Poštnin:« plačana v gotovini. ŠTEV. 112. V LJUBLJANI, sreda, 18. maja 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV 'jestk c^oJds*, iav»e«šSi ln praat&*. *esie5ca, nci^Saksa'. V Lffubljaai is po pošti: Dia 20‘—, .L<2*>a®S2&tw Dix; &jr-~4 Beos&isen peiitičiH list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. BvRAVElSTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 0. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi s« a« vračajo, — Oglasi po tarifo. Pi*£u«fll3a 'Tprašanjoin naj »e priloži mamka ih odgovor. Račun pri poStofcm fieii. uradu štev. 13.633« 36 gfigggaggBBBMBgBKBgBggSS gsesaac*?? >*. -. c —. :v«naC'\ "• a-*«*!«’ suri/*<*>• • 'i«MWgaBCTo*. i*«o> » Nevarne metode. Odkar so v Angliji dobili vladno moč v svoje roke konservativni lordi, se je napetost med Anglijo in Rusijo silno povečala, ker so angleški konservativci “ajhujši nasprotniki ne le sovjetov, am-P&k Rusije sploli. Londonu narekuje že ara politična tradicija, da ovirajo vsak azy°i Rusije. Dokler je vladal v Rusiji grizem, so nasprotovali Rusiji, češ da je °vanska; danes zopet pa organizirajo s svet proti Rusiji pod marko boja Jroti komunizmu. Pravi vzrok nasprotja angleških konservativcev proti Ru-slJi pa je strah pred močno in konsolidirano Rusijo, ki bi utegnila danes ali ju-ttphTT10 ogrožati svetovni britanski im-gočne »nSfe tudi b°gate dohodke mo' P0 l ! fer°SPOde' Kakor vedno in povsod, gre tudi tukaj le za denarf z£oddo v prejšnjih de-innra ' d' ■ • ailS^eško nasprotstvo mS prekoračil° mejo dostoj- diP.lc>maciia je vedno lazumela tudi za najmočnejše svoje in- trige najti neko formo, ki je bila vsaj videz korektna in dostojna in v skladu z mednarodnimi običaji. V najnovej-šem gasu j)a je prevladala tudi hladne angleške lorde tolika strast, da so zavrgli staro tradicijo in posegli po sredstvih, ki e morejo smatrati le za ne dopustna, att|pak tudi za jako nevarna. an° je> cja ge je y za(jnjih mesecih P eneslo težišče boja med Anglijo in Ru-jo na Kitajsko. Gigantski boj za »osvoboditev« Kitajske pod angleški ali ruski vPliv je strasti tako razvnel, da so evropski diplomati mirno gledali, kako so kitajske Čete vdrle v poslopje ruskega poslaništva in tam plenile in domneva ni neutemeljena, zlasti po zadnjih dogodkih v Londonu, da so se Kitajci odločili Ifnvnn r? ! h, Privolienjem Anglije. tako tudl 111 l)ilo slišati nobenega protesta iz evropskih vrst proti ujetniče-nju soproge ruskega zastopnika v Kini Borodina, ki je končno tudi le diplomat, cevprav sovjetski. dogodki v Londonu pa so še značil-. e^S1, Ni sicer točno ugotovljeno, ali ima-1 Prostori ruske trgovske agenture pra-dlTt d*P^oniatske nedotakljivosti, to-, U(*i Če je nimajo, je korak angleške ti 2*Vativiie vladei ki Je ukazala udre-_ Policiji v poslopje in odpeljati vse knji-v„ .lQ 8P*se v preiskavo vsekakor nena-uen, a tudi nevaren. Iz gole radoved-osti se angleška vlada za ruske akte gotovo ne zanima, ampak zasleduje s Svojim postopanjem gotovo čisto določe-namene. Ta namen pa ne more biti kakor da hočejo konservativci n0 kakšno podlago ali kakšno moral-sovietnaViČbo za še.ostreiši nastop proti tudi *?’ ^ Proti eventualno Povod za novo velikansko vojno ak-ijo. Vprašanje pa je, če bodo v ruskih naju rPeS ka^ Pr'Pravne8a našli- Težko ni pa udesitf ^e’t0 trel3a samo >umeti> V domnevi, h« ■ ■ , v, . , ,• • , ’ aa imajo angleški kon- servativni krogi res take namene, nas potrjuje tudi nastop konservativne angleške vlade proti angleškim delavcem, oziroma proti njihovim strokovnim organizacijam. Tudi ta boj hočejo konservativci dobojevati pod krinko pobijanja komunizma. Zelo veliko vprašanje pa je, če se bodo dali angleški delavci tako lahko upogniti. Ne smemo namreč pozabiti, da so udi angleški delavci Angleži in ravno ‘ako trdovratne krvi, kakor angleški plemenitaši in bogataši. To seveda tudi lor-1 vedo in zato se jim tako hudo mudi * Pripravami na velikanski boj med de-0,n in kapitalom, ki utegne v dogled- Heiasan položaj Beograd, 18. maja. Zanimanje vseh političnih krogov se je včerajšnji dan sukalo največ okrog bivanja Veije Vu-kičeviča v Vrnjački banji. Zlasti se je opazilo, da vlada pri Velji Vukičeviču in njegovi okolici neka rezerviranost. Ta okolica ne daje nikakih izjav o bivanju Velje Vukičeviča v Vrnjački banji. Nekateri politični krogi govore, da je Vukičevič doživel neuspeh in verujejo, da so prizadevanja radikalnih nezadovoljnežev dovedla do tega, da se je Velja Vukičevič povrnil iz Vrnjačke banje praznih rok. Medlem ko one skupine, ki so nezadovoljne s sedanjo situacijo, ^umevajo pot Velje Vukičeviča v Vrnjačko banjo v neugodni smeri, pa irde z druge strani vladni krogi, da je obavil Velja Vupičevič o priliki zadnjega poseta prav važne in pomembne posle. Oni navajajo, da Vukičevič uživa zaupanje krone in da je dobil pri sestavi te vlade volilni mandat. Ta obljuba še vedno traja. Zanimivo je, da vladni krogi zatrju-lejo, da se vobče ne more govoriti o nikakem uspehu onih, ki skušajo doseči, da se vprašanje volitev čim dalje odgodi. Vladni krogi irde, da se sploii ne da govoriti o izrednem sklicanju Narodne skupščine. Ako se o tem govori, potem se dela lo samo z juridič-nega stališča, ne pa ludi s faktičnega. S faktičnega stališča je to nemogoče, ker je največji klub Narodne skupščine, to je radikalni klub, popolnoma razrahljan, lako da se ne more govoriti o nekakem zaupanju v la klub niii o kaki disciplini tega kluba in ne o njegovem delu v skupščini. Po navedbah vladniii krogov je vse gotovo, negotov je samo dan volilev. O tem v ostalem ni treba sedaj mnogo govoriti, ker je lo vprašanje sigurno. Voliive so brezpogojno potrebne, ker to zahteva stanje v Narodni skupščini. Sicer pa se tudi vse druge stranke pripravljajo za voliive. To se vidi tudi iz postopanja radičev-cev, ki se drže v vsej iej situaciji rezervirano, a so izdali vsem svojim organizacijam nalog, da naj predlagajo kandidate za skupščinske voliive. Vladni krogi smatrajo potemtakem, da se vobče vse stranke orientirajo v pravcu novih volitev in da tudi delajo v tej smeri. Obiski pri kralju. Beograd, 18. maja. Te dni se je mudil v Vrnjački banji tudi podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihailovič. Včeraj se je povrnil v Beograd. Za časa svojega bivanja v Vrnjački banji je bil trikrat sprejet od kralja. Prvikrat včeraj dopoldne, ko je privedel pred kralja deputacijo, ki je obrazložila kralju potrebo proge Mladenovac—Kragujevac. Deputacija je zaprosila kralja, da se zavzame za gradnjo te proge in da naj se ta proga sprejme v uredbo, ki je bila izglasovana v finančnem odboru. Kralj je priznal pomembnost te proge in potrebo, da se zgradi, a neugodno bi bilo to, da bi se sprejela v uredbo, ko je uredba že izglasovana in že skoraj izvršena. Kralj je obljubil, da bo o prvi priliki delal na to, da se ta proga zgradi. Nato se je kralj informiral o posledicah potresa. Včeraj opoldne sla bila pri kralju na obedu minister vojske general Hadžič in llija Mihajlovič. Popoldne je kralj sprejel Mihajloviča v posebni avdienci, ki je bila političnega značaja. O tej ni hotel dati Mihajlovič nikakih obvestil. Beograd, 18. maja. Minister za promet general Milosavljevič je odpotoval v Vrnjice v avdienco h kralju in se po-vorne danes v Beograd. DRŽAVNI ODBOR. Beograd, 18. maja. Vprašanje volitve članov državnega odbora je bolj komplicirano kakor se je sprva mislilo, ker bo ta odbor moral dolgo delati in izvršiti važne posle. Ker se koalirani skupini nista mogli zedinit za skupne j kandidate, se pričakuje, da se bo to vprašanje še za nekaj dni odložilo, dokler se o tem ne doseže sporazum. Beograd, 18. maja. Včeraj ob 4. popoldne se je pričelo delo zakonodajnega odbora s pretresom kazenskega postopnika, ki je bil te dni pred sekcijo zakonodajnega odbora. Preden se je prešlo na razpravo o poedinih členih, je dr. Hodžar zahteval, da se o tem zakonskem načrtu glasuje najprej v načelu. On je za izenačenje zakonov v celi državi, a kadar gre za to, je treba gledati, da se to napravi cim boljše. Govori o poroti. Iz posiop-nika je porota povsem izpuščena. Vlada je obljubila, da bo izdelala poseben