeli nad globoko modrostjo njegovih odgovorov. In ko so mu starši dali moško obleko in orstan. jih je poljubil m zapustil; po svetu je odšel, da bi svetu govoril o Begu. Zakaj tisti čas jih ie bilo mnogo, ki niso vedeli za Boga ali pa je bilo njih znanje nepopolno in so oboževali malike, ki so stanovali v gajih in se niso menili za svoje častilce. In svoje obličje je okrenil proti solncu in potoval. Brez sandal je hodil, kakor je videl svetnike, in na svojem pasu je imel usnjeno torbo ;n steklenico iz žgane prsti.
In ko je hodil po deželni cesti, ga jc obšlo veselic, izvirajoča od znanosti bpž-
je, in brez prestanita je prepeval pesmi Bogu na slavo: in čez nekaj časa je dospel v čudno deželo, kjer je bilo mnogo
mest.
In enajst mest je prehodil. Mnogo mest je ležalo v dolini, druga ob bregu velikih rek in zopet druga na holmih. In v vsakem mestu je našel učenca, ki ga je ljubil in mu sledil. In tudi velika množica ljudstva mu je sledila v vsakem mestu in uauk božji sc je širil po vsej deželi in mnogo vladajočih oblastnikov se je iz-preobrnilo in svečeniki v svetiščih, kjer so ostali maliki, so videli, da so ob pol dobička. In če so opoldne udarjali na boben, ni prihajalo nič več ali pa le prav malo ljudi s pavi in mesnimi darili, kakor je bila pred njegovim prihodom navada v deželi.
Ampak čim več ljudstva mu je sledilo, čim večje je bilo število njegovih učencev, tem večja je bila njegova hrid-Jkost, In sni znak zakaj je bila njegova
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 0-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
mi močmi podpirala našo zadrugo, ki bo posebno v začetku potrebovala predvsem moralne zaslombe. Zavedamo se popolnoma, da je konservatizem v našem Ijud-. stvu še velik.
Nerazsodni, neodločni del prebivalstva tako rad čaka in gleda ob strani, češ »bomo videli, kaj bo iz. tega: če bo dobro, pojdemo že potem zraven«. Tako bi jih veliko čakalo na uspehe, ki pa morejo priti le z združenim delom. Kajti svoja gospodarstvo bo mogla zadruga »Peka« razviti in izrabiti tembolj, čim širše kroge bo zavzemala. Tudi zadruga »Peka «bo potrebovala posebno v svojem počet ku zaupanja. Tega bo zadruga takoj imela, če pokaže država svojo resno voljo s tem, da prevzame na eni strani strogo jamstvo za.pravilno poslovanje zadruge (s stalnim državnim nadzorstvom), na drugi strani pa da sama uporablja zadrugo v vseh slučajih, kjer je sama poklicana varovati državljane škode, ki jim preti po padanju denarne vrednosti. Če opozorimo n. pr., da je danes imetje varovancev: (sirot itd.) naloženo v navadnih hranilnicah, kjer izgublja dnevno na vrednosti, smo pokazali izmed številnih krivic sama na eno, katero pa lahko država takoj ukine, če odredi zavoljo izjemnih razmer, da se takšna imetja nalagajo pri zadrugi »Peka«. Pupilarno varnost bo država zadrugi kaj lahko priznala, če bo imela količkaj dobre volje; zadruga bo rada prikrojila svoja pravila vsem tozadevnim zahtevam. S stalnim strogim nadzorstvom, ki jo zadruga predvsem želi, bo Izključena vsaka sumnja nezaupanja.
Zavedamo se tudi, da nobena obstoječa politična stranka ne more izvesti našega načrta v velikem obsegu. Kakor-hitro bi nastopila pred p o 1 i t i č n o javnost, bi ji morale nasprotne stranke iz političnih razlogov nasprotovali. Uspeh bi bil zmanjšan in trpel bi zopet
bridkost tako velika. Vedno je govoril le o Bogu, zajemajoč iz bogate znanosti o Bogu, ki mu jo je padelil Bog sam.
In nekoč zvečer se je napotil iz enajstega mesta, mesta v Armeniji, in njegovi učenci in velika ljudska množica so mu sledili; in šel ie na goro in sede-1 na skalo vrh gore in njegovi učenci so ga obdajali kroginkrog in množica je klečala v dolini.
