117. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. maja. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan sveeor, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-oge rike dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gltt., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 3o kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ve£, kolikor pofitnina znaSa. Za*ozn an ila plačuje se od četiristopne petit-vmte po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifitvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaji 21. maja. Danes se je začela v poslanski zbornici generalna debata o valutnib predlogah, katere utegnejo delati finančnemu ministru še precej preglavice. Danes bil je Šele urod k veliki razpravi, ki se bo vršila prihodnji teden. Začetkom seje naznani predsednik, damu je došlo za zbornico povabilo k slavnostim v Budimpešti, prirejenim 8. in 9. junija v proslavo 25letnice kronanja kralja. — Imunitetnemu odseku se odstopi dopis Zadrskega sodišča, prosečega dovoljenja, da sme radi prestopka proti varnosti časti začeti sodno postopati proti posl. Biankiniju. Ministerski predsednik, deželnobrambni in trgovinski minister odgovarjajo na razne interpelacije, mej drugimi odgovarja grof Taaffe tudi na interpelacijo posl. dr. Gregorca zaradi volitev v okrajni odbor Ptujski, češ, namestništvo v Gradci postopalo je pri tej volitvi popolnoma korektno. Posl. SpiačiC predlaga, naj se otvori debata o ministerskega predsednika odgovoru na njega interpelacijo zaradi pregantanja Hrvatov in Slovencev v Istri. Zbornica odkloni ta predlog. Na to se vrši tretje čitanje vladne predloge o Dunajskih prometnih napravah, katere vsprejme zbornica brez ugovora. Začne se prvo čitanje vladne predloge o regulaciji valute. Oglasili so se k besedi coutra posl. dr. Lagin ja, Schlesinger, Jax, dr. Lueger, dr. Gessmanu, Biankini; pro: posl. Jaworski. Posl. dr. Laginja izjavi, da je nasprotnik vladne predloge ter pravi, da je zanj, prvega contra-govornika, stvar toliko bolj neugodna, ker se ne ume dobro izraziti v |eziku, izbranem v parlamentarni jezi'c. (Klici mej Mladočebi: Ne izbran, ampak usiljen {/''Splošno se sodi, da stalna valuta ni možna, ako bo ne upelje zlata veljava. Ta nazor ni pravi. S tem, da vsprejmemo zlato veljavo, pridemo v neugodno razmerje z drugimi, gospodarski močnimi drŽavami, zakaj tudi zlato je v mejnarodnem prometu ravno tako blago, kakor srebro, baker in železo. Vlada misli, da bode stabilizovala ažijo, ali v to jej nedostaje moči. Govornik razpravlja o uplivu ažija na eksport in dokazuje, da pošilja Italija navzlic temu, da ima zlato valuto, svoje sinove v inozemstvo, da tam kaj zaslužijo; Grška in Portugal imata tudi zlato veljavo, pa nič kaj dobro ne stojita. Prijatelji in nasprotniki valutne reforme so v tem jedini, da je to skok v temo. Govornik doka* zuje, da so sedanje naše denarne razmere še dosti dobre; saj naš papirnati denar ni v razmeri z zlatom svoje vrednosti nikdar spremenil. Želeti bi pa bilo večje cirkulacije not, in če se z nekaterih stranij trdi, da je vsaka emisija not nesreča za narod, ^'^i se zopet z drugih stranij, da je v gotovih razmerah še prava sreča za narod, če se note izdajo. Če se množi prebivalstvo in produkcija, treba je tudi novih cirkulacijskih sredstev. Nove emisije not pa seveda ni smeti porabiti za nakup topov in drugih vojaških potrebščin. Emisija not, storjena v to svrho, da se grade kanali in železnice, da se regulirajo reke itd., ni Škodljiva; v škodo je k večjemu gotovim krogom, kateri bi bili dobivali obresti, da so denar posodili. Narod ne pravi nikdar: Naš goldinar ni nič vreden, ampak vedno le: Premalo goldinarjev imamo. Predlagana reforma valute ne bode povečala naše sreče. Vprašanje o relaciji mej zlatom Id srebrom še ni dognaoo. Tudi glede carine smo v sedanjih razmerah na boljšem. Regulacijo valute uvažiti je tudi še z druge strani, računati je tudi z vojno, katera bi mogla nastati. Mi ne bodemo nikogar napadli, kajti vsi avstrijski narodi žele miru, ako bodo pa nas napadli, potem se ne bo šlo za zlate glave, ampak za človeške glave, takrat bode treba zadovoljiti vse narode. Naša Hkrb bodi, da se zboljša občno blagostanje po produktivnem delu, potem bode lahko apelovati na srca Avstrijcev, ki so vedno pripravljeni Žrtvovati se za slavo monarhije in za vladarja. Predsednik poljskega kluba posl. Javvorski pravi, da treba govoriti o temeljnih principih predloge, velevažne za vse gospodarsko življenje. Poljski klub je jedin v tem, kako mu je glasovati. Prišel je do te jedinosti po večdnevnih razpravah, a ker so se začeli razširjati krivi nazori, češ, gospodarske razmere v Gališki nas silijo, da se moramo potegniti za zlato veljavo, treba to pojasniti. Da zastopamo mi samo interese Gališke, mnogo bi premišljevali in zelo ugibali, se li kaže lotiti inicijative v kakšni stvari, po kateri se sicer uvede nekaj novega, o katere nove stvari posledicah pa ni moči povedati nič gotovega. Spominjati pa se moramo vedno na to, da smo del vkupnosti, da smo dolžni skrbeti za vkupnost, in zpto moramo priznati, da je regulacija valute za Avstrijo potrebna iz politiških in finančnih razlogov, in z ozirom na veljavo države naše. Priznati moramo, da je v sedanjih razmerah prav sedaj prilika ugodna, da se ta regulija zvrši. Ako sem rekel sedaj, še ne mislim sedanje sesije. Parlamentarna razprava o tej stvari vzela bo mnogo časa. Deželni zbori bi ne imeli kdaj zborovati, kar bi bilo obžalovati. Ker je pa vladna predloga došla do razprave, moramo jo dognati. Naglašati pa mi je dve kardinalni točki: ozir na budget, zakaj mi ne bodemo nikdar glasovali za kako predlogo, s katero bi prišlo v nevarnost