pUiasa * s “ !» vseh sploh v družbi mogočih glasov. Če je 12.000 delnic in jih daje po 20 en glas, je mogočih glasov 600, torej jih je vsaj 150 treba, da velja kateri od onih najvažnejših sklepov za storjenega. Če je kvorum določen z A, treba, da je na skupščini zastopanih 200 glasov, od teh treba A za predlog — 150. Ako je kvorum 'A, večina 3 It je za sklep treba 2/8 — Va vseh glasov (300 in 200), pri kvorumu s/s, večini a/3 = */» (400 in 265) pri kvorumu 3/4, večini 2/3 = 8/i* (450 in 300); v gori navedenih primerih se torej zahteva več nego zahteva regulativ in s tega stališča bi smeli take določbe odobriti. Par -statutov je nejasnih v toliko, da zahtevajo kvorum A in % vseh glasov, brez pristavka, ali na skupščini zastopanih ali dejanski oddanih, misliti bo treba da oddanih; gotovo ne morejo biti mišljeni sploh vsi mogoči glasovi, sicer bi bila večina večja nego kvorum. Način glasovanja: redno je rečeno, da se volitve vrše z listki, če skupščina ne sklene drugače, redko je rečeno, da samo z listki, enkrat celo, da morajo biti listki podpisani, kar je pač čudna stvar (tajnost volitev); tudi obratni primer, da se volitve načelno vrše z vzklikom ali dvigom rok in le na zahtevo z listki, tvori poedino izjemo. V drugih primerih določa način glasovanja- redno predsednik skupščine, na zahtevo tudi le enega delničarja pa se mora vršiti poimensko glasovanje; poimensko glasovanje tudi, če izid drugače izvršenega glasovanja ni jasen. Nekateri statuti dopuščajo predloge k razpravi (ne k glasovanju) le, če so bili določen rok pred skupščino prijavljeni načelstvu, parkrat celo le, če jih podpira določena kvota delniške glavnice; ta je v par primerih določena ravno tako visoko kakor navadni kvorum. Da je na ta način kritika v skupščini silno otežena ali celo onemogočena, je jasno; po mojem mnenju so take določbe nedopustne. Skoro vsi statuti zahtevajo, da se naj vrši ponovna skupščina, če je bil prvi sklic zaradi nesklepčnosti brezvspešen. Pri redni letni skupščini se to razume samo po sebi, saj se ta skupščina mora vršiti vsako leto. Večinoma tudi določajo rok, v katerem se mora sklicati ponovna skupščina, nekateri statuti rabijo izraz »takoj«, še drugi pa določajo rok, v katerem se mora ponovna skupščina vršiti. Kaj je boljše, je težko reči. Sam po sebi bi bil zadnji način (vršiti) brez dvoma najboljši, ker daje najmanj mesta samovolji sklicujočega organa, izigravanje družbenih interesov pa tudi tu ni nemogoče. Povsod je rečeno, da za ponovno skupščino ni treba kvoruma, navadno je pa pripomnjeno, da za one posebne predmete vseeno treba kvalifikovane večine, kar se razume pravzaprav samo po sebi, ker regulativ za ponovno skupščino dovoljuje olajšave samo glede kvoruma. Večinoma statuti za ponovno skupščino določajo tudi po regulativu dovoljeni krajši 8dnevni sklicni in krajši bdnevni zalagalni rok, toda ne vsi; kjer to ni rečeno, veljajo tudi za ponovno skupščino redni roki: ». (Dalje sledi.) TRGOVSKI LIST, 6. marca 1926. nr i r~mr«i>i nimnmni * ir ur—m mn i—!■ mn in Štev. ZS. Proizvodi iz apnenkaste kamenine. Kalksteingut. Razen lončarstva in pečarstva se uporablja glina v Sloveniji tudi za izdelovanje mehke kamenine. Način izdelovanja mehke kamenine se bliža izdelovanje porcelana. Pripravljanje delovne mase (Ar-beitsmasse) je zelo važno in natančno. Oblikuje se le v kalupe iz mavca, rečkrat pa se vliva pripravljena redka masa v take kalube. Na zahteve konsumentov se kame-ninasta posoda dekorira z barvami pod glasuro ali na glasuro. Ta panoga industrije se je v Sloveniji razvila iz malih lončarskih obrti v tvornice, katere so že zaposlevale preko 100 delavcev. Imele so dober sloves daleč na okrog. Blago, katero