zakon o poroti. On tega ne veruje. Poroto imamo v Dalmaciji in Sloveniji, pa ie treba o tem sprejeti v zakon določbo. Nato se je glasovalo v načelu in nem času zajeti vso Evropo ali pa ves svet. Popolnoma drugačno lice pa bo dobila angleška in ž njo vred tudi svetovna politika, če konservativci padejo v svoji domovini in če pride na njihovo mesto laburistična vlada. Takrat utegne tudi sedanji obisk predsednika francoske republike v Londonu postati brezpredmeten. je zakonski predlog sprejet z vsemi glasovi proti glasu dr. Hodžarja. Nato se preide na pretres poedinifi členov. Brez izpremembe se sprejmejo vsi členi do člena 52. Pri členu 58 otvo-ri diskusijo dr. Vasa Jovanovič in predlaga tri amandmane. V načrtu je določeno, da smejo branitetjstvo obavljati razen advokatov tudi javni notarji in vseučiliščni profesorji. Vasa Jovanovič zahteva, da se točno označi, kateri vseučiliščni profesorji se smejo baviti z braniteljstvom, ali mogoče tudi oni, ki predavajo kanonsko pravo. Pri členu 66 se dotakne Vasa Jovanovič vprašanja sodnih prič. Debate sta se udeležila tudi Ljuba Zivkovič m dr. Bogdan Markovič. Dr. Hodžar se strinja z Vašo Jovanovičem, a je bil člen sprejet tako, kakor je bil predlagan. Nato so bili sprejeti členi do čl. 97, nakar je bila seja prekinjena. ZAMENJAVA OBVEZNIC VOJNE ŠKODE. Beograd, 18. maja. Minister financ je podpisal pravilnik o zamenjavi obveznic o vojni odškodnini. Pravilnik stopi v veljavo 15. junija. Po tem pravilniku ne bo več obveznic po 1000 dinarjev nominala, temveč samo po 5000 Din in 10.000 Din. Zamenjava se bo vršila v vseh finančnih upravah. Obveznice, ki so nagorete, se ne bodo sprejemale v zamenjavo. Obveznice se bodo zamenjavale po številkah in serijah. Ta pravilnik je bil izdan zato, da se olajša promet z obveznicami. Marinkovič ¥ Zagrebu* Zagreb, 18. maja. Včeraj je s praškim brzim vlakom ob 6.30 prispel na polu v Beograd dr. Voja Marinkovič in naš rimski poslanik Rakič, ki ga je pričakal v Mariboru. Na vožnji od Mariboru. Na vožnji do Zagreba je prejel Rakič točne instrukcije od Marinkoviča. Dr. Voja Marinkovič je na vprašanje italijanskih novinarjev v Jachimovu iz-| javi!, da Rakič ni bil poklican zaradi j kakih novih inštrukcij, ker je ostalo in i ostane naše siališče napram Italiji ne-i izpremenjeno, a na vsak način po zadnjih dogodkih ni povoda, da bi se v čemurkoli menjalo. Faktično je bil poslanik Rakič pozvan k ministru zunanjih poslov Marinkoviču še pred konferenco Male antante. Na kolodvoru v Zagrebu so med drugimi pričakovali Marinkoviča nekateri ugledni prvaki demokratske stranke. V hotelu »Esplanade« je sprejel dr. Marinkovič novinarje na kratek razgovor, pa je dejal v vprašanju razpravljanja z Rakičem, da je on bolj informiral Rakiča kakor pa Rakič njega. To je bilo prvikrat, da se je sestal z njim, odkar je prišel na položaj ministra zunanjih poslov in ker je Rakič na tako važnem mestu, je potrebno, da je točno obveščen o stališču ministra zunanjih poslov. Rakiča je pozval v Maribor, da se lahko takoj vrne in Rakič bo tudi takoj odpotoval v Rim. KONFERENCE PRI VUKIČEVIČU. Beograd, 18. maja. Včeraj popoldne se je vršilo pri ministrskem predsedniku Velji Vukičeviču več važnih konferenc in sicer sta bila pri njem dr. Spaho in dr. Behmen. Razpravljalo se je o vprašanju izglajenja odnošajev med muslimani in radikalno stranko v Bosni. Pozneje se je vršila pri Velji Vukičeviču konferenca, ki sta ji prisostvovala minister financ dr. Bogdan Markovič in predsednik finančnega odbora dr. Jovan Radonjič. Obravnavalo se je vprašanje raz-podelitve kreditov iz Blairovega posoji- Za tem se je še govorilo o nominaciji kandidatov v državni odbor, katerih volitve se morajo v kratkem izvršiti. Poleg tega je prišel k ministrskemu predsedniku Velji Vukičeviču še podpredsednik radikalnega kluba g. Mihajlovič, ki je v glavnem informiral g. Vukičeviča o razpoloženju v radikalnem klubu. Po tej konferenci je Velja Vukičevič odšel v dvorni maršalat, od tam pa je odšel domov. O rezultatih teh konferenc ni dal g. Velja Vukičevič novinarjem nikakih izjav. ŠE POTRES. Beograd, 18. maja. Včeraj popoldne ob 6.30 se je v Beogradu zopet streslo in sicer so seizmografi zaznamovali še dva potresna sunka. REVOLUCIJA NA GRŠKEM. Dunaj, 18. maja. Grško poslaništvo demantira vesti o kaki novi revoluciji ua Grškem. Vse te vesti so popolnoma izmišljene. POTNI STROŠKI URADNIŠTVA. Beograd, 18. maja. V minisirstvu trgovine in industrije se bo izdelal pravilnik o povračilu potnih stroškov in dnevnic, kadar državni uradniki potujejo na stroške strank. POSOJILA V INOZEMSTVU. Beograd, 18. maja. V ministrskem svetu se izdeluje načrt, kako naj se najemajo posojila v inozemstvu. Obisk predsednika francoske republike v Londonu. Predsednik francoske republike Douraer-gue se je odpeljal s sijajnim spremstvom v London, da obišče angleškega kralja, in v Londonu so ga sprejeli z največjim sijajem, kar ga le pozna stara tradicija. Do polovice pota se je peljalo predsedniku naproti močno brodovje torpedovk, nad ladjami so brneli motorji letal, na kopnem so grmeli topovi predsedniku svoj pozdrav, na kolodvoru v Londonu pa je pozdravil predsednika kralj in ga odpeljal v historični državni karosi, obdan od številne kraljevske konjeniške garde v svoj dvor. Ves sijaj spominja čisto na sijajne sprejeme raznih ministrov pred vojno. Sestanki monarhov, in tudi predsednik francoske republike, ker ima funkcije monarha, so bili že pred vojno vedno velikega političnega pomena. Sestanki monarhov so ibili navadno sijajno zaključno dejanje dolgotrajnega dela diplomatov, ki je dobivalo navadno v pozdravnih govorih ali pa v napitnicah monarhov svoje potrdilo in svoj podpis. Tudi sestanek v Londonu je samo formalna, vidna potrditev novih odnošajev med obema državama, ki so jih ustvarili diplomati. Razmerje med Anglijo in Francijo se je bilo zadnja leta dokaj ohladilo, ker Francija ui hotela kar čez noč pristopiti bloku, ki ga snuje Anglija proti Rusiji. Angleški zunanji urad se dobro zaveda, da Anglija sama z Rusijo ne more tako naglo obračunati kakor bi rada, ampak potrebuje za svoje namene predvsem vojaško pomoč Evrope. Anglija je dolgo iskala zaveznikov, a odzval se je le Mussolini, ki je pa Angliji tudi promptno polagal svoje račune. Italijanska pomoč je Angliji sicer dobro došla, toda bila je le premajhna. Obrniti se je bilo torej treba še drugam, zlasti na Nemčijo in Francijo. Vzpostavitev dobrega razmerja med Francijo in Nemčijo je bila prva etapa na poti do pravega cilja, ki ga je zasledovala in ga še zasleduje Anglija. Prišel je Locarno, prišel je vstop Nemčije v Društvo narodov. To so bili veliki uspehi za Nemčijo, a še večji za Anglijo. Nemški ugled v svetu se je silno dvignil, Angleži pa so bili zadovoljni, da so Nemčijo nekoliko odtujili Rusiji — če so jo. Za Nemčijo je namreč Locarno premalo. Kar pa si Nemčija še želi, to ji more dati le Francija, ko drži še danes zaseden tisti del nem- ; škega ozemlja, ki je Nemcem najbolj pri sr-I cu, in to je Porenje. Danes ne more biti no-! benega dvoma o tem, da bo vprašanje Po-i r en ja v Londonu rešeno več ali manj ugodno j za Nemčijo. Kar bo moč in vpliv nemško-} nacijonaliiih in konservativnih krogov v ! Nemčiji silno dvignilo. Ravno te kroge pa hoče podpreti konservativna Anglija. Ne bodo pa ostala neomenjena v Londonu tudi razna vprašanja na jugovzhodu Evrope, kjer Anglija podpira vse konservativne in kontrarevolucionarne države. To vidimo na primerih Italije in Madjarske. Tukaj pa smo prizadeti tudi mi in zato bo sestanek v Londonu kmalu pokazal svoje posledice tudi za nas. i i O obisku francoskega predsednika v Londonu piše dunajska »Arbeiter-Zeitung? med drugim: »Anglija, zasleduje z neverjetno vztrajnostjo tri cilje: Boj proti sovjetom, ohranitev svojega imperialističnega cilja na daljnem vzhodu in krepitev protirevolucionarnih držav na jugu in vzhodu Evrope. Francija, ki ni dosti manj konservativna kot Anglija, se je držala glede Kitajske rezervirano. Na ta način je bila Anglija v Evropi v teh vprašanjih precej eksponirana, ne da bi imela pravo zaslombo v Evropi, kajti s pomočjo raznih velikih in malih Mussolinijev se ni dala delati prava politika v tem pravcu. Angleška politika se je zato obrnila na najmočnejšo vojaško silo na kontinentu, ki razpolaga tudi z močnim brodovjem, in sestanek v Londonu naj zopet obnovi staro oficijelno angleško-francoako prijateljstvo. Sestanek v Londonu lahko postane dogodek, čegar vpliv se bo čutil od Berlina do Hankau-a in od Rima do Beograda. »Neue Freie Prease« pa piše: »Na sestanku v Londonu utegne igrati spor med Italijo in Jugoslavijo veliko vlogo, zlasti zato, ker sumijo Francozi, da obstoji neka tajna pogodba med Anglijo in Italijo, ki bi utegnila biti Kvarna francoskim interesom. Merodajni krogi zatrjujejo, da bo Chamberlain pri tej priložnosti poskusil Brianda prepričati, da Anglija ne pripravlja nobenih novih incidentov, ampak da dela samo za ohranitev miru.