ravnotežje v državnem gospodarstvu, in nikakor ne smemo pripustiti, da bi se radi tega zvišali davki. Drugo, na kar poklapamo veliko važnost, je to, da dobe, kdaj se bode začelo plačevanje v gotovini, ni smeti v naprej določiti, najmanj se pa o tej reči prehiteti. To dobo morajo določiti denarne razmere v vsi Evropi in blagostanje dežel. Sicer pa smo prepričani, da bode odsek imel priliko varovati interese naše polovice drŽave. Zato glasujemo za predlogo. Posl. Schlesinger govori o deuarju kot prometnem sredstvu. Tisti ljudje, kateri imajo svetovni promet v rokab, postavljajo se nad državo, jo smatrajo objektom za pridobitev denarja. Ti ljudje niso narodni, ti so nejnarodni. Treba torej deliti ljudi v tri vrste: tuzemce, inozemce, in mej-narodne ljudi. Za ljudstvo je važno, da ima denar, kateri omogoči neposredno denarno občevanje mej narodi. To lastnost ima zlati denar, a zlato je mej-narodno, narodni denar je papir. Zlato je nenravno sredstvo, papir pa ne, papir ostaja v deželi in zagotovi blagostanje, slaba stran njegova je le ta, da otežuje mejnarodno gospodarstvo. Svetovni denar uniči lahko celo državo. To, kar predstavlja kako izvestno vrednost, še ni treba da je samo ob sebi to vredno, kar predstavlja. Če bi danes našli nove zlate rudnike, zmanjšala bi se vrednost zlata, vrednost srebra pa bi se povečala. Samo mejnarodni trgovci zahtevajo, naj se uvede zlata vrednota. Inozemstvo ne more zahtevati, naj plačujemo v zlatu to, kar smo obljubili plačati v srebru, ne vem pa kakšne vrste patrijotizem navdaja vlado, da stavlja takšen predlog. Govornik razlaga potem obširno svoj nasvet, naj se državni dolgovi najprej amor-tizujejo, predno se začne regulovati valuta. Razprava se tu prekine; nadaljevanje pa se določi za prihodnjo sejo. Na to se vrši volitev 11 članov v državni dvorni sod, mej drugimi voljen je bil tudi dr. vitez Tonkli v Gorici. Prihodnja seja v ponedeljek. Gospodska zbornica začela je šele danes novo zasedanje. Rešila je štiri fidejkomisne predloge, vsprejela od poslanske zbornice vsprejeti predlog, da je imenovati v Dalmaciji stalne okrajno šolske nadzornike in končno volila posebno komisijo, kateri je pretresati vladne predloge o regulaciji valute, ter o njih poročati. V l.jnl»l)nni. 23. maja. Sobotni .Slovenec" se je pokazal takega poštenjaka, da ga bode res treba priporočati za svetovno razstavo v Čtkago. Dubovski gospodje pri tem listu bo se srečno zuebili zadnje trohice poštenja in jih prav nič sram ni, da na ves glas lažejo tudi tam, kjer jih vsak pri tej priči lahko za jezik prime. Tak in celo duhovski list, res nima kmalu para na svetu. Da vidimo! Gospod dr. Tavčar je na zadnjem shodu „SIov. društva" tako-le govoril: „Pisali so (namreč: gospodje pri „Slovenci") o našem sbodu, da bode „komedija", pri koji hočejo nastopiti različni igralci in h koji se bode smelo priti brez vstopnine! Taka pisava je ravno sedaj, ko gospodje pripravljajo svoj »katoliški shod" — kojega jim iz srca privoščimo! — prav neprevidna. Pomislite samo, da se ravnamo po njihovem zgledu ter damo tiskati, „da se bode meseca avgusta igrala v Ljubljani velika komedija, pri koji bodo nastopali različni komedijant je v crnih in rudečih talarjih" ! — To bi kričali, če bi mi tako pisali! Pa ne bodemo, ker tudi svojim nasprotnikom privoščimo, da počenjajo, kar se jim ■ljubi*. Kaj je g. dr. Tavčar rekel s temi besedami V Nič drugega ne, kakor opozoril je nasprotne nam žurnali ste, naj se dostojno vedo proti „ Slovenskemu društvu". Če oni imenujejo naše shode ..komedije", potem bi tudi mi imeli pravico, da bi „komedijo" imenovali že naprej vsak javni nastop „Katol.-polit, društva". GrOSpod dr. Tavčar dal je koj točno primero. Če bi namreč mi pisali, da bode nameravani »katoliški shod" meseca avgusta neka „komedija" in da so cerkveni dostojanstveniki, ki bodo na tem shodu nastopali, goli „komedijantje", bili bi v tako „revancheu-pisavu po zgledu „Slovenčevem" pač upravičeni, ali vprašanje je, če bi bilo to nasprotni gospodi tudi ljubo in če bi bilo to sploh dostojno? To je povedal goup. dr. Tavčar iu radi bi {>oznali izobraženega Slovenca, kateri bi mu ne hotel pritrditi. Toda, kaj Btori pošteni „ Slovenec", ki je imel dr. Tavčarjev govor od besede do besede pred sabo? Ni spoznal, da takšna pisava res ne gre, če bi bila nasprotja še tako velika, ni tega spoznal in molčal! Ampak on piše v sobotni številki: „Tako je g dr. Tavčar hotel smešiti nameravani^ Katoliški shod", češ, da bodo v tej „veliki komediji nastopali različni komedijantje v črnih in rudečih talarjih." Bolj neslano g. dr. Tavčar pač ni mogel izraziti svojega političuega mišljenja-Slišali smo mnogo odličnih meščanov, ki niso ravno »klerikalci", da je taka „persillaža" netaktna in nedostojna za omikanega moža.0 — Sedaj pa, blagovoljni čitatelj, primerjaj to, kar tukaj trdi »Slovenec", s tistimi besedami, katere je res govoril g. dr, Tavčar! — Ali ne potrdiš, da je .Slovenec" svoje kroge naravnost nalagal, a še več, da je zlovoljuo besede, katere so imele dober namen, prevrgel in tako zavil, da morajo v njegovih krogih vzbuditi Čisto napačno sodbo in nevoljo? Koga je »persirliral" g. dr. Tavčar? Ali ne jedino le »Slovenčevih* brezvestnih žurnal i s to v, katerim je govornik pokuzal, kako bi se njihovo orožje lahko rabilo tudi proti »katoliškemu shodu", če bi se ga dostojnosti navajen človek sploh poslužiti hotel? A uamestu, da bi se ti duhovski žurnalisti streznili in vsaj za bodoče opuščali pisavo, kakeršoa se v izobraženem svetu vzdržati ne more, rajši gredo in napišejo prav preprosto laž, češ, g. dr. Tavčar je izražal svoje politično mišljenje in »persitliral" katoliški shod? Porečeš, čitatelj: saj mora »Slovenčeva" gospoda