izdelujejo te tvorni-oe, bi se dalo še kvalitetno izboljšati, s čemer bi bil omogočen večji kon-sum, če bi se delovna tvarina (Ar-betismasse) izpopolnila s nrimešanjem belo se žgoče gline ali pa s koalinom. Za sedaj otežkočuje draga prevoznina uvažanje teh surovin. Keramične surovine v Sloveniji. Zemlja se je v nebrzdanem razbremenjevanju velikanskih prirodnih sil stvorila po določenih zakonih. Ta pravilnost pa ima za posledico prikazni, ki nam razodevajo kaj vse skritega tiči v zemlji. V Sloveniji je najbolj razširjena ge-ologiška formacija alpinski trias, potem jura, karbon, diluvij in aluvij, pa tudi v štajerskih pokrajinah. (Konec sledi.) Anton Pevc: »Slovensko mlekarsko društvo«. Mlekarstvo je važen činitelj kmetijskega napredka in v intenzivnem mlekarstvu leži velik del bodočnosti in blagostanja našega kmeta. Po vzorcu drugih narodov se je sklenila na mlekarskem zborovanju 10. januarja t. 1. v Ljubljani ustanovitev Slovenskega mlekarskega društva« in se je na seji pripravljalnega odbora 17. februarja t. 1. določilo besedilo pravil-Osnovna smernica slednjih je, da smo vsi ljudje enaki, da ne-le kmet, marveč tudi obrtnik (mlek. tehnik) in trgovec želijo ostati sami svoji gospodarji in da je naloga modernega narodnega gospodarstva spraviti v sklad interese vseh teh faktorjev, ne da bi se eden ali drugi čutil zapostavljenega ali izkoriščanega. Zadružništvo predstavlja silobran malih proti izkoriščanju od velikih, ki v rokah demagogov 5e6to prehaja iz obrambe v nasilje in ki službeno od njega odvisne ljudi cesto prav tako izkorišča, kakor je to delal nesolidni kapital, proti kateremu je bilo ustvarjeno. Ne hlapce, marveč svobodne ljudi je ustvarjati ter z zakoni in dogovori urejevati sodelovanje vseh dn vsakogar po njegovem poklicu v dobrobit človeške družbe. »Slovensko mlekarsko društvo« sestoji iz 3 skupin in sicer: 1. Skupina A., t. j. kmetovalci, ki dobavljajo mleko. Kmetija zahteva zase celega človeka; če se bo cepil gospodar v razne poklice, se bo cepila tudi njegova kmetija. V mlekarstvu mu pristoja naloga, da proizvaja na čim cenejši način čim več higijensko in kemijsko prvovrstnega mleka. Naloga ni lahka; zahteva talent umetnika, ves razum in mnogo pridnosti. Da bi mogel zraven tega to mleko sam predelovati v prvovrstne izdelke in sam spravljati na trg ni misliti, ker bi tedaj mogel le majhen del svojih moči posvetiti produkciji mleka in bi temu primemo dosegal tudi le majhne uspehe ali pa nič. 2. Skupina B., t. j. mlekarji, tehniki, ki predelavajo mleko v izdelke in mlekarski znanstveniki. Švicar pravi: »sirarstvo je iimetnost« in umetnika se ceni in spoštuje in ne zamenjava z navadnim ročnim delavcem. Umetni-štvo je svoboden poklic. Kmetje v Švici postavijo in uredijo svojo zadružno sirarno in jo dajo sirarju-umetniku v' najem; umetnik navadno nima kapitala, marveč le svoj talent; kmet mu da na razpolago kapital in mu pusti dogovorjeno svobodno ustvarjati — od prvovrstnih sirarskih umetnin imej ti polni hasek, jaz kmet gotovo tedaj tudi ne bom imel izgube. Ni mogoče v praktičnem mlekarstvu vedno upoštevati tega švicarskega načela v vsej popolnosti; toda upoštevati se mora in zavedati se, da ja ugodno procvitanje mlekarstva odvisno v prav toliki meri od dobrih mlekarjev-mojstrov kakor od umnega kmeta. 