Leto XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 19. decembra 1934
Št. 51.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Skrbnost boje rasti, narod!
Po naših hišah in domovih bodo postavljali na sveti večer tisoče in tisoče božičnih drevesc. In v sveti noči se bodo vžgale na njih neštete lučke.
Ali še vemo in razumemo, zakaj postavljamo zelena drevesca po naših domovih, zakaj prižigamo svečke na njihovih vejicah? Ali še razumemo božično pridigo teh nemih in vendar tako jasnih in glasnih svetonočnih pridigarjev? Ali veste in razumete, bratje in sestre, da nam govorijo o najgloblji skrivnosti naše rasti?
Ko je stal angel pred Brezmadežno in je ta izpregovorila svoj „zgodi se“, tedaj je padlo seme večne božje Besede v to deviško zemljo. V sveti noči pa je vzklilo v božjem Detetu, v Kristusu, Zvličarju sveta. Iz tega neznatnega božjega zrna je vzrastlo in se razvilo mogočno drevo krščanstva, vkoreninjeno v božji zemlji in rastoče v nebesne višine. V to drevo življenja so vsajali božji vrtnarji vejo za vejo, narod za narodom. Že v prvi pomladanski rasti, ko je zasijalo v vsem sijaju, vsej toploti božje sonce, so usadili božji vrtnarji, apostoli Gospodovi, v to drevo življenja prve mladike, narode zbrane v Jezuzalemu na rojstni dan Cerkve: „Parte in Medijce, Elamičane in Me-zopotamce, Tudejce in Kapadočane, narode iz Ponta in Azije, iz Frigije in Pamfilije, iz Egipta in Libije, iz Cirene in Rima, jude in pogane, Krečane in Arabce“ (Dejanja apostolov, 9. poglavje).
Razraščale so se te mladike raznih narodov v košate veje, polne svežega zelenja in življenja. Stoletje za stoletjem pa so ucepljali nasledniki prvih vrtnarjev, apostoli narodov, vejo za vejo, narod za narodom v to svetovno božično
V * A y
drevo. ItSbicVa^sg lučko se užiga na tem drevesu življenja v neštetih dušah, vžganih ob ognju božje luči, ki je zasijala v sveti blaženi noči.
Tudi naš narod je zelena veja na tem drevesu. Veja s*eža in košata. Veja, ki raste iz božjega debla že nad tisoč let, od tistih dob, odkar so apostoli Slovanov vcepili mladiko slovanstva in slovenstva v to drevo življenja. Zažarele so na njem brezštevilne luči v Kristusu prerojenih duš. In še gori na njem nebroj božičnih lučk v milostipolnih dušah. Kljub vsem silnim viharjem in nasprotovanjem bo rastla ta veja in poganjala v vedno mogočnejšo rast, dokler ji bodo dotakali sokovi božjega življenja iz korenine božjega drevesa, iz debla katoliške Cerkve. Šele, če bi se kaka vejica na tej veji pretrgala in izgubila vez z življenjem, ki napolnjuje drevo krščanstva, bi se morala neizogibno posušiti in bi jo morala dohiteti žalostna usoda suhe veje, ki jo odtrga božja roka in jo vrže v ogenj, ki nikoli ne dogori.
Ali razumeš, narod, kje so vrelci in korenine tvoje vekovite rasti? Ali razumeš, narod, zakaj se sušijo v tebi vejice in odpadajo listi v bratih in setrah, ki so prekinili življenske vezi z živo vejo, na kateri so vzrastli in po kateri naj bi črpaii moč zdravega narodnega življenja in božje rasti?
Bo? daj, da bi razumeli po vseh naših domovih in družinah to blagovest božičnega drevesa! V razumevanju te blagovesti naj bi se zavedali vsi živi udje te narodne družine, da je najodločilnejše vprašanje našega obstoja in naše rasti v tem, da ohranimo in poglobimo življenske stike z vejo in deblom, vzrastlim iz semena božje Besede, ,ki je meso postala in začela med nami prebivati** v prvi sveti noči.
Tudi Starhemberg za manjšine.
O priliki svojega potovanja po Koroškem je vicekancler Štarhemberg govoril med drugim v Velikovcu, kjer je dejal tudi tole:
..Obmejno nemštvo stoji in pade z Avstrijo. Samo avstrijska zavest zamore to deželo braniti in ohraniti. S tem pa nikakor ne napovemo boja jezikovnim manjšinam. Če zastopamo svoje nemštvo, ne napovedujemo boja ne slovanskemu sosedu in tudi ne slovanskim rojakom, ki živijo v naši državi. S ponosom hočemo Avstrijci zasledovati cilj, da bo manjšinska zaščita v naši državi vzorna in se ne bo čutila nobena manjšina zapostavljena. S ponosom pa hočemo zasledovati tudi drugi cilj, da namreč ohranimo vse, kar je nemškega, ter varujemo in pospešujemo nemštvo do skrajne doslednosti. To povem zato, ker vlada v krogih izobraženstva obmejnega ozemlja često povsem napačno pojmovanje nacionalne dolžnosti. Avstrija bo slejkoprej vodila vsenemško politiko. Pošteni Nemci smo in zato dolžni, da doprinesemo svojemu nacionalnemu čutu tudi žrtve ter mu služimo.**
Po kanclerjevi nedavni izjavi za manjšine sedaj torej tudi slična izjava vodje Heimatschutza Štarhemberga. Menimo, da krogi v deželi sedaj ne rabijo več nobenega drugega vodila in pojasnila k postopanju z manjšino in je sedaj na njih, da pokažejo, kako znajo izpolnjevati voljo svojih voditeljev. Nas besede mičejo, a vzgledi vlečejo.
Jugoslaviji je dano zadoščenje.
Tri dni je trajala ljuta borba za pravico, ki jo je zahtevala Jugoslavija, oprta na svoje zaveznike Male zveze in na Francijo. Napeti položaj je razrešil s pomočjo angleškega ministra Edena francoski zunanji minister Lavai s predlogom sporazuma, ki je bil nato od vseh zastopnikov držav sprejet. Glavna vsebina sklenjenega sporazuma se glasi : Svet Zveze narodov obžaluje in obsoja marsejski zločin ter opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem ozemlju nikakega terorističnega delovanja, ki bi imelo politične cilje. Dosedanji predpisi mednarodnega prava o pobijanju terorizma so premalo jasni in odločni, zato sestavi odbor strokovnjakov načrt nove mednarodne pogodbe proti terorizmu ter ga predloži zboru Zveze narodov v odobrenje.
Sporazum je vzbudil v Franciji ter v državah Male antante obilo navdušenja, pa tudi ostale države z Italijo in Madžarsko vred se strinjajo s to rešitvijo, ker ne krši časti nobenega naroda. Vodilni zastopniki nekaterih držav sedaj zatrjujejo, da je Evropa deset let spet varna pred vsako vojno, katere nevarnost je zadnja leta neprenehoma naraščala.
O mučeniški smrt! dr. Dollfussa je kancler Schuschnigg povedal na nedavnem zborovanju v Inomostu sledeče: Umirajočemu kanclerju so morilci odrekli duhovnika in zdravnika. Poleg njega, ki je ležal smrtno ranjen na divanu, stoječi so se
! zabavali s šalami, cigaretami in cigarami, povrhu so ga še izropali ter mu izmaknili listnico. Še u-mirajočega so mučili z zahtevo, naj se odpove kanclerskemu mestu. In kaj je dr. Dollfuss odgovoril: Vendar ne morem dati Avstrije onim, ki je nočejo. — To je bil vojak, je kancler pripomnil ob splošnem pritrjevanju Tirolcev.
Ali gremo res miru nasproti? Ugodni potek že-! nevskih razprav je potisnil v ospredje glavno vprašanje evropske politike: zbližanje med Francijo in Italijo. S sporazumom med obema velesilama bi bila ukinjena borba, ki se že desetletja vrši za kulisami političnega življenja v Evropi. Listi poročajo o nameravanem posetu francoske-ka zunanjega ministra Lavala v Rim, da z itali-! janskim vladnim šefom razreši sporne točke med obema državama. Pripominjajo, da bo Francija j kot predpogoj prijateljstva z Italijo stavila slednji \ zahtevo zbližanja z Malo antanto in Balkansko zvezo, zakar bo ugodila Italiji oziroma njenim željam po nekaterih severno-afriških kolonijah.