vender-le vedeti, da najmanjša primera med njihovim citatom in pristnim govorom pokaže hitro vso f a 1 s i f i k a c i j o , saj ne vender morajo javnosti bati? Le počasi! »Slovenec" se piše za duhovnike, duhovniki pa niti ne smejo čitati »Slovenskega Naroda", tako da jim je zaprt jedini vir, iz katerega bi mogli spoznati pravo resnico in laž »Slovenčevo". Če torej »Slovenec" piše, da se je goap. dr. Tavčar na javnem shodu iz nkatoliškega shoda" norčeval, verjeli mu bodo to brezpogojno vsi tisti duhovniki, kateri mu spioh kaj verjamejo. Laž bode torej kot resuica veljala in vzbudila bo tisto, kar se vzbuditi hoče! Duhovniki bodo zopet imeli povod in razlog, da bodo s prižnic in iz spo vednic svarili pred »Slovenskim društvom", češ, brezversko je in njegovi prvaki so javno govorili, da je »katoliški shod" gola »komedija", da so duhovniki goli »komedijantje" itd.! Kdo naj bi jih poučil, da so zapeljani V »Slovenski Narod" ne, ker jim je prepovedan, in tako bode najnovejša laž »Slovenčeva" imela dolge noge in njen namen bode — dosežen. To je fotografija kranjsko-klerikalne taktike, svet se jej bode pač moral čuditi v razstavi tam v Oikagi! Politični razgled. HI o I ran je dežele. V Ljubljani, 23 maja. I deželni pretltied nik bako vin.sk i. Nuinestu grofa Paceta pride kot deželni pred-seduik v Črnovce policijski ravnatelj Dunajski baron Kraus, namesto Krausa pride pa na Dunaj ravnatelj Praške policije dvorni svetnik S te v skal. S tem je končana afera, ki je nastala zaradi »pogrete telečje pečenke". Za varstvo f/ovede. Vlada predložila je v sobotni seji predlogo, kako bi bilo plučne bolezni mej govedjo odpraviti kar največ moči in predlaga, da je pobiti vse za plučnimi boleznimi bolne živali, potem vse tiste, ki so na sumu, da so bolne, in vse tiste, ki so bile z bolni živaljo v icduem hleva, oziroma ki so bile v sosednem hlevu. Za živali iz sosednega hleva povrnila bode vlada popolno vrednost, v drugih slučajih pa za vsak goldinar svote, na katero je bita cenjena pobita Žival, po 95 kr. J*reil hrvatskimi volitvami. Narodno ali bolie rečeno madjaronsko stranko je že prešinil strah, da bode gospodovala v saboru brez ugovora in zato si namerava ustvariti svojo opozicijo. Kakor je posneti iz raznih nekoliko mistično pisanih notic po časopisih, namerava ban nekatere Bvojih najbolj talentiranih, a tudi najbolj zanesljivih mamelukov komandirati, da bodo delali opozicijo, saj drugače ni umeti v vseh listih izrečene .želje", naj se levo krilo „narodue" stranke prelevi v nekako ojiozicijo. % n «q u Je 4lr/a*e. l*raski J*olJaki in cesar Viljem* Pruski Poljaki to vpaj doslej prav zadovoljni ž nemškim cesarjem, kateri jim svojo naklonjenost pri vsaki priliki skazuje. Pred kratkim bil je cesar Viljem v Dauzigu in prišel na banket, kateri so njemu v čast priredili provincijalni zastopniki. Na banketu je bilo petero Poljakov, katere je cesar izredno odlikoval. Pogovarjal h« je ž njimi pol ure in vse je kazalo, da se je bil za ta pogovor posebno pripravi). To je naredilo mej navzočniki pravo senzacijo, zlasti so bili zadovoljui katoliški gostje. J^ranvoski a n a rit isti. Francoska vlada je mislila, da je uničila anarhizem, ker je Kavachola in nekatere najnevarnejše njegovih tovarišev dobila v svojo pest, a kakor se kaže, se je zelo motila. Zadnji teden je bila v Parizu cela vrsta velikih požarov in vse okoliščine svedočijo, da je bilo to delo anarhistov. Mesto dinamita torej ogenj! Prav ti pozivi bo tudi povod, da bode zbornica vsprejela preventivne naredbe proti anarhistiškemu časopisja. Dopisi. Iz Novega meita 19 maja. [Izv. dop.] (Naše občinske volitve.) Pred tednom dni pisal sem v »Slov. Narodu", da bi dobro bilo, ko bi se v našem mesteci občani glede prihodnje volitve občinskega odbora mirno obnašali in dobre odbornike volili brez burne agitacije. Sestavil sem nekak imenik prihodnjih mogočih občinskih odbornikov. Izmej nemški mislečih mestjanov uvrstil sem štiri in to tudi: g. pl. Lehmana in g. Gustina. Pišoč dotični dopis, mislil sem si: morebiti pripomorem ž njim, da se stvar mirno odplete in če ne, — vržem gradivo v razmotrivanje mej someščane in morebiti se tem potom pokaže, ako naši nemško misleči ljudje nemara ne mislijo, da bi nas Slovence po tihi agitaciji v kako zadrego spravili. Mi smo uamreč doslej glede omenjenih volitev prav mirno spanje spali. G. urednik, dobro je bilo, da ste ponatisnili omenjeni dopis; glejte, takozvana naša majhna nemška stranka je res, misleč, da se mi Slovenci presigurne čutimo, — na tihoma delala in glasove za svoje kandidate nabirala in zdaj, ko se je navedeni imenik objavil, so nevešči ali bolj nepremišljeni nekateri možje te »nemške stranke" napolnili svoja usta in povedali, kake in katere kandidate si naši Nemci mislijo za bodoče občinske odbornike. Posluškovali smo Še malo po drugem in prav lepo našli, ne le, da hoče g. Gustin župan postati, ampak, da par Nemcev mej nami hoče naše domačine, več ali manj nemško misleče ljudi, v to uporabiti, da ves občinski odbor v nemške roke spravi. Gosp. Gustina rijejo na videz v prvo vrsto. Ta mož bi rad na prvo mesto prišel in dobra je kaka strast za agitacijo, si mislijo naši Nemci, v ozadji pa imajo g. pl. Lehmana kot bodočega Župana namenjenega. Zvedeli smo, da tudi naš g. okr. glavar, pl. Vesteneck ta projekt odobrava ter da hoče nesamostalne svojemu področju podvržene uradnike naudušiti zanj. Tudi mej profesorji našega gimnazija sta dva, ki se močno zanimata za take namere; jeden izmej njiju ali oba hočeta biti nekaka voditelja mej Nemci. Nemec ostane Nemec, če tudi pobožno vsak dan v cerkvi stoji in pri vsaki priliki kakega svetnika življenje jemlje kot merodajno za izid kake