3. Skupina C., t. j. trgovci, mlekarski podjetniki in mlekarske zadruge kot pravne osebe. Kmet nima haska od prvovrstnega mleka in mlekarne ne od prvovrstnih izdelkov, če trgovec ne spravi blaga v promet, na svetovni trg. Trgovina je torej najvažnejši faktor ali vsaj polnovredna tehniki in produkciji mleka. Trgovina je riskant-na, zahteva mnogo vsestranske preudarnosti, predvsem pa sreče, odnosno ugodnih naključij; ves uspeh smemo pri njej pričakovati, če se razvija kot svoboden poklic, v mlekarstvu opira na dobrega tehnika in na organiziranega razumnega kmeta. Zadružništvo je hotelo svobodnega trgovca ponižati na navadnega ročnega delavca v službi zadrug; kljub tuintam uspelim vzgledom je teza napačna in pro-tivna idealu zadružništva — ne hlapčevstvo, marveč svobodo brani človeštvo. Tudi tukaj nam nudi Švica v svoji »Schweiz. Kaseunion«, z 10 milijoni frankov delujoče udruženje kmetov in trgovcev lep vzgled, da ni trgovca in podjetnika smatrati za sovražnika producentov ali konsumentov, marveč je potom dogovorov prav lahko mogoče sporazumno delo v korist dogovorni-kov in ne da bi se komurkoli preprečevalo svobodno udejstvovanje z vsem svojim talentom v dobrobit celokupnosti. Članarina »Slovenskega mlekarskega društva znaša 50 par od vsake krave organiziranega kmetovalca; 25 Din za mlekarje-mojstre ali vodje in le polovica za mlekarskega pomočnika ter učence; 50 Din za trgovce, mlekarske podjetnike in mlekarske zadruge, — Vpošlje naj se na naslov društvenega tajnika »dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1.«, kjer je dobiti tudi vse druge informacije. — Konstituiralo se bo z vsemi svojimi odbori na ustanovnem občnem zboru dne 25. marca t. 1. v Ljubljani, dvorana Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Interesente iz vseh treh skupin Vabim k obilni udeležbi, da ustvarimo trden temelj bodočemu razvoju jugoslovanskega mlekarstva. «r«®sr- ss £? sss sr e? tstsssts ss m a >gud3ha< cn z :—_ : ~i JW »S Ako piješ »Euddlia tal, uživaš na zemlji raj! C'/ . ....... TRAK MARK i _ ~ : . : . /-'--J Kii Sas w_ •_» V_i'«a vi ivatOh Cene v letu 1825. Beremo seznamek svetovnih blagovnih cen veletrgovine v lanskem in predlanskem letu. Ker je »Trgovski list« cene v posameznih deželah že parkrat objavil, se omejimo tu na svetovne cene, vzemši za leto 1914. indeks 100. Leto 1924 Leto 1925 Januar 149.9 161.6 Februar 150.0 161.2 Marec 148.2 159.7 April 151.3 156.4 Maj 149.1 155.6 Junij 144.6 154.4 Julij 146.7 156.9 Avgust 150.6 157.0 September 151.3 156.6 Oktober 154.6 153.8 November 196.9 152.7 December 160.7 150.9 Najnižje so bile cene v juniju in juliju 1924. Najvišje pa v lanskem januarju in februarju. Nato so šle malo dol, so spet poskočile in so se ustavile na koncu leta pri približno poldrugem znesku prve polovice leta 1914. Seveda je vse preračunjeno na zlato podlalgo. Težkoče pri carinjenju poštnih paketov v Ljubljani. Prostori poštnega carinskega urada na železniški postaji v Ljubljani so vsled stalnega porasta poštno-paket-nega prometa postali popolnoma ne-dostatni. Prostori so tako tesni, da se v more spraviti vse pakete, ki prihajajo na naslovnike v področju poštno-carinskega urada v Ljubljani. Vsled tesniti prostorov se ne moi'e carinjenje vršiti tako, kakor bi- bilo v interesu prometnega in rednega poslovanja. Vrhu tega je poštni carinarnici dodeljenih tako malo uradnikov, da imamo dan za dnem preko 2000 paketov nezacarinjenih. Iz tega zaostanka se carinarnica ne more povspeti, dasi uradništvo dela preko določenih uradnih ur. Ker je poštno carinsko skladišče polno carinskih paketov, se puščajo pošiljke tudi v vagonih, za katere mora železniška uprava plačevati inozemstvu dnevno odškodnino. Interesirani trgovci in obrtniki so pošiljali dan za dnem zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pritožbe glede počasnega carinjenja poštnih paketov. Zbornica je zato naslovila na poštno ministrstvo in na generalno direkcijo carin posebno spomenico, v kateri je opozorila merodajne faktorje na nujno potrebo, da se iz razpoložljivih kreditov razširi in poveča prostore