Glasovanje v Posaarju. Anglija, Italija, Holand-! ska in Švedska so poslale svoje čete v višini 5000 mož v Posaarje, da vzdržujejo red in mir pred i in med glasovanjem. Poleg popolne varnosti je j zajamčena tudi svoboda in tajnost glasovanja. Volilcev po glasovanju nikdo ne bo smel preganjati. Kdor bo skušal vplivati na glasujoče s silo, grožnjo, goljufijo ali podkupovanjem, bo kaznovan do 3 let ječe. — Za glasovalni izid se bije v notranjosti dežele ljuta borba potom zborovanj in druge propagande. Vodja hitlerjanske Nemške fronte Pirro je na nekem zborovanju ocenil polo-, žaj v Posaarju takole: 40 odstotkov prebivalstva, ki bo glasovalo, je za takojšnjo združitev z Nemčijo, 20 odstotkov je za kasnejšo priključitev k j Nemčiji (brez Hitlerja), 40 odstotkov je neodločenih. Slednji bodo odločili izid.
Za Tihi ocean se borijo. Japonci so pred dnevi odpovedali pomorsko pogodbo, ki je določevala Angliji, Ameriki, Japonski in Franciji višino oborožitve na morju. Ped japonsko odpovedjo se je vršila v Londonu pomorska konferenca, ki naj bi bila preprečila prosto tekmovanje v oboroževanju na morju. Na tej konferenci je Japonska nastopila z originalnim predlogom, naj ji za pritrdilo k staremu sporazumu Angleži odstopijo del otoka Borneo (v obsegu osemkratne Avstrije!). Anglija je predlog odbila in kot izgleda, bo v doglednem času sklicana druga pomorska konferenca, od katere zavisi vprašanje nadvlade na morju, osobito pa na Tihem oceanu.
Družina — malo kraljestvo.
Da bi bil svet brez nasilja in kratkovidnosti, svoje sile bi moral v prvo zastaviti v blagor družinam. Človeku-poedincu je v njej tista naravna opora, ob kateri se razraste mlado bitje v samostojnega človeka, in tista naravna zakladnica, iz katere se vsipajo vedno nove sveže sile v borbi za duhovni in gmotni obstoj. Če sploh še kod, blagoslov naravnega reda je danes viden na družini, ki vsaj v malem skuša sličiti vzoru božične družine pred dvatisoč leti.
V sedanja borbi za novo življenske ravnotežje bi morala stati družina in njen procvit najbolj v ospredju. Pripovedujejo izkušeni duhovniki iz dušnega pastirstva, da so ob zdravljenju korenike naravnega življenja — družine — doživljali pravd čudeže. Sveta beseda s prižnice naslovljena na celo faro ne odtehta družinskemu krogu prikrojene nadnaravne pobude. S par zdravimi družinami da’ so zdravili čele fare, ob par vzorih družinskčga življenja je začelo kliti novo življenje v vsej fari.* Tem' svojim izkušnjam globokoumno' dodajajo: ni čuda, saj se življenje začne in konča ž družiho.
Okoli družine bi moralo biti danes osredotočeno tudi naše neposredno narodno delo. Pozabljamo: v narod smo učlenjeni kot družina in stan, nikakor pa ne kot poedinci. Dober narod tvorijo dobre družine in čvrsti stanovi, narod je življenja zmožen, če so življenja zmožne družine in stanovi. Kar je torej našega narodno-prosvetnega in narodno-gospodarskega dela, bodi vedno in povsod najprej in najbolj v oporo našim družinam. Prosveta, ki bi hotela trgati ali ki bi celo onemo-gočevala družinsko življenje, namesto da bi ga bogatila in pospeševala, ni več prosveta. Take prosvete boljše da ni. Ob toliki gmotni in duševni stiski naših družin bi bilo napačno usmerjeno prosvetno delo celo dvojno zlo. Kdor podpira gmotni in duševni obstoj slovenske družine, dela resnično za narodno dobrobit, ker utrjuje narodne temelje.
Poglavitna naloga krščanske države je končno, da varuje in pomaga družini. Državni zakoni ne smejo biti v nasprotju z naravnimi zakoni. Ti zakoni pa imenujejo družino in narod poglavitna stebra človeške družbe. Zato mora država z vso svojo veliko močjo omogočiti povoljno uspevanje družine in naroda v gmotnem in duševnem pogledu. Njena socialna zakonodaja mora biti usmerjena družinam in narodu v prilog. Dolžnost krščanske države je, da podpira družino pri od-goji otrok. Kot ne sme država predpisovati občevalnega jezika med zakonci, ne sme usiljevati otrokom tujega jezika namesto materinščine. O jeziku v šoli sme odločevati država le tako, da ne nasprotuje naravnim pravicam družine in roditeljev.
... Božič je praznik družine. Naj nam bo hkrati praznik prave družinske zavesti, zavesti družinskih pravic in dolžnosti. In še praznik zavesti pravic in dolžnosti naroda in države do družin.
rs.
I DOMAČE NOVICE ~1
Raiunamo tudi nate!
Poznaš ono povest o umirajočem očetu, ki je izročil sinovom sveženj šib in dodal: Poedine lahko zlomi vsaka roka, v svežnju zvezanih pa nihče. Ob vaški slogi bo posestvo procvitalo, ob neslogi pa propadalo.
Na vzajemnost in slogo slovenskih src na Koroškem trka tudi vaše glasilo. Le še teden dni nas loči od konca leta. Naj ne bo nikogar, ki bo kršil staro disciplino, kjerkoli stoji, ga veže dolžnost do narodne družine. Dolžnost ga veže tudi do njegovega glasila, do našega manjšinskega tednika. Nočemo v novem letu pogrešati nobenega starih naročnikov, z veseljem pozdravljamo vsakogar, ki se na novo pridruži vrstam naše na-
rodne družine. Bolj kot kedaj je v tej dobi potrebna naša sloga tudi v pogledu lista.
Zato, brat in sestra slednje naše vasice, računamo i na vaju. Vršita tudi v novem letu polno dolžnost do svojega glasila!
Položnice dobijo s prihodnjo številko vsi naročniki brez izjeme.	Uprava.
Rožek. (Okrajni kmečki svet.) Dne 4. t. m. so se zbrali pri Ogrisu v Rožeku vsi krajni in občinski kmečki voditelji, da se skupno posvetujejo o delu in nalogah v novi stanovski organizaciji kmečki zvezi. Posvetovanje je po pozdravu otvoril okrajni voditelj Kmečke zveze g. Lesjak in predal nato besedo tajniku g. Wendlerju, ki je rodom Rože-kar. Slendji je jasno in razumljivo raztolmačil pomen in namen kmečke stanovske organizacije. V slogi je moč, s složnostjo si bo kmečki stan priboril dostojno mesto med drugimi stanovi v državi. Ustanovitev koroške kmečke zveze je zasluga pokojnega kanclerja. Oporoko svojega velikega sina bo izvršil kmet, da počasti njegov spomin. Po govoru se je razvila živahna debata, v kateri je prišla enodušno do izraza želja po strnjeni organizaciji v svrhe skrajne varčnosti. Okrajni voditelj je nato v domačem jeziku orisal stališče narodne manjšine do stanovske organizacije in države sploh. Izrazil je veselje nad tem, da prihaja med vodilnimi možmi večinskega naroda vedno bolj do izraza razumevanje za kulturne potrebe manjšine, ki je svojo lojalnost do države neštetokrat dokazala. Končal je z željo, naj ne ostane samo pri besedah, ampak naj sledijo tudi dejanja. Posvetovanja se je udeležil tudi posl. g. Miki, ki je v jedrnatem govoru pokazal zle sadove dosedanjega gospodarskega reda. Njegova izvajanja so vzeli navzoči s pritrjevanjem na znanje. Po štiriurnem zborovanju je okrajni voditelj zaključil lepo uspeli razgovor z zahvalo vsem.