< Gospodarski odnsfaji med Gčija in Jugoslavijo. Ob posetu pozaanjskega velesejma je vaš poročevalec imel priliko razgovarjati se z raznimi gospodarskimi strokovnjaki, med drugimi tudi i g. Georgeom Stamatopou-los-om, predsednikom grških trgovskih organizacij. Na vprašanje vašega poročevalca glede grško - jugoslovanskih gospodarskih odnošajev je g. Stamatopoulos podal sledečo izjavo: stKajboljše vezi različnih držav temeljijo na dobrih medsebojnih ekonomskih in finan-cijskih odnošajih, katere imperativno zahtevajo razvojne potrebe narodnega gospodarstva vsake posamezne države. Toda ti od-nošaji predpostavljajo, da vladajo med zainteresiranimi državami normalne politične vezi, ki s svoje strani zopet garantirajo nemoten progresiven ekonomski razvoj. Ako ai predočimo gospodarske odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo, sem prepričan, da se morajo ti odnošaji, akoravno že na zelo razviti stopnji, še neprimerno intenzivnejše razmahniti. In uverjen sem, da bodo postali še mnogo pomembnejša tudi radi tega, ker ne smemo pozabiti, da razmotrivamo ekonomske prilike dveh držav, ki sta sosedni in katerih teritorijalni predpogoji nam povsem jasno pričajo o veliki potrebi po izmenjavi svojih ekonomskih dobrin. jRavno to naša sosedstvo, v katerem samem ze lento toliki važni predpogoji ekonomskega razmaha, zahteva pa v prvi vrsti tudi likvidacijo vseh političnih abnormalitet ter ponovno upo&tavitev regularnih političnih odnošajev, katere doseči zamoremo le, ako na podlagi medsebojnih sporazumov uredimo še vsa ne-razjasnena vprašanja. Razumeti bi mogel, da eventuelno lahko postojajo med dvema državama, ki ni3ta sosedni, gotova še nerešena ali celo sporna uprašanja. Med dvema sosednima državama pa je posebno danes, ko se nahajamo v času ✓seupče konsolidacije, tako stanje nemogoče in popolnoma nevzdržno. Naravna potreba toraj je, da se mora na vsak način najti modus vivendi za medsebojni sporazum, četudi se ta sporazum eventuelno časovno nekoliko zavleče. Toda priti mora in to je vitalni interes obeh sosednih držav. Akoravno sem le navaden državljan svoje domovine, lahko tudi kot tak presodim zgodovino političnega razvoja in sem prepričan da se je moja domovina vedno potrudila, razumevati vitalne interese kraljevine Srbije ter jej je že po balkanskih vojnah dala na razpolago prosto cono v solunski luki. To je dejstvo, ki ga je kraljevina Sr-bija b hvaležnostjo priznavala in ki je ta- (Od našega posebnega poročevalca.) Poznanj, 10. maja 1927. kratnim srbskim ekonomskim zahtevam odgovarjalo v polni meri. Po končani svetovni vojni ze želela Jugoslavija v smislu in meri svojih povečanih gospodarskih interesov nove, širše privilegije. Tudi ti privilegiji so ji bili odobreni od" naše države. Pripravljenost za ustrezanje jugoslovenskim željam je faiila od strani naše vlade "tako velika, da bi vsako Se na-daljne prekoračenje danih koncesij eventuelno zadelo in izzvalo nacijonalna, patri jo-tična čustva helenskega naroda. Ali niste tudi vi prepričani, da je bila ta pripravljenost greke vlade, ustreči v kar največji meri vsem ekonomskim potrebam Vaše domovine, kar najboljši dokaz za dobro voljo u postavljanja trajnih prijateljskih odnošajev? Tudi morate biti prepričani, da ne bi mogla postojati grška vlada, sestavljena po volji naroda in iz njega, ki bi hila v stanju dovoliti večje koncesije, kakor se je to že dogodilo. To-pa tudi radi tega ne bi bilo mogoče, ker zastopstvo naroda nikoli ne more kršiti volje svojega naroda. Nikakor pa se ne more identificirati diktature z voljo naroda, in kot konsekvenca tega ne more narod odgovarjati za pogodbe, ki so bile sklonjene v penjodi. diktature, m ravno grški narod je bil tish, ki se je up in baš v onem trenutku vrgel diktaturo, ko je ta hotela ratificirati grško-jugoslovensko pogodbo. Da se ta zadnja pogodba ni ratificirala, je bilo za razpoloženje grškega nairoda jako povoljnega vpliva, kajti baza te pogodbe je bila tako ustvarjena, da bi morala roditi vedno nova nesporazumljenja. To pa je bilo že v naprej treba preprečiti, ker 6e le na ta način more garantirati trajni in medsebojno prijateljski sosedni razvoj. | Vsak trgovec vsake države je vojak arma-I de miru in kot tak uparn^ tudi jaz, da me bodo moji tovariši obeh držav pravilno razumeli. Mnenja sem, da moramo mi vsi zastaviti naše uplive s primernimi povdarki na naše vlade, da se skoro najde stalna in obojestransko zadovoljiva pogodba, ki bo osi-gurala pozitiven ekonomski procvit naših držav in naših medsebojnih odnošajev ter nam ekonomskim vojakom omogočala vršiti riaše dolžnosti. ' V tem smislu si dovoljujem, kot predsednik trgovskih udruženj Grčije, poslati jugoslovanskim trgovcem moje iskrene po zdrave ter upam, da bodo ti pozdravi prijateljsko sprejeti in da v že skorajšnji bodočnosti v prijateljskem sodelovanju tudi na ekonomskem polju uresničimo devizo: Balkan balkanskim narodom.« Dr. M. L. nekaj podpisovalcev, oziroma vsot, potem pa je vse utihnilo. Najemniki se tolažijo, da stanovanjske zaščite itak ne morejo ukiniti, češ to bi uničilo nastavljence in druge ki so navezani na svoje pičle prejemke. Toda enkrat bo ta zaščita nehala, pa naj bo prej ali slej, težko bodo prizadeti najemniki. Ze danes, ko še ni gotovo, da bo zaščita res ukinjena, povišujejo lastniki precej nad zlato vrednost in tudi niso mogli čakati na majski termin, ampak so že naprej odpovedovali. Gosp. Kristan je rekel na omenjenem zborovanju, da v človeku tiči beštija in ta beštija bo prišla do veljave. Sovraštvo, zavist in umazana nevoščljivost bodo zavladale, saj smo že na na Zborovanju slišali grd izbruh nevoščljivosti. Z višjo najemnino bo zavladala še večja beda in še večja draginja, kakor je porastla pred tremi leti po povišanju najemnine za trgovske in obrtne lokale. Prejemki fizičnega in umnega delavca niso v nobenem razmerju s stroški življenja. Cene so vse drugače narastle, kakor pa mezde in plače. Kdo se zanima danes za odpravo tega nepravilnega razmerja? H koncu gre maj, pretekla sta dva dobra meseca za stavbeno delo, a vprašanje zidanju se ne premakne. Kaj pomagajo vsi lepi načrti komisarja in drugih, če v široki javnosti m razumevanja za tako pereče vprašanje? Dokler ne bo dovolj stanovanj, bodo najemnine take, da še za krompir ne bo ostalo gospodarsko šibkejšemu najemniku. Saj tud! danes lahko dobite stanovanj dovolj, toda za stanovanje z eno sobo zahtevajo nekateri do 800 dinarjev mesečno in če ima stanovanje dve ali tri sobe, zahtevajo tudi do 2400 dinarjev mesečno. Koliko pa je takih, ld jimajo take vsote za stanovanje? Ni drugega pomočka, kakor je samopomoč. Podprite načrt magistralnega komisarja s podpisovanjem! Zadeva je jako nujna! Opozarjam še na nekaj. Od Ptuja proti Slovenskim goricam in v samih Slovenskih goricah vidimo prav lične hišice. Te so narejene iz ilovice, ali kakor rečejo tam, so te hišice »nabite«. Zunaj ljubljanskega mestnega okrožja bi se lahko .budi »nabijale« hišice iz ilovice, katere je dovolj tudi v ljubljanski okolici. . , . Omembe vredno je še to, da je ‘ ,ije že dražje. Ne samo opeka ampak tudi drugi materijal in delo je postalo diazje. Za svet, ki si ga jeseni lahko dobil se po 13 dinarjev, zahtevajo danes 20 dinarjev. Slišal sem, da je neki lastnik sveta letos poskočil od 50 kar na 300 dinarjev! Nam vsem pa bi želel tiste skromnosti, delavnosti in vzajemnosti, s kakršno so uradniki in drugi delali v Nemčiji pri grajenju novih hiš in hišic. špiouažo, ker bi se bila sicer začela kazenska preiskava. — General Wrangel v Pesti. Znani ruski general Wrangel se je mudil te dni v Pešti, kjer sta ga sprejela grof Beihlen in Horthy v posebnih avdiencah. = Zastopniki delavske stranke so zapustili parlament. Kakor smo že poročali, je angleška vlada predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se hoče popolnoma preprečiti vsak generalni štrajk in znatno omejiti delovanje delavskih strokovnih organizacij zlasti v političnem ozira. Proti temu načrtu so se delavski zastopniki uprli in so začeli razpravo o njem obstruirati s takim uspehom, da je biio od 12.