zgodovinsko znatne akcije ; pravičen nam Slovanom ni in nikdar ne bode. Par Nemcev in že jim greben zrase! Par slovenskih poslušnih — recimo mož, ki mislijo, da oni odločujejo, ki pa sicer Nemca za Tirolca imajo, ki še le 40 let star pameten postane, gre na njihove li-manice. Več ali manj odkrito so le-ti tudi prijatelji nemštva in tako imamo »nemško" stranko v našem ponižnem mesteci in ti možje bodo krivi, da se bodemo prav pošteno lasali pri prihodnjih občinskih volitvah. Ob zadnjih volitvah se ti možje niso upali na dan, premajhni so se videli sami sebi. Zdaj jim je greben v/rasel; ali prav za prav hoteli so uas druge, ki še ne damo slovenske Kranjske nemštvu pod noge, prav tiho spraviti v občinskem odboru na nič. To bi se jim k večjemu posrečilo, ko bi mi Slovenci ne bili pazljivi. Marsikateri od nas ne bi šel volit, misleč, da ni sile. Zdaj je druga. Mali, malenkostni po številu, hočejo Nemci in nemško misleči možje ogromno število slovenskih volilcev majorizovati. No, no, počasi, počasi! Vam gre za nadvlado nemštva v občinskemu odboru, no, nam pa naj tudi mora biti in bo vodilo, da slovenskih napisov na ulicah ne boste doli spravili in ne občinskemu odboru vzeli zgol slovenskega značaja! Drugo se tudi najde. Toliko možgan, kakor jih imate Vi, jih mi precej lahko premoremo. I/j pridite na menzuro! Kakor ste skrivali, šli ste le na limanice; vaši prepametni agitatorji postali so nasproti kandidatom, v omenjenem dopisu priporočanim, zgovorni; dopis Vas je jezil, zabavljali ste mu in zraven v jezi povedali, kaj Vi nameravate — in zdaj resno da agitirate, zdaj vemo Vaše kandidate, gosp. Nemci in nemško misleči gospodje \ Stvar je prav navadna. Nekaj je mej nami Novomeščani sebičnih, slavohlepnih ljudi j. Tudi od-borništvo v obČ. svetu se mursikomur zdi velika reč. S tem limom hočejo naši Nemci vloviti mej nami Slovenci kakega človeka. Na to se zanašaio. Bodimo pametni! Naj nam bo pred vsem domovinska, sveta domovinska stvar pred očmi in služimo naši domovini tako kot prustaki, tako kol častniki. Vsi vender ne moremo biti občinski odborniki. Dajmo našim Nemcem in nemško mislečim someščanom enkrat za vselej pri prihodnjih volitvah prav dobro po prstih! Res je, vsak državljan ima pravico, da svoje politične nazore izraža, — aH da bi par Nemcev in kakih 50, in recimo največ lf' emško mislečih ljudij 16 —18 stotinam vsega prebivalstva pot kazalo na političnim polji, to bi bila sramota in bi se smelo reči, da smo Novomeški Slovenci ljudje, katerim se še le s 40. letom gumb v možganih odpre Nemec pri nas gostoljubnosti ne bi smel omadeževati : ako je pošten, tudi ne bi smel naših ljudij zapeljevati k nepoštenosti, katera gotovo v tem tiči, da bi Slovenec na svoj narod pljuval. Tem možem je treba pri prihodnjih občinskih volitvah nauk dati, da nismo gimnazijalci prvih šol, katerih se lahko v strah vzame. Do tega vodi pred vsem lepa sloga mej Slovenci. »Klerikalizem" v kot! Nemec, g. profesor Donnemuller, najstrašnejši klerikalec v Novem mestu, ga je že dalječ v stran vrgel in prav hitro dirka za liberalne Nemce ali nemško misleče Slovence v boj in tudi lake, ki nikdar v cerkev ne hodijo! »Liberalizem" tudi vstran! Liberalni »Slovenec", g. profesor Fohn, mož, ki je uro hoda od tam doma, kjer je nekdaj Ljubljanski profesor, zdaj nekje na Dunaju živeči dr. VVretschko beli dan zagledal, je Že pred tednom dnij g. DonnemUlIerju (ta je šef) povedal, da je že 18 — reci osemnajst — volilcev pridobil za Donnemtillerjeve kandidate! Pa ne samo sloga! Vsi na volišče; nobeden naj doma ne ostane in zjedinimo se o kandidatih! Ne cepimo glasov ! Da bi nas Donnemuller in Fohn v kozji rog spravila, joj tega pa ne, to bi bila taka sramota za nas, da bi jo bilo grdo povedati. Gosp. Donnemiiller sicer naše fante nemščine in g. Fohn slovenščine učita in zaradi tega ta filologična ljubezen mej njima, ali, kakor je ta ljubezen idealna, občudovanja vredna, tega pa ne, da bi ta dva toliko Slovencev v našem mestu na volišču za občinske ali kake druge volitve strahovala I Da ne povem kaj druzega, kar bi gospoda žalilo, povem le to, da g. Donnemuller ni rad tukaj in tudi ne g. Fohn; oba vsako leto najmanj 5 gld. za kolke porabita pri prošnjah, v katerih prosita stran iz tega našega mesta in še nobeden od Vas Novomeščanov še ni slišal iz ust teh mož o našem mestu lepo govoriti. Pa, da se s temi gospodi preveč ne mudim, vrzimo jih vse te in druge, ki svojo neumnost z nemškimi kandidati mej nami Slovenci prodajajo, prav pošteno pri prihodnjih občinskih volitvah na tlal Ako bi tem možem bilo ua blaginji našega mesta, ne bi v času, ko se bode železnica gradila in se toliko sloge mej nami zahteva, sejali razpora mej nas, da par nemških ljudi, katere bi Slovenci jim itak v zastop dali, spravijo vanj, češ, da nemštvo še ni v našem mestu izumrlo. Nobenega teh zdaj ne notri, — to bodi parola pri prihodnjih, volitvah! Mir smo hoteli. Nobenega Nemca alt nemš^.o-misle-čega Slovenca ne v prihodnji občinski zastop! In ljubi mir bode glede tega vprašanja nastopil, kake r Sen je v tem pogledu v belokranjskih mestih. Dokler ti ljudje le jednega ali dva pristaša spraviti morejo v kak zastoj*, se jim zmiraj skomina po drugih prostorih. Kar se dostaje vpliva političnih uradnikov v našem mestu, pokazali smo pred kratkim Novo-meščauje, da se ne damo več komandirati. Naši poslanci podpirajo vlado na vseh potih; menda vender ne bode prišla parola od ministerstva, da morajo uradniki po komandi okrajnega glavarja glasovati. Če pa pride, ali je prišla, spomnimo se, da so časi pri nas utonili, v katerih je šlo po .