Sveče. V nedeljo 9. dec. se je vršilo zborovanje kmečke zveze pri Adamu v Svečah. Veliko zanimanje zanj je dokazala izredna udeležba, dvorana je bila nabito polna. Kot prvi govornik je ravn. g. Graf iz Celovca orisal delovanje kmečke stanovske organizacije. Obljubil je, da bo slednja ščitila slovenskega kmeta, ki je v času julijske revolte ostal zvest državi. Kot drugi je govoril naš rojak posl. g. Mik? iz Malošč. Preprosta izvajanja domačega gospodarja v domačem jeziku, v katerih je orisal delo za napredek kmečkega stanu in navduševal k vztrajnemu delu, so našla mnogo odmeva. Kot tretji je povzel besedo naš stari borec zbornični svetnik č. Poljanec, ki je pri Rožanih zelo priljubljen. Njegov govor je vseboval mnogo stvarnih in resnih pobud, ki našega kmeta zanimajo. Vmesni šaljivi dodatki govornikovi so vzbudili le dobro razpoloženje v vsej dvorani. Po končanih referatih je zaprosil za besedo g. Ojcl. Prečital je resolucijo, v kateri zahtevajo zborujoči kmetje milejše postopanje z nekaterimi kmečkimi fanti, katero so o priliki julijske revolte
hitlerji pod raznimi obljubami potegnili s sabo. Resolucjo so navzoči zborovalci vzeli enoglasno na znanje. Nadalje se je oglasil k besedi še g. Ma-čič, ki je orisal več težav našega kmeta in želel od kmečke zveze, da zastavi vse svoje sile v prilog težko se borečemu kmetu. Bivši župan z Bistrice pa je želel, naj bi se kmečka zveza zavzela za ponovno obratovanje bistriške tovarne, ki je dala tolikim delavcem zaslužek in življenje. Zborovanje, ki je dokazalo polno enodušnost navzočih, je nato z zahvalo sodelujočim zaključil okrajni kmečki vodja g. Parti Joža.
Brdo pri Šmohoru. V nedeljo 23. t. m. se vrši v gostilni Grafenauer ob 10. uri dop. zborovanje koroške kmečke zveze. Govorita poslanca Hille-pold in Karl Miki o stališču kmetijstva k novi državi.
Borlje na Žili. (Materni jezik v šoli.) Prišel sem slučajno v Goriče v Zilski dolini, kjer je rojen naš slavni Matija Majar, in tožili so mi ljudje, zakaj so odstavile oblasti iz učiteljske službe ravno njihovega nadučitelja. Bil je krščanski, rodom Zilan in podučeval naše otroke v slovenskem maternem jeziku. Namesto njega so nam poslali učitelja, ki ne zna besedice slovenski, tako da sta na naši šoli, ki jo obiskujejo naši slovenski otroci, sedaj dva učitelja, ki ne razumeta niti besedice slovenskega jezika. Res tužni Korotan!
Čajna pod Dobračem. Iz Wdllersdorfa so se vrnili spet domov. Dne 26. julija namreč so zasedli naši naciji še ob jutranjem svitu z orožjem našo pošto in tudi orožniško postajo. Pripovedujejo, da so bili izpuščeni sedaj vsled tega, ker so leta 1919 z orožjem podili Jugoslovane iz Pod-kloštra. Sedaj se lahko smejejo. Orožniški inšpektor pa je bil, ker se jim je baje premalo zoperstavljal, odstavljen in se je potem od same žalosti ustrelil. Njegova družina pa joče.
Bistrica na Žili. (Nov most črez Žilo.) Naš leseni most črez Žilo tja na Čajno je bil že prhov. Posrečilo se nam je, da smo dosegli državno podporo za novi most. Pa kakšnega smo dobili! Najmodernejšega, kakoršnega menda še nimajo nikjer v naši Avstriji, Vso leto smo vozili železo in beton. Prvi inženjerji dunajskih in celovških tvrdk so ga gradili. Pa so morali kopati celih 20 metrov globoko v zemljo, da so prišli do zanesljivih trdih tal, na katera so potem sezidali mogočne betonske stebre, ki iTosi]d' sc'ddj"haš 'široki železni most, po katerem bodo stopali naši Zilani menda noter do sodnjega dneva.
Št. Štefan pri Velikovcu. (Smrt.) Komaj smo dogradili in blagoslovili povečano pokopališče, že je neizprosna smrt v teku osmih dni bogato kosila. Zahtevala je kar štiri žrtve. Med njimi je komaj 23 let stara Kovačeva Lojza, ki je bila vneta cerkvena pevka. Ugrabila jo je zavratna su-šica. Dne 6. t. m. smo ob obilni udeležbi pokopali Supan Uršulo, pd. Hobjanovo mater, ki so učakali visoko starost 80 let. N. p. v m. Ugledni in zavedni Kovačevi in Hobjanovi družini naše globoko sožalje!
||	PODLISTEK ~1
Ksaver Meško:
Na Poljani.
(8. nadaljevanje.)
„A kaj, malički?“
„0 Repoštevu, striček.11
„Ah kaj, rajši o Zlatolaski.11
Nande bi rad slišal o Zlatolaski.
„Vem, tebi ugajajo zlati lasje kraljičini. A ti bi jih pač odrezal in bi jih prodal."
..Prodal? Mislim, da ne.“
Stric je pripovedoval o Repoštevu. Nande je poslušal raztreseno, napol. Ne, zlatih las kraljičinih bi gotovo ne prodal. Skril bi jih rajši, če bi dobil kakega. V skrinjo, pod obleko bi jih zakopal, povsem na dno, in bi zaklenil skrinjo. A ponoči, v svetli mesečini, bi vstal, šel bi po prstih k skrinji, odprl bi jo tiho, brezšumno bi vzel dolge zlatelase in bi jih ponesel k oknu, da bi se sipala srebrna mesečina v valovih na nje in bi trepetala na njih božajoče in kakor v začudenju in bi se odbijala od njih kakor v strahu in bi se vračala kakor začudena zopet k njim... Čudovito bi bilo.
Stric je dokončal o Repoštevu, pripovedoval je že o kralju Matjažu. Poslušali so zavzeti, s široko odprtimi očmi. Gabriel ni upal niti dihati, da ne presliši besedice ne. Poslušal je najrajši izmed vseh. Vse je oživelo pred njim ob pripovedovanju. Vso veliko votlino je videl v domišljiji. Čudovito je krasna, lepša nego cerkev poljanska, da, lepša celo nego ona doli v trgu, ki je bil z mamo že ne-
I katerekrati v nji in se ni mogel načuditi njeni krasoti. A še lepša je votlina, kralja Matjaža čudežna spalnica. S stropa vise še večji lestenci nego v cerkvi, iz suhega zlata kovani, kakor trdi striček, ki je poučen pač natančno o teh čudesih. Skovali in vlili so jih umetniki palčki, v kovačnicah, skritih globoko v gorah, ob ognju, hlapečem iz zemlje, ko udari kralj palčkov po nji s čudotvorno palico. Večno traja, kar se ovari s tem plamenom. Demanti vise na lestencih mesto sveč. Plamte in bleste svetleje nego sto sveč, da niti pogledati ne moreš v nje. Zabole te oči, kakor bi strmel v solnčni plamen ob vročem poletnem poldnevu... Sredi dupline spi stari kralj. Ob belo roko naslanja glavo z zlato krono kronano; bledo mu je lice; snežno bela brada se vije okoli in okoli mize; zlat meč leži na mizi in čaka, da ga zgrabi močna roka kraljeva in ga zavihti v znamenje svete vojske, ki naj reši ves svet... Na vse strani po votlini leže vojaki, vsak z mečem v roki, svetlim, kakor bi ga Osnažil in obrusil pravkar, pripravljeni, da udarijo na prvi klic, na mig očesa... Kdaj pride pač čas, da se odpre gora, in prihrumi kralj z vojsko na dan?
Vse je oživila domišljija.
..Mislite, striček, da je krona kraljeva iz suhega zlata?"
Nasmehnil se je pot.
..Kaj ne, Nande, bogatin ui bil v hipu, če bi jd dobil?"
„Ne bi bil greh, če bi jo vzel. Kralja le teži. Zato mu pač leze glava niže in niže na mizo."
Napol začudeno so pogledali deca, napol plašno. Da bi smel vzeti kdo staremu kralju krono, da bi
upal kdo, se jim je zdelo neverjetno. Če bi se predramil kralj ob tem...!