(X)0 besed, ki jih ima zakon, prve dni sprejetih šele prvih 7 besed. Vladna večina je zato predlagala, da mora biti zakon v 16 dneh sprejet. Ker delavski zastopniki tega sklepa niso mogli preprečiti, so zbornico zapustili. Pri svojem odhodu so sedanjo večino tolažili, da se kmalu vrnejo, toda kot nova večina. = Pred volitvami v Bolgariji. V Bolgariji je volilna agitacija v polnem teku. Vsi ministri so zapustili glavno mesto in so odšli na agitacijo v provinco. Iz mnogih krajev sporočajo o težkih volilnih nasiljih. Nosilca agrarske liste v Stari Zagoni so zaprli. V Or-himiju je policija na opozieionalce streljala. V Sofiji so zaprli mnoge pristaše delavske stranke. Število kandidatov vseh strank pa je tako visoko, kakor doslej še nikoli. = Nemško časopisje brez izjeme je spremljalo konferenco Male antante z izrednimi simpatijami in z željo, da bi se ^ posrečilo premostiti vsa nasprotja, ki so baje nastala vsled znane politike obkroževanja Jugoslavije. Rumunija dela Nemcem velike skrbi, češ, ta je vse preveč pristopna italijanskim sirenskim vabilom, in končno je zadnje čase tudi že nekaj vspeha z deklamacijami o romanskem bratstvu. Tik s priznanjem pakta o Besarabiji je tudi precej vplival na Rum u ne, dasi so dobili takoj mrzel tus s prijateljsko do godbo z Ogrsko, kajti ako se Rumum boje Rusije, ne boje se nič manj Ogrske, ki še vedno sanja o obnovi krone sv. Štefana. — Vsa taka vprašanja je nemško časopisje prav temeljito obdelavalo in priznati moramo, da nam jako prijazno in docela objektivno. Iz vse njihove pisave se jasno vidi želja, da bi pr i? So med Nemčijo in Jugoslavijo., prav intimnih odnošajev. Upamo, da merodajni krogi razumejo položaj in zamude stisniti prijazno ponujene roK«. kar zamuditi take priilke, kajti mujeno bi se morda ne dalo več pop^v : Ob tej priliki bi bilo pametno rešiti v naše koroško vprašanje. O tem smo D.« dovolj pisali. Politične vesti Stanovanjsko vprašanje. Pomanjkanje stanovanj prizadeva občinam velike skrbi in bi jih moralo tudi državi, ko bi vladni možje imeli kaj časa misliti na bedo širokih slojev. Pomanjkanje stanovanj ni samo v mestih, ampak tudi na deželi. Vsi vemo, da edina pot iz te bede je zidanje stanovanjskih hiš, toda za zidanje primanjkuje sredstev. Tisti, ki imajo denar, ne zidajo, ker premalo nese. Ni dolgo tega, kar ie gosp. Anton Kristan, predsednik stavbene zadruge »Stan in dom«, sklical zborovanje, na katerem se je razpravljalo, kako bi se dvignila stavbena delavnost.. Slišali smo precej mnenj in nasvetov, vsi so bili pa mnenja, da bi naj drugi dali denar, n. pr. Mestna hra- nilnica, a najemniki bi se vselili v nova stanovanja, ki bi najfcrže po njihovih nazorih tudi bila zaščitena. Niti eden ni izrekel prepričanja, da je potrebno tudi zelo veliko samopomoči. O tem je namigaval le gosp. Kristan, toda nšesa zborovalcev niso hotela umeti njegovih namigavanj. Gosp. vladni komisar na magistratu je omemdl svoj načrt, po katerem bi se najelo posojilo za zidanje. Gosp. Kristan je takoj izjavil, da posojilo ne bo imelo uspeha, če ne bo prisilno. In dozdeva se mi, da je imel gosp. Kristan popolnoma prav. Koliko najemnikov v mestu Ljubljana pa je do danes izjavilo, da bi kaj podpisalo tega posojila? Magistrat je parkrat objavil — »Ljubljanski radikali in napredni blok.« Zagrebške »Novosti« prinašajo pod gornjim naslovom iz (Ljubljane dopis, ki pravi, da •se je ma setji Mesitnega odbora »Narodnoradikalno stranke v .Ljubljani sklenilo, da so ljubljanski radikali priključijo .naprednemu bloku ter da se je temu sklepu udal tudi predsednik dr. Ravnihar. G. dr. Ravnihar nas naproša, da objavimo, da je poslal »Novostim« popravek, v katerem označuje ono iz Ljubljane jim podtaknjeno vest za mi-stitikacijo. Mestni odbor NRS v Ljubljani, ne samo, da ni napravil nobenega takega sklepa, marveč je nasprotno sklenil, da rešitev taktičnega vprašanja, kako bodo radikali nastopili pri skupščinskih volitvah, za sedaj sploh ni aktuelna ter da je sklicati za ljubljansko in mariborsko oblast obstoječi skupni raapravni forum, ki naj sklepa o enotni taktiki radikalov v Sloveniji. T Ra*m0£emm8®e^nlk ftS&K 3* 2&S ”vojeniu listu zelo pesimističenj dopis o razmerju med Jugoslavijo m Italijo^ in označuje položaj kot diplomatsko nevzdraeu. Napetost med Rimom in Beogradom je še vedno jako huda in kampanja proti Franciji, ki baje dobavlja Jugoslaviji orožje in muni-cijo, traja neizpremenjeno dalje. Dokler se ne bodo pričela direktna pogajanja med Rimom in Beogradom, se spor ne ibo omilil. Diplomatska akcija velesil se je doslftj izkazala kot brezuspešna. V italijanskih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je odvisno vse od posredovanja Anglije. Chamberlain, ki pozna prav dobro tiransko pogodbo, bi lahko izsilil od Mussolinija primerno tolmačenje pogodbe, na kar bi tudi Francija mogla pritisniti v Beogradu, da sprejme Jugoslavija nettunske konvencije. — Burna skupščina HS8 v Dalmaciji. Preku pri Zadru se je vršila 15. t. m. skup-tsčina HSS, na kateri naj bi bili postavljeni kandidati za bodoče volitve. Na skupsčino sta prišla od centralnega vodstva stranke v Zagrebu gg. Pasarič in Košutič. Zastopanih je bilo 40 organizacij.Delegati pa članov zagrebškega vodstva niti poslušati niso hoteli, ampak so z ogromno večino proglasili po:;!-Rude Bačiniča za kandidata. = Pravi vzrok preiskave v prostorih rusko trgovske agenture v Londonu. Kakor vse kaže, je pravi vzrok policijske preiskave v poslopju ruske trgovske agenture v Londonu ta, da se »najdejo« (t. j. eventuelno narede) dokumenti, ki naj služijo ,>rol'' bijš»viško propagando po cell,~s,. Zc. sedaj namreč pravijo, da so se našli seznami komunističnih agitatorjev w Začasni uspehi kapitala v Itatiji so umva rili italijanski imperijalizem, ki predstavlja največjo nevarnost za evropski mir. Italijan; ski imperijalizem je delo objestnih ljudi, ki so ga začeli še pred vojno, ko se je Italij« vrgla na osvajanje Tripolitanije v Afriki in obal Sredozemskega morja. Prejšnji agrarn Italiji se je posrečilo razviti industrijo, ki je morala plasirati svoje izdelke v inozemstvu. Radi tega je Italija že poprej stremelai * tem, da si gospodarsko utre pot na Vzhou, ker je bil Zapad zaprt od drugih industrij skih držav. Fašizem, kot je borben m agr« siven v Italiji sami, vodi militaristično • tiko. In ker dela fašizem v svoji državi e*. tud ib mednarodna1^ p r alum Ja jpomoč jo VO j a-ildU pustolovščin v romantičnih oblikah. Mussolini objavlja »parole« za tako politiko. On pravi na primer: »Bodočnost Italije morju? - ali >Italija gleda proti Vzhodu« itd. Tudi dopušča, da se piše uvodno o in perijalizmu, o prvenstvu Rima m nove Itali- fe s strani uradne in neuradne Italije velika propaganda proti Franciji in Jugoslaviji. To vse so dokazi o italijanskih težnjah, ki niso ravno miroljubne.« • »Pota italijanskega rmperijalizma so usmerjena v tri strani: na Balkan, v Turčijo m na Sredozemsko morje. Pred vojno je imela Italija na Balkanu neznatno vlogo. Po vojni pa je postala v balkanski politiki, resen faktor, v namenu, da si pribori absolutno hegemonijo nad Balkanom. Italijanski imperijalizem hoče pretvoriti Jadransko morje v italijansko jezero. Toda noče se omejiti samo na to gospodstvo, temveč podpira sedaj eno, sedaj drugo državo — Italija stremi za tem, da zapre Jugoslaviji izhod na morje tudi preko Grčije in Albanije. Ker je za Jugoslavijo tudi Francija, bodo privedli spopadi na kanu do vojne med Italijo in Francijo. V resnici je italijanski imperijalizem nevaren ravno radi tega, ker more povzročiti ni a o vojsko na Balkanu, odkoder more izbru nova evropska vojna.