žuori". Novo mesto je bilo nekdaj ua slabem glasu zaradi tega, da so v njem ob volitvah politični uradniki merodajni bili. Daj Bog, da so ti žalostni časi bili in se ne vrnejo več! Tedaj smo bili politično mlado-letneži! — ^ \g. Vn>«Ivo«l 20. maja. [Izv. dop.] (Vi)lilna agitacija.) Dne 17. t. m. ponesrečila je v tovarni v Goričanih delavka in bila smrtno ranjena. Se pri zavesti prosila je, naj so pošlje po duhovnika, da bi opravila spoved in sv. obhajilo. Takoj se jej je ustreglo in poslalo po g. župnika v Suro, a tega gospoda ni bilo doma, poslalo se je potem po g. župnika v Presko, tudi tega gospoda ni bilo doma. Kje da sta bila duhovnika oni dan, to uam ni znano, znano pa nam je, da zadnje dni mnogo hodita okolu srenjskih volilcev in agitirata za „klerikalno" stranko glede prihodnjih volitev srenjskega odbora. Ali davkoplačevalci duhovnike plačujejo za to, da agitirajo za svoj smoter in trosijo nemir mej prebivalce, ali pa za to, da skrbe za dušni blagor in delijo težko bolnim osebam tolažite?, na to vprašanje si lahko vsak sam ogovarja T. Č. ■z Trnovega na Notranjskem, dne 21. maja. [Izv. dop] (Osobne vesti.) Dne 19. t. m. poslovili smo se pri skupni večerji v gostilni pri g. Valenčiču, od gospoda c. kr. sodo. pristava Ver-derberja, ki je imenovan k dež. sodišču Ljubljanskemu. Kako je bil ta gospod v našem okraji priljubljen, pokazalo se je omenjeni večer, ker zbrana je bila sploh vsa inteligencija tukajšnjega sodnega okraja. Prvo napitnico govoril mu je njegov kolega g. dr. Kladva, ter je v daljšem govoru resnično slikal njegova blaga dela v korist tukajšnjega ljudstva. Potem se je še mnogo nazdravljalo vsakemu stanu posebej in prijateljska zabava je trajala v pozno noč. Začetkom tega meseca dobili smo tukaj tudi novega g. sodnika. Nadejamo se, da bode pri tukajšnjem Bodišči spoštoval ven in ven slovenščino, ker naš okraj druzega jezika ne pozna. V kratkem nas zopet zapusti tukajšnji gospod davkar Golli, ki je premeščen na Vrhniko. Ž njim izgubila bode naša čitaluica večletnega uda in blagajnika. Občni zbor »Pisateljskega podpornega društva". V Ljubljani dne 18. maja. (Konec.) Iz poročila blagajnikovega je sledilo, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov: Ostanek v blagajni 60 gld. 94 kr., letnina, (ki pa ni bila vsa pobrana) 83 gld., doneski ustanovnikov 10 gld., vrnjenih posojil 40 gld,, skupno 193 gld. 94 kr. Stroškov: Podpore pisateljem 130 gld., manjši stroški 20 gld. 20 kr., Bkupno 150 gld. 20 kr., ostane torej v blagajni 43 gld. 74 kr. Vrhu tega je imelo društvo še stroške z vzi-danjem Bleiweisove plošče v znesku 102 gld. 93 kr. (vstopnina je vrgla 205 gld. 60 kr., a vseb stroškov je bilo 308 gld. in 53 kr.) katere je moralo društvo iz hranilnice vzeti. Iu vender sta gg. kamnosek Oamernik in stavbinski mojster Filip Zupančič mnogo dela brezplačno storila, zato jima izreka občni vbor svojo iskreno zahvalo. Vse društveno imetje znašalo je dne 31. decembra 1891 1182 gld. in 67 kr. Račune sta pregledala druntvenika gg. Anton Svetek in Anton Zagorjan ter jih našla v popolnem redu. Posebno prvi je naglašal, da je težko najti tako vestno in natančno sestavljenih računov, zato predlaga, naj odboru da občni zbor absolutorij, kar se tudi zgodi. Potem so bile volitve novega odbora na dnevnem redu. Po kratkem razgovoru, „da društvo mora obstajati, ker ne smemo nič sezidanega podirati, in ker društvo popolnoma izpolnjuje svoj namen," izbere se z vsklikom zopet dosedanji predsednik dr. Jožef V oš n j a k, v odbor pa gg. Bežek Viktor, Funtek Anton, Leveč Fran, Orožen Fran, Perušek Rajko in U u ta r Simon. Pri razgovoru o društvenem delovanji nasvetuje gosp. predsednik dr. Vošujak, naj se letos uzida spominska plošča pisatelju Ivanu Ciglar ju, ki se je pred sto leti rodil v Vodinatu. Ciril Metodovo društvo izda letos njegov životopis; morda bi se utegnili njegovi stanovski brati za to ploščo ogreti in pripomoči k pokritju stroškov, ker iz društvene blagajne se po pravilih ne sme nič izdati v take namene. Dr. Oblak je bil sprožil v Celovškem „Miru" nasvet, naj bi »Pisateljsko podporno društvo" uzidalo spominsko ploščo Urbanu J urni k u v Štebuu, a govornik je mnenja, naj se to za sedaj še odloži, dokler se ne dozida železnica po Zilski dolini, drugače bi bilo potovanju tje gor pretežavno. Ciglar ima letos stoletnico, Jarnik pa ne. Član g. Zagorjan predlaga, uaj bi se z uzidaujem plošč nekoliko časa prenehalo, ker je to postalo že prenavaduo iu ne vleče več, kakor se je to pri lanski slavnosti skusilo. — Član g. No II i mu pritrjuje, ker lanska svečanost ni bila primerna Bleivveisu. Naj »Pisateljsko društvo* le sproži misel o uzidanji Ciglerjeve plošče in obljubi moralno podporo, preskrbi govornika itd., ako kdo drugi to stvar v roko vzame, ker društvo ne sme imeti izgube, kakor lani. Občni zbor se strinja s tem nasvetom. Pri točki »Posamezni predlogi" nasvetuje član g. Z a gor j ud, naj se uvedo zopet redna preda- vanja v zimskem času, ker to mnoge zanima in društvenikom vsaj nekoliko odškodnine podaja. Član g. Nolli zagovarja ta nasvet tembolj, ker prihodnjo zimo ne bodemo imeli posebnega klubovega lokala in bi taka predavanja narodnjake lahko koncentro-vala, ker bo to marsikoga zanimalo in k predavanjem vabilo. — Gosp. predsednik misli, da so Sokolovi večeri mnogo mikavnejši in občinstvo bolj vlečejo. — Član g. Zagorjan poudarja, da, če društvenikom nič ne podamo, postanejo nejevoljni in izstopijo iz društva. — Odbornik g. Funtek predlaga, naj se pozovejo vsi pisatelji, da vsaj po jedenkrat predavajo, tako se bode vsaj kaj pisalo in listi bodo založeni z gradivom. — Nasvet glede predavanj se Boglasno sklene. Glede društvenih izletov sklene se, naj 8e rPisateljsko podporno društvo" udeležuje izletov drugih narodnih društev, ker naše društvo ne more samo ua svoje roke prirejati izletov.