„In vsi meči so iz zlata, pravite, in čelade in ščiti vse velike vojskine trume? In polne kadi zlata stoje ob stenah?"
Nande je zasanjal. Ko bi našel oni čudotvorni kamen, ki trdi stric o njem, da se je treba le dotakniti z njim gore in se že odpre — glej, hipoma bi ležalo neskončno bogastvo pred začudeno dušo. V eni uri, v trenutku, bi postal reven fant bogat kakor kralj devete dežele, ki pravi stric o njem, da je najbogatejši na svetu... Še isti dan bi kupil kočijo in konje, četiri vrance, in bi se popeljal skozi vas kakor se pelje včasih grof doli iz gradu ob trgu. In če bi prišel mimo Tone in bi vzel ponižno klobuk z glave in bi se priklonil globoko, resnično, še pogledal bi ga ne...
„A zdaj bo dovolj, deca. Moram iti."
..Ostanite še, striček."
„Pridem kmalu spet in vam povem novo storico. Danes moram Še k teti kovačevi."
Vedel je, da pije kovač Luka na Gornji Poljani, m da je Meta sama, sama z vedno zvesto družico, z žalostjo.
IV.
Kovačiča je sedela ob vstopu Florijanovem na nizkem stolcu ob peči. Na klopi ob nji je ležal časnik, star in umazan, in troje, četvero pisem, strganih že deloma.
Florijan je postal ha pragu. Meta ga niti opazila ni. Glavo je naslanjala v roki, oprti ob kolena, in je strmela pred se.
(Dalje sledi.)
fòojzÀL pii KOS.
Človek, ali jih čutiš, božične praznike, čudo vseh čud, ali jih čutiš, kako v tvoji duši vzbujajo nemirno hrepenenje in v srcu budijo spomine, kadar božični delopust zvoni po Rožu, Podjuni in Žili?
Tako močan je glas svetonočnega hrepenenja, tako domač je klic naših zvonov na sveti večer, da slehernega našega sinu zgrabi v tujini. In če ni mu pot odprta domov, v tujini solze pretaka in blagoslavlja srečno preteklost, ko še sam s svojci na sveti večer za kadilom je stopal in z blagoslovljeno vodo domačo grudo škropil. Ob mehki svetonočni radosti se mu budi tiho domotožje po hiši domači, po jaslicah v kotu, po sv. duhu, zibajočem se kakor v sanjah nad javorjevo mizo, po sreči, nocoj tiho odmevajoči po naših družinah.
Komur le dano je priti, porama k božiču domov, doma je božič res praznik, le doma ga praznujemo z dušo. Brez bleska, v bed« morda celo ga obhaja slovenski naš svet in ravno zato ga doživljamo na znotraj v vsej njegovi skrivnostni globini, ker ni za zunanjost sredstev in smisla. Čisto nič nas ne moti pri tem uboštvo in revščina naša. Saj ju je blagoslovilo božje Dete nekoč v oni sveti, preblaženi noči.
Tudi naši trpki jekleni obrazi, naše žuljave roke, naši izmučeni udje, le všeč so Božji Družini, kadar stopi v naše kmečke domove. V veri, utrjeni v stoletnem trpljenju, gleda naš človek božično skrivnost in vidi prihajati v mraku svete noči Marijo z Detetom v naročju. Z žerjavico — simbolom čiščenja in z blagoslovljeno vodo ji gospodar stopi nasproti. Za njim pa kmetica s hlebom kruha v rokah in molek glasno moleč, nakar odgovarja pobožno cela družina, stopaje po sobah, hlevu, kleteh in nazadnje po polju krog hiše.
Povsod Boga, novorojenega Kralja! Po naših domovih naj vlada, naše kašče naj čuva in hleve varuje nesreče, naša polja naj blagoslovi na sveti večer, da bo seme pognalo in obilo rodilo! Se naš kruh naj nam posveti, črnega in belega, kakor nam ga daje zemlja, da ne bode pošel in ga ne bodo stradali naši otroci!
Tako se odpirajo Sveti Družini naši domovi, naša srca. In Jezušček stopa med nami, med našo mladino, medtem ko vas v svetem molku in tihi zbranosti prisluškuje nezaslišanim skrivnostim božične noči.
Oj sveta noč, blažena noč ...
^Dtagostovfjene božične praznike!
žKsaver. STleško :
Stava ‘Bogu
na višavak...
žlz vere, iz grehov zahtod, iz strašnih poganshih temin, iz vede ishama in zmot v ne ho gre h tic za pomoč,
žJn glej, z nehešhih višin vzptamii òudovi'a tuč : prihaja žKristus Gospod totažho in mir nesoč
O hodi Sfava tBogu na višavah, iofažha in mir trpečim v nižavah !
fiiinasCii med fthati na jugu
Jòivavo četo..
Dve žaloigri sta glavna politična vsebina tega leta. Plemenita kri je tekla, kri kraljevska in kanclerska. Temne sile, ki se protivijo naravnemu razvoju narodov in držav, so jo tirjale.
Avstrija je izgubila v juliju svojega kanclerja. Kot žrtev politične slepote je padel, s svojo žrtvijo pa doprinesel k ustaljenju in svobodi svoje in naše domovine. Rod Slovencev na Koroškem je
kanclerja spoštoval, saj je bil pravičen sin preproste kmečke matere. Z zvestobo njegovi misli ohrani nanj spomin.
Jugoslavija je v oktobru izgubila svojega ljubljenega kralja. Na poti, ki naj bi doprinesla dobršen kos k miru v Evropi, ga je umoril strel plačanega zločinca. Svet je ostro obsodil zločinsko dejanje, nedavno so v Ženevi države-članice
Zveze narodov sklenile vzajemno postopanje proti mednarodnim prevratnikom.
Naj bi iz visokih žrtev končno vzklila v vsem svetu božična misel ljubezni in pravice!
Dr. D o 11 f u s s na mrtvaškem odru
Mladi jugoslovanski kralj Peter II.
Kalja Aleksandra rodbinska sreča
Jugoslavija je priredila svojemu kralju veličasten pogreb
Htn&y òJuvz.
Pokojni
dr. Matko Hafner
Pisatelj dekan Fr. K s. Meško
Gospodinjski tečaj na Radišah
Zilska ,,konta“ pod lipo na vasi
Diaka ftìaznufeja božič...
Preveč smo zavervani vase in po svojem kopitu sodimo svet okoli sebe. Božični prazniki so kot nalašč, da vsaj za trenutek razširimo pogled in vidimo še v druga srca, kako ta uživajo božični mir in srečo. In vedeli bomo, da celo božič, ta največji praznik v letu, ni vsem lep in prijeten. Najlepši pač je preprosti kmečki družinici, ki se na večer pred polnočnico zbere okoli jaslic in s svetim spoštovanjem pričakuje božičnega zvenenja. Ni čuda, če baš tod neradi uhajajo pogledi drugam. Pa pravijo, da so podeželska srca ravno k božičnim praznikom široko odprta tudi za bližnjega srečo in žalost.
Moža smo poslali naokoli, da nabere utisov z božičnega praznovanja po naši deželi. Evo jih, da objamete v teh dneh še vi vse, male in velike, reveže in bogate, proste in one v poklicu!