« -mnerijalizma »Druga smer italijanskega i V sna vodi v Turčijo. Tudi tai smer L jBkpm mor. Italija ima že vojaške Tu gQ nakopičeni ju, na I^erošu in ^ pra. iTatori&io^^ussolinijevo obnašanje je atar-miralo že večkrat turški narod. Tudi tu prihaja Italija v nasprotje s Francijo zlasti radi Tunisa in Tangerja.« . .. .. »Tretja smer italijanskega impenjaliran« stremi za tem, da postane Italija ^jmočner 6« sila na Sredozemskem morju. Tu prihaja v nmorotje s Francijo in Veliko Britanijo-Toda Italija je zelo, zelo daleč od tega, d» bi kljubovala Veliki Britaniji in ji mora enostavno služiti. Velikobritan&ki diplomaciji s je stvarno posrečilo, da se okorišča s spo ' ki jih ustvarja Italija. Velika Britanija P01!” ga Italiji povsod — v politiki in »tvu, toda le v končno korist Velike Bo>. je same. Tako n. pr. se poslužuje veli ^ tanska diplomacija Italije v b01-^ I a„. ogromnemu evropskemu ( v glavnem. u. coeko-nem&kemu) železno-kovinskern ,0l& iratu P/MiiiifitiA T talita, ki ninia n katu. Potdužuje se Italije, ki nima n nRi promoga.« n iij m Dnevne vestL OTBOCI. »Hrvatski List« piše: »V težkih dnevih vojne je pokosil glad v Hercegovini mnogo ljudij, dočim se je reSilo okoli 80.000 otrok s tem, da so jih sprejeli fla prehrano na Hrvatskem, v Slavoniji in v Sremu. Sedaj je zavladal v Hercegovini •zopet glad, ki je zahteval že nekoliko človeških žrtev. Zato je odpotoval v Hercegovi-no kot delegat »Rdečega križa« in »Narodne zaščite« g. Krunič iz Zagreba, ki bo organiziral v bogatejših krajih Hrvatske, Slavonije, Srema in Vojvodine otroSke kolonije, prav Uk o kot je bilo leta 1916 in pozneje. Tako lahko pričakujemo, da prispe v krat-em v nase mesto in okolico večja skupina .rceSov-inBl;e dece, ki bo sigurno K t 3 Z ljubeznijo kot za časa vojne. , . . Pripominja »Jutarnji List«: »Ža- du t aJe, dežela, v kateri morajo radi gla-otroč'č V m’rnem časii razseljevati nedolžne no^ lne(^eni ko so v Hercegovini tako obup- »Z flere’fitamo : nem 3 • ^ Za 'zvrševanje zakona o narod- nnoi pnznaniu za domovino zaslužnim je esen v novi budžet ministrstva ver kredit * milijonov dinarjev.« oblast/*'*^ ' Hercegovini. Poizvedovanja ni kaVi^0 „^°8nala! da gladuje v Hercegovi- nima noh °^° do 40-°C0 oseb’ okoli 20% gorskih živine. Najhujše so razanere v znane 7.aSell> toda ravno te so najmanj orožniška pride lia le redkokdaj kaka buškem nVpa!rulia- Značilno je, da v Iju- srezkeea ie glad naihuJ5i ni Dltl šileč dnr . ka, temveč je tam samo vr-kepfl v nos*i srezkega načelnika, ki veli-n ° xpana ° 'Prilikah v njegovem srezu ni £ avocasno obvestil. Kot pripovedujejo selja-JaseniLfih* najbolj v Drežarcih, Vrtih, Pologu, BlkgafuClz’ubPr.ig.ratailih’ Zii°mliu’ Ijem Brdu. Po teh kS’ ^°S°rU 111 Biv°-legati Rdečega'kriŽ, a3Vh ^ ^°„!edai & Ji ugas1?? 1 JV t5 1 ‘J odbor i*e ,Zagrebški ab!astni Jboru 20 vagon^Kr^a^o^raS ™ed stradajoče prebivalstvo. V Mostar ie .^spel neki načelnik ministrstva za narodno vartml?’ ki 1)0 Pr{vPotova1 s srezkim pogla-TazmS: Z80 Hercegovino, da se prepriča o erah na licu mesta. Pravo?n^et državni uradniki, ki ne dobivajo s° posla'!” p'a^c- Bihački državni uradniki p is: >Bihačv^ta-rnjemu Listu' slede« do-niso preieli ni xaVDi uradniki še do danes da. hadn mesec maj in kot izzle- 4* PovsejB^taft56 d°'g° fekfU’.k«r zaman v*i Zaman so vsi brzojavi, kov oblasti ira vseil mogočih zastoji-radi tw» ’ iVe Pomaga nič. Da vlada razburjenost fp državaimi uradniki splošna vsai Ah- ■ ^ umevno. Prosimo, da se to in d n ci?!1 P0,10® tiska, da se nam pomaga _ -kt: , y. bodoče ne bo več zgodilo.« v j i j. lic u\j vci/ Xigu\iiiivr. \ deuo «{.• ?. Ministrstvo za notranje i OPjavlja, da se na prošnjo posameaun-ttov, ki mislijo '.priti v službo kot uradniki in ZvanKniki, so ne bo moglo ozirati, ker žal 11 i dovolj kreditov. — Papirnati drobiž se vzame iz prometa Papirnata drobiž po 1 Din, po 50 par in ^ -o par se potegne iz prometa ter zamenja IV d^d ?n‘Z' Zameniava ^ ima zaključiti do dne 30. septembra t. 1. Zamenjaval •ae bo papirnati drobiž pri finančnih upravah S?ubi Z ! 3-^ihJlradih' S L oktobrom gubi omenjeni drobiž svojo vrednost. iz Bmm,' svobodna luka? Kot poročajo neral Mil P?tuJeta prometni minister ge-dr in trgovinski minister SoS ^rS)ah0 v kratkem na Sušak, da svobodno ]ui Je Prog,asjlve Sušaka za bodo zahteval-*' SpIitski gospodarski krogi šča za svnk i ’ se proglasi del pristani- - Tudi Pograda pom? • za**tcTa prosto cono. Iz Beo- vani nrofrl - .' ^ zvezi z vestmi o namera-vori, Sušaka za prosto luko, se goda rslcj tr ,^° zahtevali tudi splitski gospo- 1p ^r°gi, da se proglasi del splitske oba- pV obod n o cono. .Premestitev subotiške železniške di-Sut>oueiT ^Gv' ^ad- Železniška direkcija v niinistej86 Tremesti, kot je i7yavil prometni uNovi Sadg<7*era* Milosavljevič, iz Subotice v st* i3trate'niSn-Premest*tev !g<>vor’e v Prvri vr" blizu itn e je 1 °7j'ri> kor je v Subotica pre- nistrstvu f°'tdigo tujskega prometa. V mj. Darov ne bode urido^ ,ciš^n^a uradnih pro-Jtteh prevideno reSev^ter Je v Sah zadev. 1116 samo najnujnej- - Nove ladje - drsalci na Todi Na Cm nan 0be a kn0S,al6n Proobrat v ,)Una]Ska >0es‘e"- Binnenschif- V A’ G-' namerava ze letos voziti do \C?rada in pozneje do Črnega morja z no-bol ladjami, ki jih imenujejo Nemci >Gleit-Plaw to so nekake ladje v sredi med aero-feoj. in parnikom. Gonilo je propeler, ka-d° JJp‘ aeroplanih, v vodo se potapljajo le e« j tm in drčijo po vodi kakor v<>dne pti-iio km na uro, pa upajo dosr^i kmalu km. Danes voaijo 50 oseb in do 3000 iSkn na ve^ oseb in več ton tovora. — s Kr8?-9 vo™ie bodo v kratkem do Matka r 'ave' poitem'pa bodo redno vozili V^rada, pozneje do Črnega morja. Od do Pešte bodo vozili 4 ure, do Beo-Pa 12 ur, torej potolčejo vsak brzo- vlak. Potovanje je prijetnej&e nego z ladijo ali ibrzovlakom, a vsaka nevarnost je izključena. — Poročila z Dunaja trde, da je vse to danes gotova stvar, ki povzroči popolen preobrat posebno v rečnem plovstvu, pa tudi na morju v lokalnem prometu. — x. y. — Odlikovanje učiteljev. Namestnik prosvetnega ministrstva, finančni minister je predložil kralju predlog glede odlikovanja večjega števila starejših učiteljev in šolskih nadzornikov in drugih prosvetnih delavcev. — Učiteljska disciplinarna sodišča. Prosvetno ministrstvo pošlje te dni vsem šolskim nadzornikom' in upraviteljem osnovnih šol navodila za ustanovitev učiteljskih disciplinarnih sodišč. Sodišča se imajo iim preje ustanoviti. Funkcionirati ibodo začela takoj, ko potrdi minister izvoljene člane. — Podružnica poštne hranilnice v Šibeniku. V kratkem se otvori v Šibepiku filijal-ka Poštne hranilnice. Poštna hranilnica je odobrila kredit za odkup zgradbe, v kateTi se filijalka namesti. — Otroška zabavišča. Prosvetno ministrstvo namerava prihodnje leto število otroških zabavišč znatno povečati. Otročja zabavišča se otvorijo povsod, kjer bodo podani za to pogoji . — Za borbo proti odmetnikom. Notranje ministrstvo je odredilo za letošnje leto poseben kredit 200.000 Din za podpore rodbinam takih v borbi zoper odmetnike in hajduke padlih, pohabljenih in za delo onesposobljenih oseb, ki nimajo pravice do po-, kojnine ali invalidnine. — Vilfanova koča na Begunjščici se otvori v nedljo dne 22. maja in ostane od tega dne dalje trajno oskrbovana. — Poizkusi z zavoro inž. Božiča uspeli. Na progi Lič—Sušak se vrše te dni pred mednarodno komisijo poizkusi z zavoro inž. Božiča. Poizkusi so nepričakovano dobro uspeli. — Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku se sprejme 30 novih gojencev. Pogoj za sprejem je med drugim srednješolska matura ali matura navtične akademije. Zdravniški pregled se vrši 15. septembra, nato slede sprejemni^ izpiti, 1. oktobra pa se prične redni pouk. Študij traja 3 leta. — Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo, priporočamo, da si nabavijo deklaracijske diplome, ki jo je v spomin na ta zgodovinski dogodek izdala Jugoslovanska Matica. Diploma v velikosti 3o in 50 je zelo okusno izdelana, v bakroti-sku, m bo v okras vsakemu slovenskemu domu. Stane 10.