poštno - carinskega urada na železniški postaji v Ljubljani in da se dodeli carinarnici toliko uradnikov, da bodo mogli ocariniti vse zaostale pakete in vrhu tega še dnevno dohajajoče nove pakete, katerih število znaša preko 400. Na podlagi te spomenice se je vršila dne 4. t. m. pri glavni carinarnici v Ljubljani anketa, katere so se poleg inšpektorja g. Rupla udeležili tudi poštna uprava in Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Zastopnik zbornice g. dr. Pless je na tej anketi opozarjal, da poštni promet narašča in se bo po sklepu trgovskih pogodb še znatno povečal. Poslužujejo se ga predvsem manufakturisti, galanteri-sti, obrtniki itd. Zastoj je najbolj občuten sedaj, ko prihaja blago za spo-rnladno sezono v velikih množinah. Zadrževanje tega blaga pomeni veliko škodo za grosiste. Da se nastale kalamitete odpravijo, je potrebno, da se nastavi večje število revizorjev, carinskih in poštnih uradnikov, dalje je treba povečati skladišče vsaj še za enkratno izmero in primerno tudi uradne prostore. .Uradni zastopniki so uvidevali potrebo, da se sedajni položaj, ki je nevzdržen, izboljša in so obljubili, da se bodo v smeri stavljenih zahtev zavzeli za odpravo nedostat-kov, v prvi vrsti pa za to, da se poštno-carinskemu urddu dodeli več osobja. Industrija. Statistika o naši industriji. — Ministrstvo za socialno politiko je objavilo pred kratkim zanimivo statistiko o industrijskih podjetjih v naši državi. V letu 1925 so imele inšpekcije dela v evidenci 9709 podjetij s 146.920 delavnimi močmi. Med temi je bilo 21.135 žensk. Nezgod tekom dela se je prigodilo 9135, od teh 144 smrtnih, ostale so bile težje ali lažje poškodbe. Inšpekcije dela imajo nadalje v evidenci 9442 parnih kotlov. Za te parne kotle se je pobralo v letu 1925 za državne takse 1,700.000 Din. Eksplodirala sta dva parna kotla. Lansko leto se je priglasilo 8G1 novih podjetij, 350 podjetij pa se je razširilo. Obratovanje je ustavilo 100 podjetij, in sicer 77 lesno-industrij-ske in 23 mlinske stroke. Davki in takse. Donos državne trošarine. V mesecu januarju t. 1. je finančna uprava v naši državi po uradnih izkazih pobrala na trošarini za posamezne trošarinske predmete sledeče zneske: za sladkor 40,282.715 Din, za kavo 2,899.825 Din, za kavine primesi 201.988 Din, za riž 303.451 Din, za pivo 1,137.614 Din, za fina vina 16.962 Din, za navadna vina 2‘5 milijona dinarjev, za ekstrakte, likerje,rum in konjak 36,018 Din, za sveče, električne žarnice in plin 1,048.844 dinarjev, za karbid 204.977 Din, za kresila 163.083 Din, za špirit 13,754.482 dinarjev, za žganje 2,420.676 Din, za kiso- vo kislino 191.618 Din, za bencin 2 Milijona 343.695 Din; skupaj 67"7 iiiinlijoaa dinarjev. Protestni štrajk v Franciji proti ■•tim davkom. Dne 3. marca t. 1. so priredili trgovci, hotelirji in gostilničarji v Franciji dveurni štrajk proti novim davkov. Štrajka se je udeležila pretežna va&aa interesentov. Denarstvo. Porast francoskega franka. Zadnje dni se je francoski frank izdatno okrepil. Porast je znašal več nego 2%. Po notaciji Ziirich ze dosegel kurz dne 3. mar«a t. 1. ob sklepu 19.44; Povod za to gibanje franka je dala govorica, da dobi Francija v Ameriki pod ugodnimi pogoji večje posojilo. Te govorice so se izkazale za preuranjene, vsled česar je frank dne 5. t. m. zopet padel na normalno iuaero 1919. Promet. Znižanje telefonskih in brzojavnih pristojbin. — Ministrstvo pošte in brzojava izdeluje predlog za znižanje telefonskih in brzojavnih pristojbin, ki naj stopi v veljavo dne 1. aprila t. 1. Predlog bo že te dni obravnaval ministrski svet in je upanje, da bo do določenega termina sprejet. Poštno-paketni promet z Anglije. — Naši gospodarski krogi, ki