Družinski oče tam okoli Borovelj pripoveduje: „Sedaj pa še ti prazniki! Pri teh dohodkih ne moreš napraviti veselja domačim. Igrač za male ne morem kupiti, tudi če da žena svoje prihranke poleg, ampak le kaj koristnega. Fant rabi šolskih knjig, starejša dečva zimski suknjič, za ženo bi bilo dobro novih čevljev. Pa seveda nekaj sladkarij. Jaz pa si bom mesto tega večnega podeželskega tobaka privoščil par dobrih kanclerjevih cigar. Pa vendar kljub mnogim božičnim skrbem ne menjam s samcem, čeprav on lahko štedi, jaz pa imam dolg v posojilnici in pri trgovcu, ki pa tudi ni tak, da ga ne bi po božiču pošteno plačal. Jaz vem, kaj je življenje, on pa ne!“
Brezposelni iz beljaške okolice pripoveduje: „No, zaradi mene ni treba take skrbi, jaz imam že srečo. Še večji reveži, so kakor jaz. Tistim je
najbolj hudo, ki imajo družino, pa nimajo dela. Zase, če si sam, še izprosiš, da ti ni treba od lakote umreti, posebno če si domačin in znaš prositi. Jaz sem se prositi že navadil, pa ni tako hudo, kakor sem mislil včasih, ko sem imel še delo v topli delavnici. Pa še bi ga imel, če ne bi bilo velike konkurence, velikih firm. Za božič in predpust sem včasih delal take čevlje, da jih danes nikjer ne dobite. Ročno delo je le nekaj vredno. No, lačen letošnji božič ne bom. Kosil in večerjal bom v neki gostilni, ki vam je pa ne izdam. Veste, zveze imam, pa za hrano me zaenkrat ni strah, čeprav včasih zategnem želodec. Ker ste pošten človek, vam povem, da imam še nekaj drobiža. Hranil sem ga prav za božič. Moj kolega France je pa velik revež, ker doma še s čim ne bo mogel zakuriti in njegovi otroci bodo zmrzovali še na božič. Pa bom mesto sebi ruma in čaja i njemu kupil naročje drv in še nekaj živeža."
Zagrizen samec se pridušuje: „Kaj mi hoče božič? V leta že grem, zame je dan enak dnevu. Samo s to razliko, da ob praznikih brez dela lahko postopam in jo na večer lahko mahnem v gostilno na večerjo. Živim, kakor sto drugih. Jem prav isto, berem iste časopise, za razvedrilo grem v celovški kino. Posebnega posla o božiču nimam. Da bi šel na obisk? Ne, to mi ne pade v glavo, tam bi me skušali pod božičnim drevesom še celo zaročiti, potem pa tisto neumno vlivanje svinca in razne druge prismodarije. Kdor je za družinsko življenje, pač je. Jaz bi bil tudi, dokler mi je bilo še 25 do 30 let, sedaj grem pa že v leta in mi ni več za to. Še kakšnih deset let garanja in robotanja, potem pa grem v penzijon in basta. Potem bo tudi dan enak dnevu in celo božični prazniki se ne bodo dosti razlikovali od drugih. Redko mi pride na misel, da bi se oženil. Saj se imajo tisti z družinami tudi samo o praznikih prijetno."
Železničar potoži tole: Ni kazalo drugače, na sv. večer moram z lokomotivo. Služba in vlaki morajo voziti tudi na tak večer. Kurjač ve: z vlakom potujejo zadnji potniki, ki bi še radi ujeli nekoliko božičnega večera. Uradniki hite k svojcem, dijaki na počitnice, trgovski potniki bi se radi odpočili od svojega nemirnega življenja, izgubljeni sinovi vsaj na božič obiščejo svojo mater, služkinje hite za dva dni domov, jetniki, izpuščeni za božič na začasni dopust, in še toliko drugih. Pa se na sveti večer kurjač in strojevodja spomnita v lokomotivi svojih družinic, ki sta zbrani okoli pogrnjene mize. Vidita ju v duhu in oba na tihem vzdihneta. Oba vesta: tudi njuni družini sta z mislimi pri njiju. Hitreje kot navadno dela kurjač, strojevodja si ogleduje manometre in kazala, četudi ni treba, malo opravka človeka razvedri in mu da druge misli. Stroj drvi, nad njim pa siplje nebo lahne snežinke, ki ju kot drobceni angeljci pozdravljajo ...
Osamljeni študent na Dunaju vabi: „Pridi k meni, kolega z jusa je za praznike odšel domov na klobase in potico. Na sveti večer in na praznike ne pogledam knjig in ne skriptov, čeprav sem pred državnim izpitom. Pridi, ne bo ti dolgčas pri meni. Zapela si bova in če pride še Peter, smo kar že tercet. Pripravil sem tudi raznih dobrot. Gospodinja mi je za te dneve odstopila lepšo sobo in pogostil te bom kakor strgan baron suhega grofa. Sicer me ona gleda nekoliko postrani, ker ji za december še nisem kril stanarine, pa ba ja vendar še te dni potrkal na vrata pismonoša. No, pridi, veš tudi božičnega drevesca ne bo manjkalo pri meni, pa še koga privedi, samo glej, da bo fejst fant in dober pevec. Bomo se imeli prav po fantovsko!"
Tako nam je natresel naš božični popotnik svojih božičnih utisov od vseh vetrov in vseh štirih strani. Pa je dobrohotnež hkrati modroval: Naj bi bili še tem po svetu raztresenim, zaposlenim in pozabljenim božični prazniki srečni in blagoslovljeni ...	kr.

$a\nt> tnesto.
$etžetle(n ■..
Borno mesto Betlehem, še bolj boren hlevček v njem, tam na slami Bog leži,	,
vse se njega veseli.
Borno mesto Betlehem, pa bogastva si ljudem dalo neizmernega: božje Dete Jezusa!
ES
flaetuvàca
v dežem mestu.
Marija je po svetu šla in prišla v dobro mesto, v belo mesto, kakor da je božji Betlehem. Ceste so vse v lučkah, v belih, rdečih in zelenih, godba trepeta iz hiš in smeh in pesem. Vse je dobro kakor božji raj. Hiše skoraj do nebes, okno se nad oknom sveti in nikjer ni streh. Avtomobili in tramvaji, ljudje veseli, skoraj, skoraj raj.
Mati božja se smehlja, stopi pa pozdravi tiho, tiho stražnika:
„Dobri, dobri vi gospod, ste videli mogoče, če je šel moj Sin kje tod?"
Pomisli stražnik in odgovori:
„Tod gre vsako uro stokrat sto ljudi, eni s smehom, drugi z bolečino, vsem se pa neznansko kam mudi. Mogoče je med njimi sin vaš bil, mogoče ni. In kdo bi ga med množico spoznal?"
„0 moj sin je tak, da ga lahko vsak, prav vsak spozna. Dober, tih in zlat in kakor tisoč kraljev je bogat."
„Ne vem, ne vem gospa, tega ni mogoče kar tako spoznati. Tisoč dpš gre mimo, tisoč misli in oči, kdo bi mogel vse, prav vse prebrati?"
Marija je po cesti šla, po beli cesti, kakor da gre skozi pomlad v božji raj. Tam gre tudi milostna gospa, vsa zakrita s' pajčolami, vsa posuta z biseri, uhani.
„Gujete, prežalostna vi gospa, ste videli mogoče •drobno dete, moje dete Jezusa? Šlo je tod po cesti, v rokah rože, v licih sonce, pa je luč razsipalo radodarno na vse konce."
„Nisem videla otrok in niti, niti Jezusa. Razgrinjala sem črne, črnč pajčolane, hodila sem po tihih drevoredih, kaj me brigajo otroci in skrbi v obrazih bledih!"
Marija je po cesti šla, po sivi cesti, sivi cesti kot da gre v egiptovsko deželo, srečala je žlahtnega gospoda sredi sivega sveta.
„Čujete, gospod prežlahtni, moj otrok je bil šel tod, morda ste ga videli, kako je trosil smeh in pesem v množico povsod?"
„Nisem videl ga nikjer. Moja pesem in moj smeh nista iz otroka, izgrebla ju je iz sveta človeška trda roka, pa pojem svojo pesem, čudno pesem ves večer."
Marija je po cesti šla, po črni cesti, težki cesti, kakor da je križev pot. Lučke se utrinjajo, bele hiše 1 izginjajo, nizke koče rastejo povsod.
Marija je po cesti šla, ljudje so vstali izza koč in črnih hiš, odprli duše in srca. Med njim stal je Jezus mali, vabil mater v črni Betlehem, roke širil k žalostnim očem:
„Mati, mati, tu bova ostala, tu je vsaka koča kakor naša betlehemska mala, tu so delavci tesarji, tukaj so otroci, da bom mogel se igrati, tu so žene, kakor ti, o Mati!"
fea smdh.
Na letovišču.
Letoviščar vpraša kmeta: „Oče, kje imate vendar tiste lepe golobe, ki so nas vsake počitnice tako kratkočasili?" — Kmet: „Žal, jih ni več; areplan mi jih je povozil."
Črkovnica.
Svoj 12341 hočeš doseči.