— Din, s poštnino 13 — Din m je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugosloven-ske Matice, Šelenburgova ul. 7-II. Diploma se v Ljubljani prodaja tudi v kolportaži in od hiše do hiše. — Iz državne sluibe. Imenovana sta: načelnik bančnega oddelka v trgovinskem ministrstvu Milorad Zebič za člana nadzorstven nega odbora Poštne hranilnice, načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Steinmec pa za njegovega namestnika. — Mednarodni kongres denarnih zavodov se vrši meseca junija v Stockholmu. Kongresa se udeleže tudi delegati iz naše dr-zave. Upravni odbor poštne hranilnice je “T n„>“sla,i v poštne hranilnice na kongres ravnatelja Kilo rad a Nedeljkovi ca. — Vse to mi je podložno! Cesar po milosti Božji, to ni bilo v Evropi nič nenavadnega; toda kako mora zavidati bivši nemški cesar Viljem, cesarja, od čigar milosti so bila odvisna nebesa, pekel, Bog in vrag, pred katerim je moral drugi svet držati naj-pokorneje jezik! Nedavno so nameč našli v starih kitajskih arhivih odlok cesarja Ki-enlonga iz leta 1886, v katerem je rečeno: >Jaz, kitajski cesar, zapovedujem kralju pekla, da izpusti duše onih štirih Evropejcev, ki so umrli lansko leto v moji ječi. Obenem zapovedujem kralju nebes, da sprejme te štiri duše v svoje kraljestvo.— Peking, leta 1786. — Kienlong, kitajski cesar.« Povelje se nanaša na dva frančiškanska patra, Sac-oomija in Magnija, ki sta bila leta 1789 z dvema neimenovanima Evropejcema vred vržena v ječo, kjer so vsi skupaj umrli. Zakaj so jih zaprli, iz poročil ni razvidno, Vsekako pa se je leto po njihovi smrti ugotovilo, da so bili vsi štirji nedolžni.Zato jih je bilo treba rehabilitirati. Po citiranem ediktu so jih izkopali ter v Pekingu z velikimi častmi zopet pokopali. Kakšno revše je bil Viljem v primeru z mogočnim Kienlongom! — 100-Ietnica graške univerze. Te dni je proslavila graška univerza na svečan način stoletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki je bilo promoviranih veliko število avstrijskih in nemških znanstvenikov za doktorje honoris causa. ■ T” na Dunaju. Najslavnejši ba- sist sedanje dobe Saljapin, čistokrven Ru.s, je prišel pretekli teden preko Dunaja v Budimpešto na kratko gostovanje. Na Dunaju so ga slavnostno sprejeli umetniki in časnikarji. Slikali so ga na kolodvoru od vseh stranij. — Na dunajski operi bo pel v operi >Boris Godunov« 18. in 21. t. m. Za vsak ve-čer dohi 3000 dolarjev, kar da v pošteni avstrijski valuti 21.000 šilingov ali v naši nič manj nego 166.000 dinarjev. Obe predstavi sta bili že pretekli teden razprodani in prejmejo za obe čez 184.000 šil. ali precej nad milijo« dinarjev. Kljub izredno visokemu honorarju samo za Saljapina bo imela opera dobre pol milijarde dobička. — Taka števila sk> za naše razmere gorostasna in ni nam lahko umeti, da si more dovoliti take kolosalne izdatke kako gledališče v naši bližini. Koliko bi mogli n. pr. mi v Ljubljani rediti z enim milijonom dinarjev. — Sploh f*o vsi prvi umetniki dunajske opere znamenito plačani n. pr. Slezak ali Jeritza dobivata poleg redne plače še po 10.00 Din za vsak nastop. — Jeritza pa poje več v Novem YOdvedi me v zapor, morilka .sem, ustrelila sem Stankovi-čevo ženo. Orožnik ji sprva ni niti verjel, šele, ko mu je pokazala revolver, čigar cev je bila 5e topla, jo je odvedel. Na policiji so ugotovili, da je aretiranka identična z 19-letno ženo mizarja Bogoljuba Kočiča, Karolino. Mlada, lepa žena je izpovedala sledeče: Kot hčerka bogatega vinskega trgovca se je zaljubila v siromašnega mizarja. Ker njeni stariši o fantu niso hoteli ničesar slišati, je ž njim pobegnila in končno sta se poročila. Živela sta srečno in zadovoljno, dokler ni jela intrigirati soseda Marija Stan-kovičeva. Ta je jela namreč mladi ženi pripovedovati o vroči ljubezni, ki jo ima tngo-vec Milorad Simič do nje. Nagovarjaja jo je, da naj se mu uda. Karolina tega sicer ni- i kakor ni hotela, vendar pa se je s Simičem \ seznanila. Končno pa je prišlo med njima do prepira. Pisala mu je pismo, ki ga je pa dobila v roke njegova žena. Ljubosumna žena jo je zatožila njenemu možu in konec je bilo njegove ljubezni. Jel jo je pretepati, pretepal jo je cele noči. Marija pa jo je tolažila, naj zapusti moža, češ, Milorad jo bo vzdrževal. Ker je Karolina uvidela, da je njena sreča definitivno uničena, ie sklenila, da se bo nad sovodnico, ki je to zakrivila maščevala. »Rajši postanem morilka kot pa prostitutka«, je vskliknila ženica na policiji. Tako je izpovedala Karolina, če je govorila dsto resnico ali ne, bo pokazala kazenska obravnava. — ^Mali Prpič«. V zvezi z aretacijo Prpiča Malega« so bili aretirani še Ibrahim Krpic, Ivan Berkovič, Bekan in Stjepan Bjelo-varčič, ker so osumljeni, da so bili udeleženi pri znanem roparskem napadu na mesarje. Prpičeva slika je v Sisku javno razstavljena. Zloglasni ropar je prav neznaten možiček, visok samo 100 cm. Oblečen je zelo slabo. Orožnika, ki sta ga aretirala, dobita na njegovo glavo razpisano nagrado. Nenavaden linčaj. Iz Berlina poročajo: Na reki Mosell-i se je prevrnil čoln, v katerem so se vozili trije otroci. Tehnik Hen-rich je priskočil otrokom na pomoč. Dva otroka je srečno rešil, ko pa je plaval za tretjim, ga je zadela srčna kap in odnesli so ga s tretjim otrokom vred valovi. — Pismo z bombo. Iz Newyorka poročajo: Guverner države Massachusett, ki ima odločiti o usodi na smrt obsojenih italijanskih anarhistov Sacca in Vancetija je prejel te dni pismo, na katerem je bila naslikana bomba in v katerem mu pošiljatelj grozi, da bo izvršen nanj bombni atentat, Če na smrt obsojenih anarhistov ne bo pomilostil. — Železniška nesreča v Ameriki. Iz New-yroka poročajo; Pri Nysigonu se je porušil del nasipa, vsled česar je skočil neki osebni vlak s tira. Trije železničarji so ubiti, štirje težko poškodovani. Od potnikov je 16 oseb poškodovanih. , Ljubljana. 1— Gostovanje berlinskih igralcev se bo vršilo nepreklicno v četrtek 19. t. m. pa v nedeljo 22. t. m., in sicer bodo igrali v četrtek Haupmannovo komedijo »Bobrov kožuh*, v nedeljo pa GOtzovo veseloigro »Ingeborg«. V Ljubljano pridejo gostje v četrtek popoldne. — Ker je zanimanje izredno veliko, opozarjamo občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi. Več na lepakih. 1— Kolo jugoslovanskih sestara priredi na lji>bljanske gospodinje 18. t. m. c4> 8. uri Hočete hraniti pa tudi okusno jesti. Porabljajte torej samo trn. I p im, zabelo Treba Vam je manj mesa in kosti, pa Vaše juhe, sočivja in omake so vendar krepke in okusne. Zahtevajte izrecno „MAGGI“ in pazite, prosim, na ime „MAGGI“ na RUMENO-RDEČI etiketi. m popoldan poskusno kuhanje na plinu v kuhinji Gospodinjske šole v Mladiki. Poiskusno kuhanje bo predvajala priznana strokovnjakinja g, Zamljenova. Vstop je dovoljen brez posebnega vabila. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 18. t. m. ob 18.35 na moškem učiteljišču s temle dnevnim redonr. 1. Ali male množine alkohola zmanjšujejo duševno delo? Referira br. predsednik dr. Mikič. 2. Slučajnosti. — Vabimo vse prijatelje(ice) našega pokreta. j_ Predavanje o religioznem problemu. V petek, dne 20. t. m. (ne v četrtek 19. t. m.) predava ob 8. uri zvečer v Akademskem domu (na Miklošičevi cesti) dr. Franjo Čibej. Snov predavanja: Bog, religija in teologija. Vabljena naša inteligenca, ki ji je ta stvar pri srcu. 1— Tatvine. Iz veže LediSarjeve gostilne v Zgornji šiški je neznan tat odpeljal čevljarskemu mojstru Francetu Prestam 1500 Din vredno kolo, znamke »Styria«. — Posestnici Francki Pancetovi na Viču je nekdo odnesel iz svinjaka 7 tednov starega, 250 Din vrednega pujska. — Organu mestnega dohodar-stvenega urada Mirku Taborju je bila na dvorišču vladne palače ukradena 60 dinarjev vredna sesalka. 