In svojo glavo je sklonil na roke in sc razjokal rekoč svoji duši: »Zakaj sem poln bridkosti in strahu in zakaj mi je tako, kakor da je sleherni učenec moj sovražnik?«
In duša njegova mu je odgovorila rekoč:	»Bog te je navdahnil s popolnim
znanjem in to znanje si izročal drugim. Žlahten biser si razdelil in oblačilo brez šiva si raztrgal na kosce. Kdor izroča modrost, oropa samega sebe. Podoben si tistemu, ki daje svoj zaklad razbojniku, Ali ni Bog medrejši od tgbe? Kdo si, da
tisti. H trpi danes. Tega ne maramo Zato izjavljamo, da zadruga »Peka« nima uradnih stikov z .nobeno politično stranko. Je nepolitično gospodarsko podjetje, ki sprejme rado' slehernega poštenjaka v svoj delokrog.
Vabimo vse, ki odobravajo naš načrt zadruge »Peka« in ki jim je do resnega dela za izhod iz sedanjih razruvanih go-
Občni zbor Konsnm.
Na Svečnico se ie vršil v dvorani hotela »Tivoli« občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo. Na občnem zboru so bile Zastopane potom svojih delegatov vse prodajalne. Zborovanje so posetili tudi zastopniki našega časopisja in drugih naših organizacij.
Občni zbor je otvoril v imenu nad* zorstva z. Udovč. Iz izčrpnega poročila, ki ga je podal v imenu zadruge ravnatelj z. Dražil, posnemamo, da pomenja poslovno leto 1920./21. za zadrugo po letih naglega zunanjega razmaha, velik napredek na poti notranje okrepitve. Zadruga v preteklem levu ni otvarjala novih prodajaln. Vkljub temu pa njen promet neprestano raste. Med tem ko so znašali še pred pol leta njeni mesečni prometi od štirih do pet milijonov kron, je prodala v zadnjih mesecih že za nad devet milijonov kron blaga. To je posledica solidnega in sistematičnega dela za notranjo okrepitev zadruge, ki se je postavila v tem •letu na tako trdno podlago, da lahko zre mimo vsem viharjem nasproti, ki pretresajo dandanes svetovno gospodarstvo.
V skrbi, da zida trdno in solidno, predlaga načelstvo zadruge občnemu zboru, naj sc ustanovi pomožni rezervni fond, v kojega naj plačuje vsak član vsakoletno povračilo toliko časa, da ima vloženih 500 K, Ta znesek pa lahko vsak tudi v gotovini plača. Ta vsota sc bo obrestovala po najvišji obrestni meri zadružnega hranilnega oddelka.
O tej točki se je vnela dolga in Živahna debata. Nekateri delegati so po-vdarjaJi, kako težko bo razložiti članom potrebo tega ukrepa. Vendar pa so končno uvideli, da je ta predlog dobro premišljen in nujno potreben. Radi vedno rastoče draginje rabijo danes vsa podjetja, tudi zadruge, vedno več denarja. Pri tem položaju morajo gledati, da dobijo ta denar na posodo od svojih članov, ki s tem nič ne izgubijo, ker je naložen denar v zadrugi dobro in dobičkonosno. Ne bilo bi prav, če bi računala zadruga le na iz-posojila, lzposojila so danes silno draga.
raznašaš skrivnost, ki ti jo je Bog razodel? Nekdaj sem bila bogata in ti si me osiromašil. Nekdaj sem gledala Boga in zdaj si mi ga zakril.«
!n znova se je razjokal, zakaj vedel je, da je duša njegova govorila resnico in da je drugim izročal znanost božjo in da se je oprijemal oblačila božjega in je njegova vera v tej meri pešala, kakor je raslo število tistih, ki so mu verjeli.
Sam sebi je dejal: »Nič več ne bom govoril o Bogu; kdor oddaja modrost, oropa samega sebe.«
In čez nekaj ur so prišli k njemu učenci in se mu priklonili do tal rekoč: »Učitelj, govori nam o Bogu, popolna je tvoja znanost o Bogu in razen tebe nima nihče te znanosti.«
In on jim jc odgovoril rekoč: »O vseh rečeh v nebesih in na zemlji vam bom govoril, ampak o Bogu vam nočem govoriti. Ne sedaj in ne pozneje vam ne bom govoril o Bogu.«
.(Dalje prih.)
spodarskih razmer, na? se priglase k sodelovanju. Natančnejša pojasnila daie pripravljalni odbor, ki vloži te dni pravila v potrditev. Sprejema tudi začasne pristopne izjave. Ustanovni občni zbor bo sklican takoj po potrditvi pravil.