Ko si storil, 2341 smeš reči. Kaj je to?
Gluh je.
„Ali mi moreš posoditi deset šilingov?" — „Ne-mogoče, toliko nimam nikoli pri sebi." — „Pa doma?" — „Hvala! Vsi zdravi."
Na podjunskem fikeju.
Poštni uradnik kurjaču podjunske lokomotive: „Slišite, danes pa že boste morali lopato premoga več založiti pod kotel, danes vozite ekspresno pismo s sabo!"
Še nekaj drobiža. Poslevodeči deželni vodja koroškega Heimatschutza kom. svet. Trenkwitz je odstopil svoje mesto dež. svetniku Juvanu. — Knezoškof dr. Adam Hefter se nahaja po srečno prestani operaciji na okrevanju v nekem dunajskem sanatoriju. — Novi novci za 50 g pridejo v promet z novim letom. Sedanje novce iste vrednosti bodo sprejemale državne in deželne blagajne še celo prihodnje leto. — Pri nekem posestniku v okolici mesta Breže so te dni opazili v vrsti domačih kokoši ponosno stopajočega divjega petelina, ki je s kokoši pobiral zrnje. Ujeli so ga in izročili posestniku tamošnjega živalskega vrta. — Nedelja 23. t. m. je „zlata“ nedeja ter so trgovine do 5. ure pop. odprte... — Trajno je upokojen nadučitelj g. Marinitsch Anton v Št. Janžu v Rožu. — Neznanci so vlomili v trgovino Kanauf v Tinjah ter odnesli 350 šil. gotovine in nekaj blaga. — V Turdaničah pri Mariji na Žili je umrla posestnica Marija Sebastijan. Teprla je že dalje časa na raku. — V Podgradu pri Klopinju je umrla 82 letna ga Emilija Michler, vdova po dunajskem obč. svetniku Michaelu Michlerju. — V Podbrezjah na Gorenjskem je umrl g. Mihael Keršič, bivši posestnik in trgovec v Podkloštru, v 90. letu starosti. Blag mu pokoj!
| NAŠA PROSVETA HI
Sestanki v društvih.
Kulturno delo zadobiva v novi državi povdar-jeno važnost. Cilji in glavna smer bodočega razvoja so začrtani: gremo v Avstriji v novo, stanovsko demokracijo, iz strank in razrednih taborov gre razvoj v stanovsko urejeno narodno telo. Vzporedno z državno mora iti naša smer: slovensko ljudstvo mora iz vrst bivšega Landbunda in preminule socialdemokracije, iz mrtvilnosti v narodno družino nazaj, nazaj v stanovsko organiziran slovenski narod. Tod nas čaka velika dolžnost!
.Društva, te kulturne edinice po župnijah naše Koroške, postajajo torej odločilen faktor bodočega narodnega razvoja. Dolžnost društev je ,da ustvarjajo vsebino vstajajočim novim oblikam javnega življenja v našem delu dežele. Kaj vse je treba k stanovski zavesti: beseda o stanu in njegovem pomenu sploh, o stanovih narodne družine, o zgodovini stanovskega življenja in njegovem razvoju do danes, beseda o stanu v državi, o temeljih stanovske države, beseda o stanovih naše manjšine, njihovi notranji izpolnitvi in zunanji učlenitvi, beseda o stanovski državi v obče itd. itd. To še in sto drugih „problemov“ mora razjasniti duha, da napolni nove oblike.
Torej postaja sedaj za naša društva nujnost in potreba, za kar je bilo vedno treba novih pobud: rednih mesečnih sestankov, na katerih se bo sestajala cela župnija in se uživljala v novi čas! Ne toliko propagande, kot resnega, ustvarjajočega prosvetnega dela nam je treba. Čim bolj bomo zajeli potrebe novega časa, tem bolj ga izpolnimo. Zadnji občni zbor Slovenske prosvetne zveze je odredil, da so poučni društveni sestanki odslej za društva obvezni in osrednji odbor je prevzel dolžnost, da bo skrbel za dobre učitelje nove misli. Predavanjem iz nove dobe bo prelahko najti razvedrujočega okvirja s pesmijo, deklamacijami, prizori i. dr. Zanimanje za prosvetno življenje pa med našim rodom v zadnji dobi itak vidno narašča.
Prinašamo današnjo prošnjo kot svojo božično željo in naj je ne prezre nobeno društvo! Vršimo novo delo, ki ga narekuje skrb za naš narodni procvit v bodočnosti!
Sveče. (25Ietnica izobr. društva.) Na Štefanovo dne 26. decembra priredi društvo „Kočna“ ob 'A3, uri pop. v dvorani pri Adamu 251etno proslavo društvenega obstoja. Na sporedu je govor, igra „Za čast in kri“, deklamacije in petje. Vabimo vse družine cele župnije in tudi vse prijatelje naše krščansko-narodne prosvete od blizu I« daleč.	Odbor.
Škocljan. (Miklavževo.) Predzadnjo nedeljo nas je v Ruševi dvorani, ki je bila nabito polna radovednega občinstva in posebno malega drobiža, obiskal nebeški škof. Uvodno so zapeli domači pevci, nakar je sledila igra „Volga“, ki je s svojo lepo vsebino in dobrim podajanjem naravnost oj-čarala. Mnogi izmed igralcev so stali prvič na odru, pa so svoje vloge mojstersko rešili. Vsi — posebno vohun Kaj — zaslužijo pohvalo tudi na tem mestu. Sledil je ob splošnem vzradoščenju
malega in velikega sveta nastop sivolasega škofa. Polagal je zbrani škocijanski družini na srce očetovske opomine in posebej omenil potrebo ljubezni do malih in revnih. Nato so njegovi krilatci donašali darove, s katerimi je Miklavž obdaril pridne in ubogljive. Spet so zapeli pevci in še s pesmijo množili prisrčno razpoloženje. Veliki u-speh „Volge“ je društvo napotil, da so jo v nedeljo navrh ob vnovič polni dvorani ponovili.
Glinje. (Miklavževo.) Dne 9. dec. je „Čitalnica“ j priredila pri Cingelcu Miklavžev večer. Obisk je | bil izredno dober. Živahno delovanje Čitalnice je J potrdil nastop kar treh pevskih zborov. Prvič je v našem kraju nastopil dekliški zbor, ki je prav ugajal. Pri drugi pesmi je bilo morda še nekoliko ,fibra", kar pa naj naša dekleta ne ustraši. Splošno je ugajala tudi ubrana pesem mešanega zbora; tenorji in basi naj dobro pritisnejo, da jih številna dekleta ne bodo nadkriljevala. Pri moškem zboru so sodelovale večinoma mlajše moči, kar je dobro znamenje. Agilnemu dirigentu, ki je tako uspešno izvežbal vse tri zbore, lahko čestitamo. Sledila je kratka igra, polna smeha; po njej menda ženska še pet minut ne more ostati pri resnici in če se ji v plačilo obeta tudi nov klobuk. Tudi v drugi igri so trpele spet le ženske in njihovi jezički: treba je dobre volje moža in žene, da ostaneta mir in sreča v družini. Sledil je nastop Miklavža, ki je obdaril vse pridne, a povedal tudi marsikatero pikro besedo. Lepi spored nas je zadovoljil vse in še pridemo k vam!
Rožek. (Mladinski dan.) Na praznik Brezmadežne je priredila naša delavna mladina lepo in vsebinsko bogato mladinsko slavje. Dopoldne je po liturgični sv. maši skupno pristopila k mizi Gospodovi, popoldne pa se je zbrala v župnijski dvorani k lepemu sporedu. V imenu deklet sta Tinka Hafnerjeva in Fani Reichmanova deklamirali dve lepi pesmi, v imenu fantov je govoril Silvester Kopeinig, otroke pa je zastopal štiriletni Ludovik, ki je v prelepi deklamaciji „Tisoč slavospevov" izpovedal svojo ljubezen visoki vzornici. Višek je dosegla izvencerkvena prireditev v govoru Micke Šitelkopfeve, ki je svoj govor k mladinskemu dnevu zasnovala izredno globoko. Sledilo je poročilo tajnice dekliške zveze, ki je omenjala 3 večje prireditve in 5 manjših sestankov. Trem članicam je zveza priredila poslovilni sestanek. S prizorom »Umirajoča cvetka" in nastopom tamburašev je bil lepi dan zaključen.