1— Angleško sukno in volneno blago dobite po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče S. Ljubljanska porota, ČUDEN OKUS, KI GA JE DRAGO STAL. Včeraj dopoldne se je porotno zasedanje nadaljevalo. Na vrsti je 'bila razprava proti še ne dvajsetletnemu Francetu Leskovcu, hlajpcu iz Rovt, obtoženemu, da je dne 12. marea t. 1. hotel posiliti na cesti 78 leitno starko Agato Lukančičevo v Rovtah. Razpravi je predsedoval višji sod. svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila sodnika Eberl in Kralj, državni pravdnik dr. Fellacher, obtožencev branitelj pa dr. žužek. Zanimiva j? bila zdravniška ugotovitev, da je Lukan-čičeva pri svojih 78 letih še vedno virgo intacta. Porotniki so edino vprašanje soglaisno potrdili, nakar je bil Leskovec obsojen na 1 leto ječe in na plačilo 500 Din odškodnine starki za živčni šok. UBOJ V RIBNEM. Takoj za prvo obravnavo se je pričela ob 11. dopoldne razprava proti 27 letnemu Janezu ITrihu radi uboja. Janez Urh, kmečki lafft iz Ribnega pri Bledu, je že dolgo imel na sumil Janeza Možana, da je ubil pri nekem pretepu njegovega ibrata Toneta. Njegov sum pa ni bil upravičen. Urh je vobče znan kot pretepač in izzivač; bil je že trinajstkrat kaznovan, dasi še samski, mora že skrbeti za dva otročička-dvojčka, ki sta se mu lani porodila. Telesno je Janez Urh močan, širokopleč fant s ■črnimi kodrastimi lasmi. Na pustni torek je bila v vaški gostilni veselica, katere sta se 'udeležila tudi dba. Urh in Možan. Sedela sta seveda vsak pri svoji mizi in izostali niso niti ipikri pogledi, niti rezke ibesede med obetina. Urh je odšel iz gostilne pred Možanom ter ga počakal zunaj. Ko je Možan stopil iz gostilne, je zakričal : »Fantje domov!« Urh mu je takoj ostro odgovoril, naj gre sam domov. Obenem pa je zamahnil z nožem proti njen>u ter mu s sunkom prerezal na vratu žilo odvodnico, nakar je Možan v nekaj minutah" izkrvavel. Urh je odšel domov, zjutraj pa se je napotil na Bled, kjer se -Je prijavil orožnikom. Pri razpravi, katero vodi isti senat kot prvo, se Urh brani 9 terni, da je mislil, če ne bo on Možama, bo pa ta njega. Možana pravi, da ni sovražil, da sta še celo karte igrala večkrat, tudi potem ko je bil njegov brat Tone ubit. Ko je ustavil Možana usodno noč pred gostilno, je baje oj »azil v njegovi roki 8 cm dolg odprt nož. Možan ga je baje tudi prijel z roko za vrat. Priče pa pravijo, da Moian noia ni imel. Zdravniki so ugotovili, da je Izkrvavel Možan i* 10 cm dolge in 4 cm globoke ram* na vratu. Stran 4. NARODNI DNEVNIK 18. maja 1927. Štev. 112. »»e^fc-ar.-* c*ss* »*£««**> Zaslišanih je bilo šest prič, med njimi tudi Možanov brat. Izpovedbe prič navajajo, da je Možan ležal vso noč na travniku, kjer so ga našli zjutraj mrtvega. Senat je stavil porotnikom glavno vprašanje, če je Urh kriv, da je proti Možanu sovražno ravnal — ne sicer v namenu usmrtiti ga — ipač tako, da je potem nastopila smrt ter dodatno vprašanje o prekoračenju silobrana. Po govoru državnega ipravdnika dr. Fellacherja in branitelja dr. Cepudra so porotniki prvo vprašanje z devetimi proti trem glasovom potrdili, nakar je drugo odpadlo. Senat je obsodil Janeza Urha na šest let težke ječe’ poostrene vsakega 2. marca s postom in trdim ležiščem ter na plačilo stroškov. Urh si je pridržal pravico pritožbe. •Danes je na vrsti razprava proti znanemu tatu in goljufu Lombarju, ki je okradel svojo sestrično v Dravljah za 10.000 Din in izvršil več goljufij po Hrvatskem. Šport. ALI JE TO »PRAVA POT«. Da se povrnemo k včerajšnjemu poročilu o prvenstvenih tekmah, v kolikor se to tiče tekme Ilirija : Hermes, navajamo sledeče: Naš izvestitelj se je osebno informiral pri komandi 40. pp. (kjer služijo 3 igralci Her-fnesa), če res ni bilo mogoče dovoliti voja-kom-lgralcem dopusta za odigranje tekme. Povedalo in dokazalo se mu je, da tam sploh ni nihče zaprosil za tozadevni dopust. Izjavilo se mu je nadalje, da bi se vojakom, v slučaju, da bi se vložila prošnja za dopust, istega brez uadaljnega odohrilo, kot vedno! Nadalje so se javile še osebe, ki so videle druge manjkujoče igralce Hermesa sprehajati ise okoli igrišča »Ilirije« med časom ko je 6 igralcev »reprezentiralo« svoj klub na igrišču. Da, to je »prava pot«. ■»Prava pot« pa je tudi tole: Zadeva z »dogovorjenimi rezultati« naj se po sklepu LNP spravi mirnim potom z dnevnega reda. Torej isti LNP, ki ni zamudil nobene službene objave, v kateri ne bi prikazoval kot glavna grešnika »dogovorjenih rezultatov« športna kluba Slovan in Primorje. Sedaj ko sta omenjena kluba pred javnostjo že dovolj očrnjena, naj se pa o izidu — s takim pompom — napovedane preiskave enostavno molči. Precej so jih morali gotovi j gospodje slišati od raznih strani, da so mi- j lostno dovolili tak sklep. Precej pa se ravno j isti gospodje motijo, če mislijo, da tako rav- J nanje gotovim klubom ne bo škodovalo. Obi- i skovalci tekem namreč niso tako naivni, kot si jih predstavljajo. To se v zadnjem Času občutno kaže. Kar tako naprej, pa bodo lahko sami tekme gledali. Za celo življenje diskvalificiran. Dunajski bazenski savez je igrača Rudolfa Bo- j honeka od Admire za vedno diskvalificiral, ker je prošlo nedeljo sodniku žogo namenoma s tako silo vrgel v glavo, da ga je ranil. Kapiten moštva, Ernest Bohonek, se kaznuje -s šesttedensko diskvalifikacijo. Ad-miri pa se naloži kazen 60 šilingov (480 dinarjev. Razen tega ostane igrišče Admire za bazenske igre zaprto do 31. decembra 1927. BORZE. Ljubljana, 17. maja. (Prve številke po-praševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85 (84.75). Vojna škoda 339—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 89—100, Praštediona 850—0. Kreditni zavod 160—170, Trbovlje O—495, Vevče 0—138, Stavbna 55—65, ŠeSir 104—0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključenih 7 vagonov lesa. Zagreb, 17. maja. Amsterdam 22.7628— 22.8228, Dunaj 800—803, Berlin 1348.50— 1351.50, Italija 309.272—311.27, London 276.20—277, Newyork ček 56.725—56.925, Pariz 222.50—224.50, Praga 168.20—196. Curih, 17. maja. Beograd 9.14, Berlin 123.2125, Newyork 520, London 25.2525, Pariz 20.365, Milan 28.45, Praga 15.395, Bu j dimpešta 90.60, Bukarešta 3.25, Sofija 3.75. j Varšava 58.10, Dunaj 73.175. To Ib oao. AMERIŠKA HI Gl JEN A, Kakor na mnogih poljih, tako se odlikuje J Amerika — Mislimo seveda Združene države j — tudi na polju bigijene, ki jo Amerikanci j izredno goje in čislajo. Potnik opazi vzorno higijeno že v h o t e 1 i h , s katerimi se ev- j ropski vsaj v tem oziru ne morejo primerjati. , Posteljno in sploh vse perilo se menja vsak dan sproti. Milo je gostu na razpolago v hi-gijenično zaprtih zavitkih.' Poleg vsake stalne sobe je na razpolago posebna kopalnica, zraven pa pipe z mrzlo, vročo in ledeno vodo. Pitna voda je sicer zdrava, toda pre-mlačna in nesveža, radi česar jo oblajajo, kar je posebno važno, ker druge pijače sploh ni na razpolago. Tudi preskrba z mlekom je brezhibna. Mlako je izvrstno; maslo, ki se prodaja v zmrznjeni oblild v ogromnih količinah, je okusno in mastno. Krave molzejo s stroji. Steklenice za mleko se uporabljajo le enkrat. Radi te vzorne mlečne preskrbe so ameriški otroci debeli, zdravi in cvetočih lic. V nasprotju z otroci so žene in dekle-t a nenavadno vitke. Temu je vzrok, da si v strahu pred debelostjo ne privoščijo dovolj hrane ter se nasitijo le enkrat na dan — pri večerji. Zjutraj popijejo čašo čaja, ali pa povžijejo kako jajce, črez dan pojedo kako oranžo, pri kosilu pijejo navadno samo kavo ali pa juho. Neverjetno mnogo pakade ameriške žene cigaret, kar zna imeti za vso družbo zelo težke posledice. Vrhunec vseh ameriških zdravstvenih naprav tvorijo gotovo ameriške bolnice, ki so izpopolnjene z vsemi potrebščinami moderne tehnike in modernega komforta. V Ne\vyorku je zadnje časa nastala cela vrsta novih bolnic. Svetovnoznane so bolnice Mouni Sinai, Montefiore in Sydenham. Blizu kolumbijske univerze so podrli pred kratkim staro bolnico in nameravajo Sedaj na njenem zemljišču, ki je veljalo Sedem milijonov dolarjev, sezidali nov kompleks bolnic, pravi Me-dical Centre, zdravstveni center. V ameriških bolnicah leže bolniki navadno v velikih zračnih dvoranah, vendar ne tako tesno drug tik drugega, kakor pri nas, temveč se postelje med seboj zelo oddaljene. Na snago pazijo zelo strogo, za