*) Rr. *) V zadnje poročilo urinila se je neljuba pomota glede denarnega nspeha obče dijaške veselice v Kamniku v korist spomeniku Franu PreSerna, da, bi društvo ne bilo prejelo nobenega poročila. Pač pa je dne "J3. oktobra 1891. leta sprejel blagajnik vsoto 30 gld. .'JO kr., katera jo v blagajniški knjigi zabeležena kot prebitek občedijaske veselice v Kamniku. Domače stvari. — (Izpraševalni jezik na vojaškem izobraževalisči.) Za bodoče šolsko leto 1892/98 izdalo je višje vojaško oblastvo naredbo, da morajo aspirantje za vojaške akademije delati vsprejemni izpit v nemškem jeziku, katerega morajo biti zmožni v toliki meri, da se učni uspeh omogoči in zagotovi. Dovoljeno je pa aspirantom za prvi letni tečaj vojaške nižje realke polagati vsprejemni izpit v materinem jeziku ter ni neznanje nemškega jezika pri sicer dobrih sposobnostih noben zadržek za vsprejem. Istotako dovoljeno je delati izpit v materinščini aspirantom za višje oddelke vojaške nižje realke, toda le tedaj, ako so člani izpraševalne komisije vešči dotičnega jezika. Tistim prosilcem, ki so obiskovali srednje šole zoger-skimučnimjezikom,jepabrezpogojno dovoljeno, polagativsprejeraniizpi t v materinščini tudi za ustop v drugi, tretji in četrti tečaj, vender pa morajo nemški vsaj toliko umeti, da pri tem njih nadalnja izobrazba — na podlagi nemškega učnega jezika — ne trpi. — Ta nova vojaška naredba daje oči vidno prednost ogerskemu jeziku pred vsemi slovanskimi in neslo-vanskimi jeziki, zopet jasen dokaz, da je do uresničenja popolne jednakopravnosti — bodisi na katerem polji koli — še dolga, dolga pot. — (Premembe v pravosodni službi.) Premeščeni so okrajui sodui pristavi: gosp. Jožef Senca r iz Senožeč v Žužemberk, g. Heurik Frankov ič iz Kostanjevice v Velike Lašiče, službeno odkazan k okrožnemu sodišču v Novem mestu, g. dr. Ed. Volčič iz Žužemberka v Krško iu g. K. Grebene iz Črnomlja v Kostanjevico. Okrajnima sodnima pristavoma sta >menova avskultanta g. R. Perše za Senožeče in g. Ivan Pogačnik za Črnomelj. — Dež. sodišča svetnik gosp. Bogdau T r-novec, dosedanji voditelj deleg. okrajuega sodišča v Trstu, premeščen je k dež. sodišču istotam. Na njegovo mesto pride dež. sodišča svetnik g. grof Danili ni. Želeti je le, da bi se novi voditelj držal zvesto onih načel glede ravnopravnosti, kakor njegov prednik — pravimo z »H liuostjo" vred tudi mi. — (Občni zbor »Dramatičnega društva v Ljubljani") v soboto zvečer bil je dobro obiskan. Udeležilo se ga je okolu 40 članov. V odbor bili so po živahnem volilnem gibanji voljeni gg.: dr. Ivan Tavčar (predsednik), dr. vitez Karol Bleivveis, Fran Drenik, dr. Val. Krisper, dr. Lovro Požar, Simon Hutar, dr. Jos. Stare, Ivan Šubic in Anton Trstenjak. Obširneje poročilo prijavimo prihodnjič, — • (»Slav Čev a" veselica v korist »Narodnemu domu") vršila se je včeraj po-poludne na Koslerjevem vrtu in je jako dobro uspela. Vrli »Slavci" skrbeli so v vsakem obziru za zabavo občinstva. Vrt je bil ukusno dekoriran, kegljišče prenapolnjeno, kajti vsakdo je hotel prekositi svojega tekmeca, pri tehtnici pa smo videli mnogo gospodov, kateri so stavili kdo več tehta, ter tako pripomogli k lepemu uspehu Tudi loterije udeležilo se je mnogo igralcev in nekateri stari, izkušeni lo-teristi, kateri že dvajset let stavijo v državno loterijo, pa še do današnjega dne niso zadeli ničesar, dobili so v „Slavčevi8 loteriji steklenico vina, ter jo izpili, obžaluje, da to ni kakšna tema. Zanimanje občinstva pa je bilo v prvi vrsti obrnjeno na petje in na godbo. »Slavcev" kor ni sicer več tako mnogoštevilen, kakor je bil nekoč, in tudi o skladbah bi skoro rekli, da niso posebno primerne za take veselice, a navzlic temu uspel je pevski tlel veselice prav dobro, za kar gre zasluga zlasti gosp. pevovodji Stegnarju. Izborni kvartet : gg. Meden, Š t a m c a, r, Puciharin Ferdo, kateri je iz prijaznosti sodeloval , očaral je s svojim dovršenim krasnim petjem vse navzočnike, tako da ploskanja ni bilo ne konca no kraja in so morali pevci ponavljati nekatere točke. Tudi vojaška godba stekla ei je mnogo pohvale, ker je svirala prav dobro in sicer večinoma domače skladbe. Veselico obiskali so mnogoteri odlični rodoljubi slovenski z rodbinami, a pogrešali smo tudi marsikoga, kateremu bi bila narodna dolžnost velevala priti na veselico, prirejeno v korist eminentno narodni stvari, Ljubljanskemu .Narodnemu domu". Čistega dobička je baje več kakor 100 gld. — (Por otne obravnave) pri Ljubljanskem sodišči bodo kolikor je dosedaj znano: dne 30. t. m. proti Janezu Ilujarju zaradi uboja in Marjeti Skubil zaradi detoniora; dne 31. t m. proti Primožu Bur-jaku zaradi posiljenja in krvosramnosti; dne 1. junija proti Gregorju Vrhovcu zaradi posiljenja. Dne 2. junija jiride na vrsto Kari G v a jer, obtožen roparskega umora nad agentom V. S te dr v jem; ta obravnava bo trajala vsaj tri dni in vstop k njej bode dovoljen le proti ustop ni ca m. — (Pomočniki zadruge Ljubljanskih mesarjev) imeli so včeraj svoj občni zbor v gostilni g. Slovše. Navzočen je bil obrtni komisar g. Sesek. Predsednik pomočniškega zbora g. Zupan razložil je članom namen shoda in jih povabil, naj izvolijo svoje zastopnike v zadružni zbor mesarskih mojstrov. Izvoljena sta biia v ta zbor pomočnika: Peter Burja in Valentin Slovša. V pomočniški zbor je bil izvoljen Valentin llain. Zadružnega načelnika namestnik g. Fran Slovša je potem v daljšem govoru opominjal pomočnike, uaj si bodo svesti svojih dolžnosti in nuj gledajo na to, da po« stanejo svoj čas dobri in pošteni mojstri v stolnem mestu. K temu pa jih bode privedlo le, ako gledajo na to, da točno služijo svojim gospodarjem, varujejo njih koristi in jih tudi spoštujejo. Potem se je zborovanje zaključilo. — (»Učiteljsko društvo za Novomeški okraj") zborovalo bode v dan 2. junija t. 1. ob 10. uri dopoludue v Toplicah. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Volitev delegatov k glavnemi zborovanju »Zaveze". 4. Pouk o deških ročnih delih. (Poročevalec g. V. Zavrl) 5. Posvetovanje o prireditvi slavnosti v spomin 30Oletnice rojstva J. A. KomenBkega. 6, Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. — (Telovadno društvo »Sokol v Žago rji") za Savo ima redni občni zbor v nedeljo dne 29. maja t. I. ob 4, uri popoludne v prostorih g. M. Medveda s sledečim vspuredoni: 1. Pozdrav staroste. 2. Poročilo tajnikovo. ii. Poročilo blagajnikovo 4. Volitev novega odbora. 5. Iltzni nasveti. — (Celjski nemškutarji) mislijo slovesno praznovati petindvajsetletnico mestne avtonomije in občinski svet izvolil je bil v zadnji svoji seji poseben pripravljalni odsek treh občiuskih svetnikov gg dr. Schurbi, VVallund in Palloš. Želimo dober uspeh, zakaj petdesetletnice mestue avtonomije ne bodo več praznovali nemškutarji, ampak, če Bog da in srvča junaška, mi. — (Volitve v Ljutomeru.) Pri občinskih volitvah v Ljutomeru, katere so se vršile v soboto, zmagala je narodna stranka samo v tretjem razredu, nemškutarska pa v prvem in drugem. — (Razpisani službi.) Pri c. kr. okrajnem Bodišči na Vranskem, oziroma pri kakem drugem okrajnem sodišči razpisano je mesto sodnega pristava. Prošnje do 5. junija pri predsedstvu c. kr. okrožnega sodišča v Cel i i- — Pri c. kr. okrajnem sodišči v Mariboru 1. D. b. oziroma pri kakem drugem okrajnem sodišči izpraznjeno je mesto kancelista z dohodki XI. dijetnega razreda. Prošnje do 25. junija pri predsedstvu c. kr. okrožnega sodišča v Celji. — (Germauizacija na Koroškem.) Za šolarske knjižnice na Koroškem podaril je nemški »Bchulvereiu" 280 gld., društvo »Germanenbund" pa 60 gld. Za te novce nakupilo se j« 1250 kuji-i žic, razume se da nemSkijh, Ui naj Re razdele mej 66 šol, v katere zahajajo slovenski otroci. — (L a h oni in Tržaški škofijski ordinarijat.) Slaboglasno Tržaško glasilo primorskih iredentovcev, „lndipendentea, kateri mrzi vse katoliške duhovnike jednako in se ogreva samo za dr. Flappa, škofa Poreško-Puljskega, lotil se je znova Tržaškega škofa dr. Glavine, češ, da je zopet začel delovati zoper Italijane. Očita dr. Glavini, da ieU prisiliti Piranski stolni kapitel, naj se odpove pristoječi mn pravici prezentovati titularje za kapelanije v Salvore in Castelvenere. To dela Tržaški škof baje zato, da bi spravil na jedno teh kapelanij slovenskega duhovnika, dočim se je Piranski kanoniki namenili že nekemu laškemu fanatiku. To je jedro „Independentovih" napadov. Več o priliki. — (Grozna nesreča.) Tržaški zakupnik Tauro podvržen je bil verski blaznosti. Koncem preteklega tedna umoril je v hipu duševne nerazsodnosti Bvoje tri nedoletae otroke in svojega svaka in sicer ko so spali, sam pa je utekel. Ker so ga v okolici hoteli prijeti, usmrtil se je sam z britvijo. — (C. kr. brambovska kadetna šola na I) u naj i.) S početkom šolskega leta 1892—93 (1. oktobra) bode vsprejetih v I. Ietuik c. kr. brara-bovske kadetne šole na Dunaji 60 gojencev. Na-tančneji pogoji razglašeni so v štev. 113 Ljubljanskega uradnega lista. — (Kanalizacija v Zagrebu.) Mnenje ioženirja Podhajskega o načrtu Zagrebške kanalizacije predložilo se bode hidrotehniku inženirju Jožefu Kaftanu, da se izreče o njem. V to svrho namerava mestni župan Zagrebški pozvati g. K a i-t a na, da pride sam v Zagreb Kakor je videti, pečajo se torej živahno v Zagrebu s tem važnim vprašanjem. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Velike Lašče 23. maja. Včeraj ob 3. uri 28 minut popoludne pričela se je graditev dolenjskih železnic na celi progi. Na mestu, kjer bode postaja v Velikih Laščah, po blagoslovu pričetka po g. župniku Lovru Gerjolji na mestu samem, prijel je gosp. c. kr. sodnik Danijel Suflaj iz Velikih Lašč, mej pokanjem topičev in petjem, s cvetjem in narodnimi trakovi okrašeno lopato in, v navzočnosti župana gosp. M. Hočevarja, zastopnikov Velikolaške občine, gosp. notarja Janka Globočnika, vseh uradnikov, učiteljstva, zastopnika vodstva graditve g. nadiiiženerja Edvarda Kundmana in podjetja graditve inženirja Ferda Hansa ter mnogobrojnoga občinstva in mej navdušenimi živio-klici, slovesno otvoril graditev dolenjskih železnic. Dunaj 23. maja. Koburžan dospel sem. Mudil se bo po političnih opravkih več dnij tukaj, potem pa odpotoval v kako zdravišče. Bruselj 23. maja. Definitivni izid volitev v provincijalni svet kaze, da so ostali klerikalci v večini v šestih provincijali, liberalci pa v treh. V Lowenn spoprijeli se katoliški dijaki s socijalisti; mnogi pretepalci težko ranjeni. Policija zaprla 40 izgledni kov. London 23. maja. Kraljica podelila je egiptskemu khedivu veliki križec Bathovega reda. Razne vesti. * (Lek proti pijanstvu.) Te dni prišli so na Dansko trije zdravniki iz Amerike, katere je poslalo amerikansko društvo proti pijanstvu. Omeu-njeno društvo ima v Ameriki več stotin zavodov za iztrebljenje pijanstva, ter je izlečilo dozdaj že nad 50.000 osob. V Kodanji vzeli so amerikanski trije zdravniki šest pijancev, da jih zdravijo. »Bolniku" dajo neki lek in mu brizgajo pod kožo neko tekočino. Po štirih ali petih dneh pristudijo „ bolniku" hude pijače tako, da jih niti pokusiti ne mara. Ako bode uspeval ta način zdravljenja v Danski hočejo Amerikanci oHnovati v Kolanju bolnico, v kateri bodo zdravili ljudij od pijanstva. V Londonu osnovali so pred tremi leti tako bolnico, ki je dosegla lepe uspehe. Listnica uredništva. „Slovenske m u poslancu": Vas dopis „Klun-Spinčič" morali smo odložiti za jutrSnjo številko. — Gosp. Ivan