Prireditve v božičnih dneh. Na Štefanovo dne 26 t. m. priredi „Danica“ v Št. Vidu ob 3. uri pop. igro „Črni križ pri Hrastovcu" v dvorani Voglove gostilne v Št. Primožu. Sodelujejo pevci. — Na Štefanovo priredi izobr. društvo v Šmihelu božično igro „V r n i t e v" ob 3. uri v Šercerjevi dvorani. Sodelujejo tamburaši. — Dne 26. t. m. na Štefanovo priredi društvo „Jepa“ v Ločah ob Baškem jezeru ob 3. uri pop. božično igro „M i r ljudem na zemlji" in jo ponovi v nedeljo 30. t. m. ob 7. uri uri zvečer. Vrši se v Prušnikovi dvorani v Ratenčah. — V nedeljo 30. t. m. priredi „Trta“ v Žitari vesi ob 3. uri pop. lepo slovensko igro „N a š a k r i“. Nastopijo tudi pevci. — V nedeljo 30. t. m. priredijo „Gor-janci" v Kotmari vesi ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne pri Ilnu igro „Dve nevest i". Sodeluje domači pevski zbor — Na božični praznik 25. t. m. priredi „Zila“ v Zahomcu ob 7. uri zvečer v dvorani Hrepčeve gostilne božični misterij „H e n r i k gobavi vite z". Sodelujejo tamburaši. Vabljeni!
|| GOSPODARSKI VESTNIKI
Zima je živini lahko nevarna. Zimski čas je zelo ugoden za razvoj nekaterih živinskih bolezni. Prehlajenje ni nikdar tako pogosto kot ravno v zimskem času. Večkrat je prehlajenje zelo milo, nenavarno, večkrat pa more resno zavirati hranjenje in prebavljanje, še večkrat pa ovira redno dihanje. Vlažen in mrzel zrak škoduje nosu, grlu in pljučam, ako pride nenadoma s temi deli v dotiko. Posledice nenadnega vdihavanja mrzlega zraka poznamo tudi pri ljudeh in so iste kot pri živalih. Najbolj navadna bolezen je nosni katar ali navadno prehlajenje, ki je zelo pogosto, kadar se vreme hitro menjava. Spoznamo ga pri živalih po pogostem kihanju. Bolezen se večkrat razširi tudi na očesno kožo in oči se začnejo solziti. Pa ta bolezen je precej nedolžna in žival brez druge pomoči sama ozdravi v enem ali dveh tednih. Nevarnejša je angina, ki jo opazujemo pri konjih. Poznamo jo najlažje po tem, ako žival kašlja. Kašelj je najprej suh in kratek, pozneje zategnjen in vlažen. Pri tej bolezni zateče koža
v grlu, vsled česar je otežkočeno dihanje in požiranje krme. Žival nima teka, zelo malo se čisti in ima tudi nekoliko mrzlice. Angini podobna bolezen je bronchitis, ki jo spoznamo po visoki mrzlici, hudem kašlju in težkem dihanju. To bolezen ima žival, ako je napaden sapnik. Ako so napadena pljuča, ima žival pljučnico, ki jo spoznamo po istih znakih, samo da so podvojeni. Dihanje je zelo otežkočeno in žival je zelo pobita. Pljučnica je zelo resna bolezen, na kateri trpi posebno konj. Kako naj zdravimo te bolezni? Ne puščajmo k bolnim živalim ne mraza ne prepiha. Bolna žival mora biti na miru, na zmerno toplem kraju, kjer je zrak čist in miren. S tem smo odstranili glavne vzroke vseh štirih bolezni. Pri težavnejšem slučaju uporabljamo za zdravljenje terpentin ali katran. Vzamemo pol škafa vroče vode, v njo vlijemo 2 navadni žlici terpentinove esence in pustimo žival, da vdihava paro. Da plini ne uhajajo, držimo nad glavo živali toplo odejo. Enako postopamo s katranom. Pri angini drgnemo živali grlo s španskim oljem, ki ga dobimo v drogeriji pod imenom „olio cantaridato". Pri pljučnici je treba poklicati živinozdravnika in se strogo držati njegovih navodil. Hrana mora biti v tem času mehka, tako oljnate tropine z vlažno rezanico, krepčilne pijače itd.
Kedaj bo letina bolj zanesljiva. Dobra letina poveča bogastvo države in posameznika. Vsak pošten človek ima raje dobro letino kot slabo, samo ne kakšen velik špekulant, ki bi ob slabi letini rad navil cene svojemu blagu. Take špekulante bi trebalo obesiti. Na dobro letino imajo odločilen vpliv moči, ki niso v oblasti kmetovalca, kot vreme, suša, burja, neurje i. dr. Vendar pa zavisi letina v velikanski meri tudi od kmetovalca. Ako kmet svoje polje pravilno obdeluje, zadostno gnoji, sadi dobra semena, v redu kolobari, t. j. menjava s pridelki, bo znatno izboljšal letino in povečal pridelek. Da pa zamore kmet vse to delo v redu vršiti, se mora neprestano učiti. Več kot slutimo je znanega iz skrivnostnega snovanja matere zemlje v letnih dobah, mnogo prej skrivnostnih sil rasti in dozorevanja poznamo. Biti bi moralo danes pravilo, da vsak kmet k vsaki panogi kmetijskega gospodarjenja prebere vsaj eno strokovno knjigo. Nihče ni v tem oziru popoln, nihče ni tako učen, da bi se s pridom ne priučil vedno čemu. Vsi smo potrebni pouka. Za uk in berilo je najbolj primeren zimski čas. Koder bo torej letos odpadla vožnja in drugi sicer običajni posel, sezite po dobri gospodarski knjigi. Na željo vam eno ali drugo brezplačno pošlje tudi Slovenska prosvetna zveza.
Zakaj je naše sadje v toliki meri nerodovitno?
Nerodovitnosti sadnih dreves je pri nas kriva poleg borne zemlje predvsem lakota, na kateri trpe skoro vsa sadna drevesa. Krava brez soli, vode, suheha in močnega krmila ti ne bo dala mleka, lačno drevo ne more dati sladkega sadu. Skrbimo torej v bodoče za zadostno hrano našemu sadju!
Naše črešnje. V zadnjem času se dela mnogo reklame za sajenje dobrih črešenj. Ž njimi je danes drugače, kot je bilo pred vojno. Pred vojno je imel največji dobiček oni, ki je imel na trgu zgodaj dozorele črešnje. Ozki trgovinski stiki z Italijo in izboljšane prometne zveze dajejo danes prednost uvozu z juga. Pa tudi domače šrešnje imajo dovolj trgov, če so sposobne pretrpeti dolgo pot in če so trpežnejše kakovosti. Take lastnosti imajo predvsem trde črešnje in tem bi morali mi posvetiti več pažnje. Trdost, debelost in barva sadu so za trg zelo merodajne. Tu pa tam kaže že odrastla drevesa z mehkim sadom precepiti v vrste s trdim sadom. V teh slučajih najbolj odgovarja cepljenje v glavo. Ponekod rastejo pri nas še divje črešnje. Tudi te se dajo precepiti, samo ne cepite najzgodnejših vrst.
Kaj nas uči čebela? Čebela je vzor pridnosti in marljivosti, ker dela, dela in dela. Čebela je vzor skrbnosti in vzor samozatajevanja. Čebela ljubi red in snago v svojem domovju. Čebela je zmerna in varčna v uživanju in v vsem. To so čednosti, ki jih naj ne bi imel samo vsak čebelar, temveč vsak človek sploh. Čebela nam bodi vzori
Beljaška trg sredi decembra: Zelje rdeče 30— 40, karfijol 1,20, bela repa 20, rdeča pesa 40, Špinača 1,20, buče 20, hren 1,50, peteršilj 1,—, krompir pozni 20, kislo zelje 70, kisla repa 50, namizna jabolka 60, namizne hruške 1,—, jabolka za vkuha vanje 40, goveje meso 2—2,40, telečje 1,80—
3,	—, prekajeno 2—3,—, orehi 1,20, smetana sladka
4,	—, kisla 2,40, čajno maslo 4,20, sirovo maslo 3,80, strd 4,50, kapuni 4,50, stare kokoši 3,—, race 3,20, gosi 3,—, vložena jajca 15, sveža jajca 17 g za komad.