Pripravljalni odbor »Peka«. Ljubljana, poštni predal 168.
društva za Slovenijo.
Razen tega škodujejo prevelika izposojila pri nečlanih zadružni ideji in solidnosti zadružnega gospodarstva. To so bili razlogi, ki so bili za delegate merodajni, da so zgoraj omenjeni predlog načelstva enoglasno sprejeli.
Po debati o računskem zaključku In do poročilu nadzorstva so delegati računski zaključek enoglasno odobrili.
Iz načelstva sta izstopila zz. Anton Kristan in Filip Uratnik. Prvi, ker mu ;ie postalo radi velike oddaljenosti cd Ljubljane težko sodelovati v neposrednem vodstvu zadruge, drugi ker ie prevzei tajništvo Zveze gospodarskih zadrug, kjer se hoče posvetiti predvsem delu za ustvaritev tesnejših stikov med konsum-nimi zadrugami v državi, ki jih je treba spraviti v trdneišo medsebojno zvezo.
Z. Uratnik ostane kot tajnik Zvezo gospodarskih zadrug s Konsumnim društvom za Slovenijo itak v najožjih stikih. Nanovo sta bila izvoljena v načelstvo z. Albin Lajovic iz Tržiča in z. Valent n Verhunc iz Ljubljane. Oba novo izvoljena zadružnika sta odlična zadružna dc-♦avca. ki sta posvečala naši zadrugi vsaiv na svojem mestu že dosedaj svoje moči. V nadzorstvo so bili izvoljeni zz. Kristan, Ahčan (Borovnica), Slakoper in -Vlah (Ljubljana).
Tako je ustvaril letošnji občni zbor vse temelje za nadaljni razvoj in napredek zadruge, ki stoji kakor granitna skala v valovanju nestaine dobe. Njeni dele gatje in organizatorji so ponovno dokazali, da znajo graditi. Njih globokemu iti pravilnemu pojmovanju zadružne misli in njih razumevanju za položaj, v katerem se danes zadružništvo nahaja, se je v veliki meri zahvaliti, da se je zadruga tako mogočno razvila, da ie danes v ponos vsemu slovenskemu delavstvu.
Dnevne vesti.
Prva pomoč gledališki krizi. V obeh poslopjih Narodnega gledališča v Ljubljani je nabit danes tale razglas: Z oz.-rom na svoje zdravstveno stanje sem zaprosil kr. vlado, naj me razreši dolžnosti upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani itd. — Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani: prof. Frid. Juvančič m. p. — (Mislimo sicer, da je tista o »zdravstvenem stanju« precej za lase privlečena, vendar je itak vseeno, na kak način gospodje opravičujejo prvi korak k ozdravljenju naših desperatnih gledaliških razmer. Ured.).
Kdo bo? »Slovenski Narod« rdeči kakor stara devica. Govori o krizi v ljubljanskem gledališču in pravi, da vprašanje novega upravnika še ni rešeno. Govorice o izvestniii kandidatih za to čast so baje brez podlage. »Slovenski Narod« nima opravka s samimi letošnjimi zaja, zato nam v tem oziru ne bo dosti dopovedal. Dobro vemo. da obstoja v »Narodovih« krogih močna želja, da pride k gledališču zopet g. Govekar, trdimo celo. da ie zadeva v tem smislu že rešena in da lioče »Narod« le javnost po kapljicah pripraviti nanjo. Ali nimate sami v g. Gove-
karja dosti zaupanja? Ali d venite o njegovi sposobnosti? Da povemo po pravici, mi sami smo za to. da pride g. Govekar zopet na površje, če že ni drugega sposobnejšega človeka, da bi spravil našo gledališko sramoto z dnevnega reda in če se sam Oton Župančič ne čuti dolžnega, da uporabi svoje sile v ta namen. G Govekar bo vsaj zafurane finance našega gledališča spravil iz blata, to vsaj pričakujemo od njega. In še zaradi nečesa drugega smo zanj. Umetnosti v slovenskem (vsaj ljubljanskem) Talijinem hramu ne išče več noben človek, ker jc tam kratkomalo ne najde. Kar mu nudijo. je samo neka vrsta primitivnega za-četništva, nič več, nič manj. Vsak misleč človek govori tako: Našemu gledališču ic treba, da ga vržejo v skrajno ponižanje. da se javnost nekoč spomni, da le Talijina stavba pravzaprav svetišče in ne hlev.