Hribar; Tako tudi Vase „Poslano.'1 Poslano. P. n. udeleže ikom glavnega zborovanja ,, Zavezo" v Kranj i! Učiteljsko društvo za Kranjski Šolski okraj izvolilo jo poseben odsek, imenom pripravljalni odsek, kojemu je nalog vse potrebno preskrbeti za „Zavezino" glavno zborovanje v Kranji. Ker se je nadejati mnogobrojne udeležbe, za jamčil je pripravljalni odsek stanovanja v Kranji po vseh gostilnah in kar jih jo bilo moči dobiti po privatnih hišah. Čestiti udnležniki naj so torej blagovolijo oglašati za stanovanja pri načelniku pripravljalnega odseka, nadučitelju L. Jele ne u v S t. Juriji pri Kranji, ter naj ob jednein vsaj do :tl. m. gotovo izjavijo, ali se udeleže binkođtno nedeljo opoludue banketa — kuvert 1 gld. Pripravljalni odsek. Gospodu lekarju <*. FI «•*•«► I i ju v Izubijani. Po uspehih kemične preiskave imenovati je vas malinov-sirup izbornim. C. in kr. kemično - fizijologiško posknševališče v Korneuburgn pri Dunaji dne 21. decembra 1891« Ravnatelj: (60—1) Profesor dr. L. Roesler. Zastopnik firme Megroz & Portier „Alla Citta di Trieste" iz Trsta usoja se p. n. damam in naročnikom Ljubljanskim naznaniti, da se bode 3 do 6 dnij mudil v liotelia. „^rl Slonu*4 ište-sr. 4fcZL ter imel na ogled od 9. do 12, ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne svojo (562—3) veliko kolekcijo uzorcev najmodernejšega Pariškega blaga. „LJUBLJANSKI Z70H" ■toji za vse leto 4 gld. 6O kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli »o v (Ljtiitljaisl: 20. maja: Kdvard Večaj, delavčev sin, 3 mesece, sv Petra cesta št. 91, katar v želodcu in črevih. — Jožef Zore, mizar, 42 let Kravja dolina At. 11, carcinora*. 21. maja : Štefanija Janežič, delavčeva hči, 6 mesecev, Opekarska cesta št. 15, katar v črevih. V d e ž «I u i bolnici: 20. maja: Franc Ferkolj, delavec, 41 let, vnetica hrbtnega mozga. 21. maja : Tine Dušak, gostač, 60 let, srčna hiba. — Johana Jarc, kajžarjeva hči, 5 dni, o&labljenje. Meteorologično poročilo. jj C ti a opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neho Mo-krina v j min i * B 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 783*7 mm. 788*6 mm. 7843 mm. 12-4« C ltt-6« C 12 8" C si. svz. si. vzh. si. vzh. dež. d.jas. d. jas. i 3-50am. • dežja. "ce B (M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786'G min. 735*6 mm. 736'3 mm. 10 4" C 18 2° C 14-8° C si. vzh. si. zah. si. vzh. obl. jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 1390 in 145°, trn 1-2" in 08° pod noruiitloui. dne 22. maja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 95 95 — gld. 96-— Srebrna renta.....„ 95 50 — , 95-5«» zdata renta......„ 11285 — „ 113 05 5°/0 marčna renta ... „ 100-75 — „ 10075 Akcije narodne banke . . , 990*— — „ 994-— Kreditne akcije .... „ 320*— — „ 320-— London........ 11960 — „ 119*50 Srebro......., —"— — „ —'— Napol......... 950 — „ 9-49 C. kr. cekini....., 5-65 — „ 5'65 Nemfike marke..... 58-577, — „ 5855 4/„ državne srečke iz I. 1854 . 250 gld. 141 gld. — kr. Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 „ 184 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4%.......HO » 45 „ Ogerska papirna renta 5°/0......100 B 65 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . • . 100 gld. 121 „ 75 . Zemlj. obč. avstr. 4,/i"/o zlati zast. listi . 117 „ — „ Kreditne srečke....... 100 gld. 187 „ 75 , Rndolfove srečke...... 10 n v*2 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 151 „ 25 „ Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v..... 240 „ 50 , Zahvala. Za vsestransko izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naSega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Viktorja Žebre-ta za mnogobrojno časteče spremstvo k poslednjemu počitku, osobito darovateljem krasnih vencev, go-p podu šolskemu svetniku in vodji ter profesorjem učiteljišča iu gospodom pevcem za ganljivo petje izrekamo tem potom nado najprisrčuejSo zahvalo. Ljubljana, dne 23. maja 1892. (589) Rodbina Zebre. Mlad komi spreten in dober prodajalec, t dobrimi priporočili, vaprepne Me v proriMJMluieo b ineaanim blagom. — Ponudbe naj se pošiljajo pod znamko: 1*. I-. 124 na upravništvo .Slovenskega Naroda". (f>55—3) gostilna ob državni cesti mej ■,HHf*niiit in Hlbnlco* in sicer 4 sobe, 2 obokani kleti, kuhinja, shramba jedil in prostoren hlev, svinjak in vsa hišna oprava ■ pravico prodajati tobak in prenočevati tujce. Prometa je mnogo in ga hode še več, kadar se bode gradila Dolenjska železnica, ki poj de prav tod. Pogoji so ugodni, eveutuelno se IiIkm tudi proda. (587—1) Jožef Polanc I*rM|»raee at. !*, pošta Vel. I.hn«-«". Vsakovrstne 2a vozičke 8a otroke dobro, jako solidno in ukusno izdelane, priporoča komad po gl«i. 5.—, B.—, 7.—• 7.50, S.—,9.— in 10.— do gl pautti gntf£t'tju *■<»#<' /»»«"•*•«» isf'iujfj**. (59—1 m! t±±±±±±±±±±±±±±±J±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±M Franc & Melhior Breme Ulj ii< *ii i-jii in i^itlolo viitc-ljn, lelitnio v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno W ključavničarsko delavnico "VI («7-1«) ^ v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava He tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spadajočih del, kakor železna vrata za oerkve In pokopališča, omrežja, ograje, mnogovrstna lepa iu li trajna itedllna og/njisča itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo. Vozniki iz Ljubljane in okolice in z Dolenjskega, kateri se hočejo udeležiti prevažanja orodja za zgradbo Dolenjske železnice potrebnega, oglase naj se v pisarnici podjetnikov v Gospodskih ulicah št 3 v Ljubljani, ali pa na Rudolfovem kolodvoru pri magacinerju podjetnikov. (588-1) Izdajatelj in odgovorni urednik:'Josip Nolli. Lastnin« in tU« »Narodne Tiskarne-.