RAZNE VESTI
Anglija skrbi za brezposelne. Na Anglejškem se vsa javnost zelo zanima za usodo brezposelnih. Posebno skrbe za to, da se brezposelni lahko izučijo v strokah, ki so še količkaj donosne. Nedavno je bogati lord Boyne prepustil brezposelnim svoj grad v provinci Durham. Te dni so se v njem nastanili. Krajevne oblasti in cerkev so poskrbele za učne moči. Poleg delavnic in predavalnic imajo brezposelni v gradu tudi skupno obednico in veliko knjižnico. Poleg drugega učiteljstva so jim na razpolago strokovni učitelji, rokodelski mojstri in celo učitelji godbe, umetnosti in leposlovja. V kratkem obišče brezposelne sam angleški prestolonaslednik.
Južni Afriki groze kobilice. Južno Afriko je letos obiskala nenavadno velika nadloga. Celi roji kobilic uničujejo tamkajšnja polja in travnike. Vlaki .imajo po več ur zamude, ker pokrivajo kobilice po 15 cm na debelo vso zemljo naokrog in so nakopičene tudi na železniških tračnicah. Vlada je organizirala proti kobilicam celo vojsko, uničujejo jih s strupi, s katerimi škropijo polja in travnike. Prvi roji kobilic so od glavnega mesta južne Afrike Kapstadta oddaljeni komaj še 160 km, tamošnjim vinogradom^ in sadovnjakom grozi velika škoda.
Sveto pismo je prestavljeno v 950 jezikov. V
Ameriki obstoji družba, ki si je stavila nalogo, da širi sv. pismo v vse dele sveta. Dosedaj je že izdala biblijo v 950 jezikih in narečjih. Trdi in bo tudi res, da je sv. pismo najbolj razširjena in najbolj čitana knjiga na svetu. Najstarejši delni prevod sv. pisma so izvršili katoliški misijonarji proti koncu 13. stoletja. Popolni prevod pa je nastal šele leta 1807 in sicer ga je prevedel protestan-tovski pastor Robert Morrison.
Kdaj raste človek. Najnovejša raziskovanja kažejo, da raste človek v glavnem med spanjem. S tem bi se skladala stara resnica, da je potreba po spanju tem večja, čim hitreje se otrok razvija.
Zato je nujno potrebno, da majhnim otrokom pod nobenim pogojem ne kratimo spanja. Nova raziskovanja si pokazala, da je rast odvisna tudi od letne dobe. Najbolj rastejo otroci od marca do avgusta, medtem ko je večanje teže v teh mesecih zelo skromno. Od avgusta do marca pa človek v splošnem zelo malo raste, tembolj pa se veča njegova telesna teža.
Kako stara so drevesa. Poznamo mamutova drevesa, ki so več kot tisoč let stara. Tudi navadna cipresa doseže visoko starost. Drevesa žive neprimerno dalje kot človek. Nekateri kostanji rastejo nad 2000 let, najstarejša lipa je preživela že 870 pomladi in najstarejši mecesen 600 let. Najstarejša jelka je ozelenela 150 krat. Seve so merodajni za starost dreves življenski pogoji, v katerih se nahajajo. Drevesa s skromnejšo hrano žive navadno dalje kot „razvajena“. Je pač enako kot pri človeku. Ljudje brez življenske borbe umirajo in izumirajo, kjer pa so življenski pogoji znosni, a ne pretrdi, je življenska sila velika.
„Smrtna“ simfonija komponista Čajkovskega. V prav nenavadno čudni zvezi je smrt s peto simfonijo ruskega skladatelja Čajkovskega. Skladba navdaja godbenike, kadar se pripravljajo za nastop, z resnim strahom in skrbmi. Ko so to simfonijo prvič igrali že pred 20 leti, je med skušnjami umrl neki godbenik. Pri naslednji izvedbi je umrl župan nekega angleškega mesta, kjer so godbeniki koncertirali, ko se je skladba tretjič izvajala, je smrt probrala lastnika hotela, kjer se je izvajala. Pri četrtem izvajanju je umrl klarinetist, pri petem neki violinist.
Grem za gospodinjo ali kuharico v župnišče ali kmetijo. Naslov pove „Kmečka zveza“.
Posojilo z nizkimi obrestmi na prvo mesto se išče. Rodoljubi naj sporočijo naslov „Kmečki zvezi".
Hiša in gospodarsko poslopje, tričetrt orala travnika s sadjem naprodaj p. d. pri Celnjaku v Stebnu pri Beljaku p. Mallestig. Cena S 6000.	96
Vabilo.
Izobraževalno društvo „Trta“ v Žitari vasi priredi v nedeljo dne 30. decembra 1934 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu prelepo narodna igro
Naša kri.
Vstopnina znižana!
Velike udeležbe pričakuje
99	Odbor.
Vabilo
na zgodovinsko igro
Črni križ pri Hrastovcu
ki jo uprizori Izobraževalno društvo „Danica“ na
Štefanovo dne 26. decembra 1934 ob 3. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Sodeluje tudi društveni pevski zbor.
„Danica“ je prvo društvo, ki jo uprizori na Koroškem.
Prijatelje poštene zabave od blizu in daleč vabi
101	Odbor.
VABILO.
Izobraževalno društvo Šmihel nad Pliberkom
priredi lepo božično igro
Vrnitev
na Štefanovo dne 26. decembra 1934 ob 3. uri popoldne v Šercerjev! dvorani v Šmihelu. Obenem nastopi tudi tamburaški zbor.
Prijazno vabi prijatelje društva
102	Odbor.
Služba cerkovnika-Cecilijanca je razpisana! Župnijski urad Lipa ob Vrbi, p. Velden am Worthersee.	10O
1	Vesele in blagoslooljene božične praznike in srečno nooo leto ooščimo osem našim cenj. somišljenikom, prijateljem, znancem, odjemalcem, gostom, članom in olagateljem:			g
1	Dr. Franc Petek,	Ivan Starc,	Štefan Bayer,	
M	zdravnik in predsednik Političnega in gospo-	župnik	župnik	m
1	darskega društva Velikovec.	Hodiše.	Loga vas.	1
|	Valentin Z Witter,	Štefan Andrecs,	Zveza koroških zadrug,	M
s	gostilničar in mlekarnar	trgovina z železnino	registrovana zadruga z omejeno zavezo	g
	Št. Jakob v Rožu.	Celovec.	Celovec.	m
1	Vinko Poljanec, župnik,	Anton Gril,	Hranilnica in posojilnica,	H
|	predsednik S. P. Z. in zbornični svetnik	posestnik, načelnik „Kmečke zveze" in zbornični svetnik	,	r. z. z n. z. \	==
|	Škocijan v Podjuni.	Plaznica.	Šteben pri Beljaku.	|
1	J. B. Hafner,	Matevž Seher,	Hranilno in posojilno društvo,	u
m	trgovina z železnino pri „zlati kosi"	trgovec	r. z. z n. z.	==
|	Celovec.	Celovec.	Celovec.	m
1	Anton Benedik,	Marija in Janko Schaller,	Hranilnica in posojilnica,	n
1	slikar	trgovina	r. z. z n. z.	m
■	Celovec.	Škofiče.	Velikovec.	|
1	Franc Schnabl,	Alojz Kometter,	Hranilnica in posojilnica.	|
M	trgovec	trgovec	r. z. z n. z.	m
|	Št. Rupert pri Celovcu.	Borovlje.	Dobrla vas.	M
|	Janko Ogris,	Franc Kovačič,	Josip Rutar,	1
p	trgovina in gostilna	strojno mizarstvo	'	trgovec in gostilničar	m
|	Bilčovs.	Podjerberg.	Zltara vas.	|
1	Franc Piante v, trgovec	Mihael Schleicher	Marijan Silovič,	• ? dalmatinski vinotoč	=1
■	Velikovec.	Loga vas.	Celovec. 	”T.	.				 "	1	■
Lastnik: Pol. in gosp. druitvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: £ i n ko v s k y Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Li do va
tiskarna Ant. Machat in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.	i	r .