komfort je izvrstno preskrbljeno, vsakega bolnika posebej morejo s pomočjo raznih sten in zastorov vsak čas izolirati. Skoro v vsaki bolnici sopo- samezni oddelki, ki imajo po svojem kom fortu značaj privatnih sanatorijev ‘ more zdraviti tudi privatni zdravnik. Kakih nasprotij med privatnimi m javnimi zdravniki nj. Prav posebno omembo zasluzi Fordova bolnica v Detroitu. Je to naj-udobnejši sanatorij, kar si jih moremo predstavljati. Vsak bolnik ima svojo sobico, ki ima značaj pravih hotelskih sob. Poleg vsake sobe je posebna kopalnica in garderoba. Najbolj značilno pa je to, kako je preskrbljeno za bolniške sestre. Stanujejo v posebnem oddelku bolnice, ki je luksuriozno opremljen s sprejemnicami in prostori za razvedrilo. Po tleh so pogrnjene dragocene preproge, vsaka sestra ima lastno stanovanje, ki prav nič ne zaostaja za najboljšimi hotelskimi prostori. Na odlični stopnji so zlasti laboratoriji, v katerih je možnost proučevanja neomejena. Vsak slučaj se posebej skrbno proučuje. S tem se nabira dragoceno znanstveno gradivo, ki bo v bodočnosti le pridobilo na pomenu. " Kakih štirideset milj od Detroita je mal° vseučiliško mesto A n u Arbor z znamenito bolnico in medicinsko fakulteto, na kateri se posveča posebna pažnja proučevanju anemij e. Poslopje je zgrajeno iz sredstev, ki jih je v ta namen zapustil milijonar Simpson, ki je umrl za anemijo. Anemija je bolezen, ki je slična slabokrvnosti in ki se v Ameriki zelo Siri. Tudi v Evropi se ta bolezen širi. Konča se navadno s smrtjo. V Ameriki se znanstveniki mnogo bavijo s proučevanjem te bolezni. Kakor tu, tako so W® v mnogih drugih slučajih ameriški znanstveniki in zdravniki znatno prehiteli svoje evropske tovariše. Mnogo bi se v Evropi lahko naučili od Amerike. Tu ni nobenega izgovora, češ v Ameriki imajo denar, saj si lahko napravijo kaj takega. Ravno obratno velja: najpre/ mora biti narod zdrav, da more sploh del*« in si tako priboriti ono blagostanje, kakor ga uživajo danes v Ameriki. : Zlato v Avstriji. V Avstriji pridobivajo tudi nekaj zlata in srebra. Zlaii in srebrni rudniki so: Nassfeld bei Boeokstein, Fund-kosel b. Oberdrauburg. Lansko leto je delalo 79 delavcev in uradnikov, ki so stali državo 187.764 šil. Pridelali pa so surove rude 56.420 stotov v vrednosti 495.974 šil. : v avstrijski lesni industriji se zadnje čase povsod hudo pozna poljska konkurenc*-Iz Avstrije se je pomnožil eksport na Og1' sko in Francijo, v zadnjem času pa gre veliko lesa v Nemčijo. Doma v Avstriji je gradbena delavnost bolj majhna in zato kupčij® z lesom ni živahna. Letos upajo na izboljšanje teh razmer. — Tovarne vagonov v v striji niso dovoljno zap°slene-,To'N . karoserije ugotavljajo, da je velik«> ^ rocil za osebne vozove m avte, a za tovorne vozove. liarcel Prevost 21 Don-Juanke, — Kar se pa njega tiče, je pa stvar, drugačna. — To si domišljaš. — Ne, to pot je čisto nekaj drugega. Njen lep obraz je postal zamišljen. — Skušam mu ugajati, kakor drugim. Toda pri drugih sem bila prepričana, da jim ugajam, pri njem pa se bojim, da mu ne ugajam. — Kaj še, saj se mu vidi, da je ves zaljubljen vate. Ona pa je nalahno odkimala: — Zaljubljen je v sliko, ki si jo je napravil od mene. Toda ta slika nisem jaz. — Ne razumem te. Berta je objela svojo prijateljico in jo poljubila. — Sedaj še ne smeš od mene zahtevati, da ti to razložim. Neki dan ti bom morda vse povedala in razumela me boš. Pusti me, da se opajam na sedanjosti, ki je tako nebeška. Da... Jean me obožava. Ce bi mu jutri rekla: »Poroči me!«, bi se ta dvajsetletni otrok ne obotavljal, ta strogo in verno vzgojeni možak, ki še hodi k spovedi. V6, da sem nevernica, ve, koliko sem stara, saj stoji moja starost v seznamu pisateljev-. Danes sem vsa nesrečna, da sem pred leti izd® } starost, ko sem bila ponosna, da so sprejeli moje ime v ta seznam. Najrajši bi sežgala vse te sezname! Po- stavo, lase in poteze imam sicer iste kot z dvajsetimi leti, toda čas biti. Rada bi dala vse svoje knjige, vso svojo znamenitost za to, da bi v istini imela toliko let, kolikor stara izgledam ... Sicer pa nisem prišla, da te motim pri delu s svojim otroškim sanjarenjem. — Ne motiš me. Tvoj obisk mi je prišel zelo prav, kajti bila sem slabe volje. — Kaj, ali imaš skrbi? Ne . . . Samo včasih se me poloti žalost, tako mimogrede... Preženem jo pa z delom ali s prijateljstvom. Kajneda boš danes dolgo ostala pri meni. Obedovala boš z menoj. Tudi jaz ti bom nekaj zaupala ... Toda, ali nisi prišla k meni v bančnih zadevah? — To pot sem prišla k svojemu bankirju ... Kako visoko vsoto imam še na svojem tekočem računu? — Ce hočeš, lahko takoj vprašam. Toda povej mi rajši kratkomalo: Koliko denarja rabiš? Berta jo je gledala nemirno in boječe, kot otrok: — Poslušaj me. V kratkem izide moj novi roman ... Potem sem pa sprejela ponudbo velike ameriške revije AVide World«, ki ^^v^t kralje'Sk Dlačuie Skupno lahko računam na 50.000 frankot. i O ne boj se, da bi ostal tvoj tekoči lacun nepokrit, je dejala Kamila smeje. Reci mi rajši, koliko denarja rabiš, in dala ti ga bom nakazati. — O ne, ti veš, da so bili moji starši pošteni majhni trgovci in da sem od njih podedovala strah pred dolgovi. Mislim, da mi bodo moji honorarji pu nesli kakih 100.000 frankov do konca leta. Ce bi mi ta znesek posodila, ti ga vrnem. Sklonila je glavo in dražestno sramežljivo pr - znala: — Rada bi kupila lep avto in se peljala v ° renje ... Da ... Obiskati hočem Jeana in nekaj casa živeti v njegovi bližini... Toda nočem, da bi se lil® sramoval. Živeti hočem razkošno in ga očarati. MisS* si, da sem ponorela... le povej, ampak res je tako. Obedve sta se iskreno nasmejale in si nežno božale roke. — Dobila boš, kar želiš, dragica, je dejala Kaimla. Kupi si avto in bisere: Moj kredit v banki krije vo^ jega. Mene to naravnost zabava, če vidim, da uganjati neumnosti ti, ki si bila vedno tako Pa Pri moji veri, zavidam te. . geJJ1 — Lahko me zavidaš, je dejala Berta. ^eral „0 bila z Jeanom v Saint-Cloudu*. Sprehajala sva wg zapuščenih gozdovih, rjaste m sajaste barve, zalujoen v medlem zimskem solncu, toda v srcu mi je bilo tako lahko, tako pomladansko, da ti kar ne morem povedati ... Kot dva zaljubljena otroka, samo poljubljala sva se, toda pri teh poljubih sem se čutila še bolj boječo, kot on. * Saint-Cloud je mestece -ob Seini na zapadu Pari**-Znano sprehajališče, velik park in gozdovi. vmocTr tovarna vinskag« kisa, d. i o. Ljubljana nudi naifinelii in nalokusnelli namizni kis is vinskega kisa. pmmnSho ih T®l§tw StttV« 3S69» TalMilino In HlaUanlino na|n»odarna|o ■ rajona kliarna v Jugoslavlj«. O mr MaMlaaa, Bn|»n «•»*• M. to, «. nmdttr. MALI OGLASI Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—. Iščem za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista. E? TRO..IND. O. D. SE PRIPOROČA rZA TISK VSAKOVRSTNIH , _ 'tiskovin za trgovce, obrtnike, INOUSTRIJCE IN URAOE LASTNA KNJIGOVEZNICA. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 56 Prodam 15.000 jugoslovanskih sortiranih znamk izdaj 1919 do 1925 in več inozemskih znamk .boljše kvalitete. — Ponudbe na uprav?, lista pod »Ugodna prilika« 1000 Din posojila išče državna upokojenka proti visokim obrestim in garanciji. 1 Ponudbe na upravo lista | pod »Posojilo«. Na proda) sta veliki makalasti palmi i Din 800,—. Naslov pove uprava lista. Kontoristinla samostojna moč, v«#l* knjigovodstva, koreapoo dence, stenopisja In ttro-jepisja, išče slulbe. Ponudbe prosi na uprav« lista pod značko »Vei-letoa praksa«. Širite in žitajts ..HflROOH! BNEVNIK" POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, Rlotl v vseh barvah, Sifoni, S »Hngen škar je, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnibe, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo prt Josip Peteline blizu b vo«U Prclemovega »pomenlke, Ljubljana cene. ^n« po^e*h«. Carinsko posr*dnlSkl In Spedicljski bsireats » GROM« Kolodvorska ulica 41 LJUBLJANA, bfia|awk—i ToJoton PodmlnlcBi HsrlbOf, JubuIcb, Raknk* • to LO.L m^mm“*tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander želeanlkar. - Urejuj«: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »* v