imajo živahne trgovske stike z Anglijo, so živo občutili, da poštno paketni promet z Anglijo ni bil tako urejen, kakor bi ustrezal njihovim potrebam. Posebno so se pritoževali manufakturisti, ki dobivajo svoje blago iz Anglije večinoma v poštno-paketnem prometu. Na intervencijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je te dni razširil paketni promet naed našo državo in Anglijo na pakete do 20 kg. Pristojbina znaša za London pri paketih 15 kg 13.25 zlatih frankov in pri paketih 20 kg 16.80 zlatih frankov. Ostala Anglija je glede paketnega prometa z našo državo razdeljena na dve coni. Pristojbina v prvi coni znaša za 15 kg 14 zlatih frankov, za 20 kg pa 17.80 cla-tih frankov, dočim znaša v drugi ®oni 7a 15 kg pakete 15.75 zlatili frankov in za 20 kg pa 19.80 zlatih frankov. Pristojbine so sicer vsekakor visoke, vendar bodo pa naši interesenti brez dvoma pozdravili ta razvoj naših mednarodnih zvez, ki jim bo kljub visokim pristojbinam nudil vsaj glede odpreme blaga gotove koristi in ugodnosti. Administrativna reforma državnih železnic. Uprava naših državnih železnic se namerava v kratkem reformirati. O reformi so razpravljali direktorji državnih železnic na zadnji konfeeraci, ki ee je vršila v drugi polovici preteklega meseca pod predsedstvom prometnega »fini tra. Na tej konferenci se je sklenilo, da se uprava po možnosti centralizira v tem zmislu, da oddado sedanje direkcije del svojih poslov centrali in se pretvorijo v obratna ravnateljstva, kakoršna je imela bivša Avstrija. Namen te reforme je, doseči čiinvečji prihranek na režijskih stroških, ki silno podražujejo promet. Oddaja privatnih brzojavk na želeaai-ških postajali. Beograjska trgovska zbornica je naslovila na prometno ministrstvo prošnjo, da se malim železniškim postajam dovoli sprejemanje in oddajanje privatnih brzojavk, kakor se je to godilo v predvojni dobi. Merodajni faktorji so tej akciji naklonjeni in je upanje, da ji bodo v najkrajšem času ugodili. RAZNO. Rudarski zakon. — Ministrstvo za Sume in rude si prizadeva, da čimpreje izdela predlog enotnega rudarskega ea-kona, ki ga je zasnoval prejšnji niiniuter za šume in rude g. dr. Žerjav. V rudarski generalni direkciji so se posvetovanja za končno redakcijo predloga že zaključila. V zakonu se namerava predvsem urediti odnošaje rudarskih podjetij napram državi in vprašanje bratovskih skladnic. Poštna hranilnica v Ljubljani sporoča, da se bo 8. aprila t. 1. ob 11. dopoldne vršila v pisarni inšpektorata generalne direkcije poštne štedionice v Beogradu (palača Moskva) javna ofertalna licitacija za nabavo večjega števila ranih obrazcev (tiskovin) la poštno-hraaifni- mi promet. Podrobnejši pogoji in vzorci obrazcev so interesentom na vpogled vsak delavnik od 9. do 12. ure pri podpisani direkciji. Otvoritev velesejma v Leipzigu. V netijo je bil otvorjen velesejm v Leipzigu, brez posebnih svečanosti. Promet je bil «*es Hautes Etudes Conuner-ciales 43, Bue de Tocquevile, Pariš (17 e). Zvišanje uvoznih carin na Bolgarskem. Bolgarska vlada je povišala uvozno carino za približno 30 vrst blaga, med njimi za tekstilije, od 10 do 30%. Povišanje ima povsem fiskalen značaj, dasi vlada poleg tega tudi računi, da bo s povišano carino omejila uvoz in povzdignila domačo industrijo. Nemško poljedelsko zadrugo leta 1925. Gospodarska kriza se je poznala tudi pri teh zadrugah; leta 1924 je naraslo njih število za 1241, lani pa samo za 869. Relativno nazadovanje ima svoj vzrok v pomnoženem razpustu zadrug, ne v zmanjšanem snovanju; 1. 