Škandal oošuiega in brzojavnega ravnateljstva ored sodiščem. Delavce z tobačne tovarne in sploh vse oškodovance, ki so jim pošiljali sorodniki dolarje v pismih Lz Amerike opozarjamo na razpravo proti »dolarskim princem«, ki se bo vršila pred tukajšnjim sodiščem v poude-ljek^ 6. t. m. ob doI 9. zjutraj v dvorani št. 79. Afera »dolarskih princev« rnora prav pošteno smrdeti, sicer ne hi naprosil ffospod poštni ravnatelj nekega našega poslanca, naj vpliva na naše uredništvo, da ne bi poročalo o škandalu pri našem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. Senzacionelne podrobnosti bomo objavili prihodnjič, kajti naše poštno ravnateljstvo mora imeti neverietno kosmato vest. ker še do danes ni odgovorilo na dva članka, ki sta izšla v našem listu.
Izpiti gospodov načelnikov v ministr-stvju.NeKi današnji meščanski list poroča, da so se vršili dne 23. januarja na beKraj-
ski gimnaziji izpiti za privatiste. K tem izpitom sta se prijavila tudi dva načelnika ministrstva in trije nadzorniki. Gospoda načelnika sta delala izpit za 1. gimnazijski razred, ostali trije pa za III. razred Profesor za naravoslovje je vprašal gospoda načelnika, naj mu našteje domače živali. Gospod načelnik mu ie naštel mačko, psa
iv.	konja. Nato ga je vprašal profesor, kaj ve o komu m 2'osPod načelnik mu je odgovoril, da ima koni kopita. Profesor ga ie nato opomnil, da ima tudi osel kopita, pa le ni konj. Vkljub pomanjkljivemu znanju je napravi! gospod načelnik izp;t z dobrim uspehom.
Minister Pucelj in njegova prečudna bole?en. V včerajšnji seji narodne skupščine je interpeliral zemljoradnik Vojislav Lazič ministra Puclja v zadevi živine iz Nemčije, ki jo je prodal samostojni minister Pašičevemu sinu Radoju in še večim bivšim vojnim liferantom. Samostojni minister Pucelj je odgovoril na interpelacijo, da je prodal nemško živino, ker — jc bila bolna na gobcu in parkljih! Koliko časa bo še verjelo naše ljudstvo »samostojnim« nesramnežem?
Naša vlada je orioravliena plačevati Karlu letno apanažo. Naši listi so po belgraiskih časopisih poročali, da je sklenila narodna skupščina plačevati cksce-sarju Karlu letno apanažo v znesku več milijonov kron. Češki listi pa so poročalk da so bili v češkem parlamentu neljubo presenečeni zaradi ukrepa naše narodne skupščine. Sedaj poroča »Večer« iz Bel-grada, da ie stavila naša vlada za svojo udeležbo ori plačevanju več pogojev.
Tonček in Peterček. Gospod Oton Župančič je poslal vsem ljubljanskim dnevnikom ne posebno srečen gledališki dopis zoper mojo pritiko Golijevega Pe»
i
Zabukovca v. Grižah. V dolžnost si štejem, da odgovorim 23. številki »Novega Časa«. To ie članku iz drž. prem. Zabukovca. Vsebina se tiče seveda g.^ Ura-nieka, kateri pravi, da ga sodr. Bratec blati v »Napreiu«. Samo to hočem povedati našemu sodelavcu Uranjeku. da ne briga ne Brateča ne Uran jeka ona vinarska blagajna popolnoma nič. In da se iz vinarske blagajne plačujejo samo podpore za. dolgotrajne bolezni ter za pota zaupnikov v slučaju vabljenja k mezdnim pogajanjem itd., in še za to sc vedno skliče v to postavljeni odbor, kateri odloči, koliko ie komu nakazati. Zato je tudi poseben natančni pravilnik. Tako da na ta način ne pvistoja Uranjeku nobena potnimi za Velenje, če opravlja svojo dolžnost. Pravilnik je v pogled vsakemu delavcu pri blagainičariu Fr. Judcc in tudi odobren po glasovanju celokupnega delavstva v Zabukovci. Za vsako izplačano podporo se lahko pokaže lastnoročne podpisano potrdilo. Kar se pa tiče vsiljevanja časopisa »Naprcja« in »Delavca«, ie to laž. »Naprej« se kolportira tistemu, ki ga hoče kupiti, »Delavca« pa dobi oni, ki plačuje v strokovno organizacijo. Druge na prosimo, naj ne segajo po krivem po tujem blagu. O propadli Uniji pa ni govora. ker dobro ve vsa Jugoslaviia za nje stališče in nje uspehe pri posredovanju med delavstvom ih kapitalistom. Povem tudi Uranjeku, naj o višjih oblastiii kar molči, kajti, kdor drugim jamo koplje, navadno orvi sam vanjo pade. Kličem pa celokupnemu delavstvu, naj ne posluša ničvrednih obrekovanj, ki nič ne pomagajo, ampak zavedajte sc in združite se
v.	skupne vrste, da boste zmagali v razrednem boju za svoj bodoči obstanek. Blagajnik vinarske zadr. Fr. J.
