326
Gospodarske izkušnje.
Cepljenje sadnih dreves pozimi.
Vsak sadjerejec ve iz lastne izkušnje, kako da ima spomladi vse roke polne dela: tu je treba prirezovanja, ondi trebljenja, sajenja; za požlahnovanje ali cepljenje še niti časa prav ne zmore. Vsakako pa pripada po-žlahnovanje najimenitnejšim opravkom v drevesnici. Zato je modro, ako se to delo prej, uže pozimi opravi. Po navodu časnika štajarske kmetijske družbe naj se to delo tako-le opravlja:
Uže jeseni se divjaki, do olovke ali ,,bleistifta" debeli, odberejo za požlahnovanje, ter se na primernem prostoru v drevesnici zagrebejo ali zakopljejo, da so precej pri rokah. Potem je treba priskrbeti si za cepljenje cepiče v. Te je tudi treba v drevesnici zakopati, da se ne skvarijo. Potem se priredi kakošna klet, da se v njej požlahnovanje opravlja. Za snago je treba skrbeti in za zdrav zrak. Tudi naj se priredijo zaboji (kište), ki pa naj imajo noge. V zaboje se polagajo požlahnjena drevesa. Sočivje se naj ne hranjuje v takošnih kletih, ter naj tu ne smrdi po gnjilobi. Toplota kleti bodi enakomerna, 3—5° R.
Ko nastopi zimski mraz, vzamejo se divjaki in cepiči v klet. Divjake je še posebno treba lepo zaviti v ovitke iz mahu. Poprej pa naj se pomočijo v zmes iz ilovice, kravjeka in pepela. Divjak se ob korenikah dobro prireže, v imenovano zmes potisne, izvleče , v mah ovije in v zaboj shrani. Cepiče pa kaže v vlažen ali snažen pesek povtikati.
Predno se gre cepit, priredi naj se mrzel tekoč vosek, ojster nož in obveza. Sedaj se vzame po en zaboj iz kleti v hišo in se prične požlahnovanje. Delo se lahko opravlja na vsak način in še natančneje kakor v drevesnici. 8 požlahnjenimi drevesci napolnjeni zaboji denejo se zopet v klet. Skrbeti se ima za vedno čist zrak. Tako ostane vse do spomladi. Presajati jih kaže kolikor mogoče pozno, ker so močno občutljivi dre-veščeki zoper mraz. Naj se toraj Čaka do konca meseca aprila ali do začetka maja; vendar to ni povsod enako.
Na tak način požlahnujejo jabelka, hruške, češ-plje itd. Začne se z jabelki, pozneje pridejo hruške na vrsto in naposled češplje. Na kutino se ne dajo hruške dobro cepiti; bolje se prime okuliranje poleti. Ce se je bati, da se požlahnjena drevesa vsusijo, treba jih je večkrat naškropiti ali na dež nesti.
Ta nasvet utegne marsikateremu naših sadjerejcev še neznan biti. Poskušnje so ga pa po poročilu časnika štajarske družbe kmetijske uže dovolj potrdile, toraj je priporočila vreden.