1924 je bilo namreč na novo ustanovljenih 2078 zadrug, lani pa 2199, torej lani 121 več. Vzrok razpustitev je spojitev manjših zadrug v večje, v inflacijskih razmerah povojne dobe itd. Zadružništvu nič ne škoduje, če take zadruge izginejo. Na koncu leta 1925 je bilo stanje sledeče: Osrednje zadruge 107 Hranilnice in posojilnice 20.855 Nabavlj. in prodaj, zadruge 4.807 Mlekarne in sirarne 3.730 Druge zadruge 10.639 40.138 Okoli 26.000 je včlanjenih v državni zvezi, druge v manjših zvezah. Zelo se je pomnožilo revizijsko delovanje in se je doseglo že skoraj predvojno stanje. Prirastek hranilnic in posojilnic je znašal leta 1921 50 odstotkov vsega prirastka, lani pa 81 odstotkov. Škoda, da se je gospodarstvo deloma pomešalo s politi-tiko, kar mu gotovo ni v dobro. Nabav-ljalne in prodajalne zadruge niso tako procvitale, kakor bi bilo želeti, razvoj je bil oviran po splošnem gospodarskem položaju. Zelo nezadovoljive so bile razmere v zadružni kupčiji s premogom. Razvoj mlekarn in sirarn kaže napredek Dovoz mleka je znašal leta 1924 1.7 milijarde kilogramov, leta 1913 pa 2.21. Lani številka iz leta 1913 še ni bila dosežena, prekoračena je bila pa po dosedanjih poročilih številka iz leta 1924. Veliko mlekarn je bilo na novo ustanovljenih; težave pri novi ustanovitvah dela dobava kapitala. Število električnih zadrug raste naprej. Tudi razvoj živinorejskih zadrug ni nezadovoljiv; obenem rastejo zadruge, ki se pečajo s prodajo jajec. Pri celotnem zaključku lanskega leta je na splošno opaziti nadaljno razširjenje zadružništva. Zlasti velja to glede posameznih zadrug, ki so ja prava podlaga zadružnega dela. Torej vsestranska notranja okrepitev. Češki izvoz in uvoz v januarju. Češkoslovaška zunanja trgovina v januarju je bila za 61,590.000 Kč aktivna. V lanskem januarju je bila aktivna za 100 milijonov Kč. Iz Nemčije se je uvozilo v Češkoslovaško lani v januarju za 35.42% vse importne vrednosti, letos za 22.44%; druge države so bile tele: januar 1925: januar 1926: Poljska 5.93 10.17 Zedinjene države 7.31 7.51 Avstrija 6.17 6.21 Ogrska 5.57 5.77 Velika Britanija 3.54 5.20 Francija 3.74 4.14 Jugoslavija 3.27 2.50 Švica 2.19 2.45 Rumunija 2.78 1.98 Italija 5.38 1.62 Holandija 1.53 1.58 Belgija 0.90 1.17 Egipt 0.38 0-42 Sovjetske države 0.36 0.10 Druge države 15.53 26.74 Iz teh številk se da veliko brati. Naš eksport v Češkoslovaško je šel precej nazaj. Višinski rekord. Leta 1924. se je dvignil Francoz Callizo z aeroplanom 12.066 metrov visoko. Amerikanec Mac Ready je hotel to višini prekositi, a je prišel samp do 10.550 metrov. Mraza je bilo v tej višini 45 stopinj. Po povratku je bil Ready 24 ur nezaveden. Kljub temu pa hoče doseči višino 13.000 metrov. Največji japonski jez- Ob reki Kiso na Japonskem so začeli graditi jez, ki bo po končanih delih največji na Japonskem in eden največjih na svetu. Visok bo nad 90 metrov, zidovje bo vsebovalo 325.000 kubičnih metrov betona, za jezom se bo nakopičilo 882 milijonov kubičnih metrov vode. Največji ventilator sveta. Naročila ga je južnoafriška vlada za prezračevanje takozvane circular-jame v Transvaalu. Devet metrov ima v premeru, 3 metre je širok. Goni ga močan stroj s 1425 konjskimi silami. Življenje strojev. Če znamo s strojem prav ravnati, je njegova življenjska doba dosti daljša kakor življenje človekovo. Pri požaru v Chicagu je bil razdejan tudi stroj, ki je od leta 1863. neprestano delal, je bil torej 62 let v službi. Na Angleškem je sto let stara ladja, ki službo še redno vrši. Po svetu. Med Francijo in Rusijo se razvija živahna kupčija. Za 100 milijonov mark so naročili Rusi cevi in armatur, leningrajski usnjarski trust je pa naročil 100 strojev za izdelovanje Čevljev. — Največje tri avstrijske električne družbe so se domenile glede skupnega postopanja v gotovih zadevah; gre zlasti za razpise večjih dajatev, da si druga