Terčka. Na ta dopis dobi potrebno pojas- * nilo v »Jugoslaviji« štev. 29. — Rr. Rejec.
Tiskovna pomota. V včerajšnjem listku »Hiša sodbe« se je po neprevidnosti v tiskarni vrinila v 3. stolpec, vrsta 22., pomota, ki kvari smisel vsega listka. Vrsta 22. ie korektura za 12 vrsto, na njeno mesto ua mora priti: morem poslati v nebesa? Zakaj ne?«
Zveza šoferjev za Slovenijo ima svoj ustanovni občni zbor dne 11. februarja ' 1922 v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulici ob pol 8. zvečer. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Shod ljubljanskih obrtnikov bo v nedeljo, dne 5. februarja t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani Mestnega doma, na katerega opozarjamo vse ljubljanske obrtnike. Vabimo vse obrtnike, naj se shoda, katerega priredi deželna zveza obrtnih zadrug, udeleže v čim večjem številu.
i€uifytmi cestnik.
Zikov kvartet ponovi koncert v poudeljek, 6. t. m. točno ob osmih zvečer v dvorani Filharmonske družbe v Ljubljani, in sicer z istim sporedom. — Vstopnice se dobe v predprodaji v Pisarni »Glasbene Matice«. Sodrugi, ki zadnjič niso imeli prilike, da posetijo najlepšo glasbeno prireditev te sezone, naj se tega koncerta gotovo udeleže in naj s tem pokažejo, da iim je več do resne duševne zabave kot do predpustnega puhlega meščanskega veseljačenja. Naj si vstopnice pravočasno priskrbe, ker bo dvorana gotovo zopet do zadnjega kotička zasedena.
Kreka ori Tuzli Razmere v tukajš njem rudniku se z vsakim dnevom slabšajo. Zaslužek rudarja je ostal isti kot je bil 1920 leta, med tem ko so cene potrebščinam poskočile za 100 do 300/6. — Da se »potolažijo« sestradani rudarji, je ministrstvo za šume in rude dovolilo rudarskemu uredništvu in poduradništvu znatne premije, ki imajo očividno namen — buditi med rudarji skrajno ogorčenost, »dvigniti produkcijo premoga« in — vzbuditi med rudarji skrajno ogorčenost. Torei gg. ravnateljem, rudniškim svetnikom, inženirjem, poslovodjem itd. dajeiu premije od 5000—60.000 kron, med tern ko morajo rudarji garati kot sužnji brez vsakega nedeljskega odpočitka! — Kakor čujemo, je dešlo tudi za rudarje povišanje plač. Vendar se mi prav dobro zavedamo, da imajo te govorice namen vzbuditi med delavstvom — upanje in to.ažbo, češ: »lc mrni in tihi ostanite in ne iščite pomoči v strokovni oragnizaciji, katere vam tako ne dovolimo; sai bode tudi za vas boljše
— na drugem svetu. — Tudi patriotizem igra tu pomembno vlogo. Če si Srbin-šovinist, imaš prednost v vsakem oziru. V boljše in lahke službe se pozivajo elementi brez vsake šolske izobrazbe in sposobnosti. Brivci, peki. mlinarji, jamski vozači, nekvalificirani delavci zasedajo odgovorna mesta in čuvajo »prevratne eic-menie«, da ne^bi kdo zahteval večji košček kruha! Za take »urotidržavne elemente« je pa policija in volovska žila, da ia kdo ne spregovori o strokovni organizaciji. Seveda to se gospodi zelo dopade. Dela karkoli se ii poljubi, delavec pa trni in stradaj, pravice nimaš ne tukaj ne tam!
— Obtoženi rudarji trpijo še vedno no ječali. Razprava se vleče na dolgo in široko. Družine obtoženih stradajo, da je groza. Brez vsakega zaslužka že čez Je to dni sc nahaja žena obtoženca Karla Železnika s sedmimi malimi otroki (najstarejša 16-letna hčerka je zblaznela od tuge in strahu). Izdatna pomoč tem siromakom ie otežkočena, ker se delavstvo boji dajati podporo v strahu pred policijo, katere oko pazljivo bdi nad takimi slučaji. — Merodajne oblasti naj energično posežejo v to gnezdo korumoiranega in krivičnega reda. če imajo pošteno voljo vsaj malo pomagati poštenim trpinom! — Drugič več! — Slovenski rudarji v Bosni. — (Mi smo že opetovano pozvali naše poslance, da naj intervenirajo na pristojnem mestu, ker nikakor ne smemo dopustiti, da bi se postopalo z delavci kakor z neumno živino. Dan za dnem nam prihajajo iz rudniških revirjev strahotna poročila o dogodkih, ki so v resnici balkanska. Zato pričakujemo. da bomo kmalu prejel! poročila o interpelacijah v parlamentu. Op. ured.)-
P@ svetu.
— Železničarska stavka v Nemčiji končana. Vrhovno vodstvo železničarjev jo sklenilo pozvati stavkujočc zopet na delo, ker je vlada pristala na zahteve železničarjev.
— Igralnice v Monakovn pogrešajo ruskih princev in knezov, ki so v blaženih časih carizma puščali milijone v Momc Karlu. Ruski knezi so zadovoljni, če dobe sedaj dovolj jest; in niti. Da ne stradajo, skrbe dobre zavezniške vlade. Ampak posestev, ki so jim iih konfiscirali boljše-viki, ne dobe več nazaj in tako so oboji žalostni: Lastniki igralnic v Monte Karlu in ruski knezi. Tudi marsikatera lepotica, ki se jim je prodajala, iih pogreša.
UTRINKI.
Kristjani imajo popolnoma prav, če trdijo, da je krščanstvo že rešilo socialno
1 vprašanje. Ali rešilo ga jc le v ideji, ki je
pa obnemogla vpričo materialnih dejstev. Prav tako bi se iahko oglasili Kitajci in Indi s trditvijo, da so ga rešili še pred krščanstvom. In imeli bi enako prav, in enako bi se motili.
Krščanstvo ima lepe nauke. Ono uči. ljubezen do bližnjega, in to je gotovo lep zakon. Ono zahteva od ljudi, da naj vsak ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In to je v teoriji popolna rešitev socialnega vprašanja. Ge ljubiš svojega bližnjega kakor samega sebe — in po evangeliju je vsakdo tvoj bližnji, pomeni to, da se ne more nikomur slabše goditi kakor tebi. Ker velja nauk za vse enako, bi moral vsak človek enako ljubiti vsakega človeka kakor samega sebe, torej bi se moralo vsem enako goditi, nihče ne bi smei trpeti pomanjkanja. Ce je na svetu tudi obilica in iuksus, ga morajo biti deležni vsi, kajti nihče ne sme biti zapostavljen in nihče ne favoriziran v ljubezni. Le du v praksi ni tako.
\	*,
Škof pomenja nadzornik. To je duhoven, ki kot drugi ščurki poseduje čudno lastnost, da zapusti potomstvo, ne da bi sodelovala žena. Drugače je io jako težaven poklic in velika odgovornost povzroči, da vsak škof odebeli.
C&esgsodtorsttro.
Zagreb, devize:	Berlin 150 do
152.5, Bukarešta 230, Milan 1415—1425, London 1317—131S, Ne\vyork ček 304.5 do 308.5, Pariz 2558—2565, Praga 570 do 580, Švica 6020, Dunaj 3.80—3.95, Budimpešta 46.60—46.90. v a 1 u t e:	dolarji
303.5—304.5, marke 150—154, lire 1400 do 1409, levi 220—225, napoleondori 1130 do 1160.	  ■
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. ocib. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako Itakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
„EEiSA‘i ElEifitffll«* Ul iJEiiSO MILO najbolje blago, najfinejše „nnlo lepote"; 4 koni z zamotam in poštnino 98 Iv.