drugi z nižjimi ponudbami ne konkurirajo. Torej začetek kartelizacije. — Nihče ne bi mislil, da je Kanada glavna odjemalka ameriških železnih in jeklenih izdelkov. A je res. Od novemberske-ga eksporta, ki je znašal 171.000 ton, je kupila Kanada 68.000 ton, t. j. okoli 40 odstotkov; druga odjemalka je bila Japonska s 16.000 tonami, potem Kuba, Columbia, Kitajska, Mehika, Argentina iid. Od evropskih držav je kupila največ Francija, a še ta samo 1573 ton. — Poraba pšenice na Nemškem je šla v zadnjem času tako kvišku, da je prodaja rži čimdalje bolj težavna in je s tem ogrožena zlasti eksistenca kmetijstva na vzhodu Nemčije, kjer je poleg krompirja rž glavni pridelek. Zato se je vršil v poljedelskem ministrstvu podroben razgovor, kako bi se omejil konsum pšenice in bi se zopet poživila poraba rži. — V enem najbolj skritih kotov mehi-kanske države Oajaca so odkrili no*vo zlato žilo, ki pravijo, da je najbogatejša na svetu. Od vseh strani že prihajajo zlata željni iskavci in nastalo je celo preseljevanje. — Mehika je najela 500 milijonov dolarjev dolga in so ob tej priliki prešle železnice iz državne uprave zopet v zasebno. — Rusi se pripravljajo na veliko ljudsko štetje, ki bo ob-industrijsko in trgovsko plat. — V poljskem petrolejskem ozemlju so odprli segalo tudi gospodarska, demografično, dva nova vrelca, od katerih je eden 1440 metrov globok in daje na dan 25 ton nafte, drugi pa dva vagona. — Trgovci, ki so bili oficijelno povabljeni na Britanski velesejem, dobijo vizum zastonj. Velesejem ima dva oddelka, enega v Londonu, enega v Liverpoolu. Traja pa od 15. do 26. februarja. — Akcije nemškega barvnega trusta bodo notirale odslej tudi na newyorški in curiški borzi; dividendo bodo najbrž zvišali od 8 na 9%. Barvni trust je posestnik 35 odstotkov kapitala, naloženega v akcijah renskega jekla. m jDRir prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši! Odklanjajte slične a manj vredne izdelke! Ljubljanska borza. Petek, 5. marca 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 77, bi. 78; loterijska državna renta za vojno škodo den. 280, bi. 282; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke dem. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200, bi. 220; Merkan-tilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in hud., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 115; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; ,»Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 80, bi. 90; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120, zaklj. 115. Blago: Deske, smreka, jelka, 20 mm, L, II., z malo III., 4 m, media, 25 cm fco Postojna tranz., 1 vag. den. 560, bi. 570, zaklj. 560; deske smrekove, 20 mm, 4 m, III., od 16 cm napr., Ico Postojna tranz., 1 vag. dem. 500, bi. 500, zaklj. 500; bukovi obrobij, plohi, I., II., od 38—98 mm, največ od 58 mm, od 2 m napr., največ od 2.20, oz. 2.30 m, zdravi, ostro-robi, fco vag. Postojna tranz., 1 vag. den. 700, bi. 700, zaklj. 700; bukova drva, meterska, suha, zdrava, fco vag. Postojna tranz., 2 vag. den. 25, bi. 25, za^j. 25; bukovi testoni, čisti, 20 mm, od 18 cm napr., fco vag. Postojna tranz., 1 vag. den. 700, bi. 700, zaklj. 700; hrastovi plohi, neobroblj., od 40—130 mm, od 2.50 m dolž., I., II., III., fco meja bi. 1100; bukovi plohi, neobroblj., od 40—130 mm, od 2.50 m dolž., L, II., III., fco meja den. 500. — Premog. Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono bi. 500, kockovec, za eno tono bi. 450, orehovec, za 1 tono bi. 400, zdrob, za 1 tono bi. 350. Kal. ca 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono bi. 260, kockovec 35/60. mm, za 1 tono bi. 240, orehovec 20/35 mm, za 1 tono bi. 210, z