MI2ESA“ OBRAZKA P05I.4I5A odstrani vsako nečetost kože, solnčne pege, zajsdance, nabore, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
„EES4“ TANOCMIMA P4M1ABA 2A KAST SL A S krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivdost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zanio-tora in poštnino 52 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od Vidnega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Bckomaz 8 K; naj-linejši 1 lega-puder Dr. KJugera v velikih original-nh Skatuljah SOK; najfiuejsi ![ega zobni prašek v patent Škatljah 30 K; puder za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K: v vrečicah 5 K; Sachet dišava za perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24K; najfinejši parfum pa 40 in 50 K; Močna votla za laso 58 K. Za te razne predmete se zamotin poštnina posebej računa.
EVGEN V.FELLER, Istaf, STUBICA t tloaja Elsatrg št. 334 Hrvaško.
falicr
Večje industrijsko podjetje na Hrvaškem
išče nekaj
l
n is i
Stanovanje pripravljeno. Ponudbe naj se pošljejo:
J. Mohorko, d. z o. z., Maribor, Slovenska ulica št S.
povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah.
i«
umu mu
Sprejmejo se takoj S«3
UIK4I1I, UbiHlU IL.IIUlUi IS
grapi pisinsii vsi vrst
na ci?ebn9 čs ®3ežs®i<3.
M
G«avno zastopstvo polnih | gumijevih obročev za to-5 vorne automobiie tovarne Waiter Martinv, Torino
£5*3^381
Hydravučna stiskalnica za
Maribor, RuSka cesta 3
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
.■> Prva mariEeorsha asa
imb tim 9 Uiim
TriaSka «eita ii. 3S, Sel. 324, priporoča deber kruh in žemlje.
Gostilna
ti
prvovrstni delavci, pri tvrdki SCH W AB & BESJAK, Ljubljana, Dvorni trg 3.
MU: Llilaaa ,Ma mia 2.
■ffežsfoa st. SS3.
^©družinic®
Lfubllana,	Maribor
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št, 470.	tel.	št	133.
poajeije za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
ESeegraaS,
Knez Mihajlova uiiea 3.
= Maribor =
Ruska cesta št. 7
priporoča izborno kuhinjo in £>ijafO»
... N. BRUNO MIU&I4IČ “•
tovarna knndftov ta sluščltarna
najniJ.jo cene in vsak čas sveže blago.
Maribor, Tkalska ulica 4.
U„ ^ budilke, n -
I 6 haike,verižSce, zlatnino, srebrni® o, očal e in poročne pritaae
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni trg št. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
>^1FI
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnn;e in klobuke
mmm cebar,
v S lobu. pasla Uomiaie tri LjiUjsni.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. --------
m®!® mmmmm mmmm
(Pršp©roSsm© tvrdk©
L
Liubllana
s t
SOJ
Ikti
iliiilii
H S^. *»atrs nasip
za rodbinsko in obrt n o rabo, vse £3S>5j'a&š&5iaa za Šivilje, krojače, čevljarje.
Srajce, kravate, iiits, viiice nslc i.Ld.
EfhSlikulia-ii ililip ia šililo.
sassasss^sasz
Prometni za¥od za. premog d. d. v L;ubl]ani
nF=^=
Isija
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski • premog
vseh kakovosti v ceiih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čeliosfovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in erni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
žaaaggagaaacaBgMBaamuKBBm«
BBBBBPBBBBflBBlBBiBSSBBBBB»BBBB0BS?BBB&BBBWBB
e a
r. z. z o. 2. y LjjubE assš priporoma o slad seefe
§#T Izkliulno
isdeltsšl
..i«nioew*a
Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od brnske tvrdke
STaass^sv & sc&3e.ss2w@ek,
Giaitno sJtJadiSea v jjKircsijr5, l. R-cSsSr. Poseben vtscžS Se Lingarjm u35cc 11. DcSaJCna prosiaJaSna v StrZ.arfsui iJSci S. PacJr^SMSea w ScKafo®/u.
m
m
sa
m
m
m
m
| zaloge manufaktur®
aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBABBBsBEBBVBBaBBflB&BBBBaSBBBSBBB