St. 126 mmn Hem t (MM Jad mm m u pvtt V Trstu, v iMdrilo 28. mala 1922 'Posamezna Številka 20 stotinu Letnik XLV1I jzbij«, izvzemli poodetjek, vsak dan Asifkega St 20, L nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo^ rokopisi sa o Štefan Godio a. — Lastnik suaia za mesec L 7. —,B meseca L Za tooaemstvo mesečno 4 lire več. «d: alics sr. jo uradniftru. Ndrv isjatelj In oćgor tiskarna Eđtt. 182.—,1b celo i ___— in uprava & 11-67. Peaameana Itevilka v Trsta (a okolici po 30 stotlnk. — Oglasi le računalo v UrakmU ene kolone <73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent"* osmrtnice, in zahvale, poslanice In vabila po L I- oglasi denarnih »vodo? mm po L i — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglisf naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trsta, ulica svJ FrančUka Asiškega Itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-J7.1 Kraljev obisk in spletke V Trstu se nahaja lepa kopica žlahtnih ozadje, potem ko je politika dosegla z njim kar je želela, namreč uspavanje Trža-čanov do odločilnega hpia, ko pojde za to. da se « zaslužijo » novi križci, nova povišanja. V še mnogo gršo luč se je pjstavila Mosconi jeva protijulijska spletkarska politika z udarcem, ki ga je namerila proti našim avtonomijam in proti nedotakljivosti naše dežele in naših pokrajin, posebno Goriške. Znano je, da je izredni goriški deželni odbor svoj čas enoglasna sklenil, da se mora deželna in občinska avtonomija ohraniti. Istočasno se je ravno tako enoglasno sklenilo, da se deli bivše Kranjske, ki so prišli pod Italijo, priključijo h Goriški, Naravno in samo po sebi umevno: je, da bi se povodom sprejema kraljeve dvojice morali pokloniti župani v Gorici in nikjer drugje. To zahteva že dolžni obzir do obstoječih avtonomnih oblastev. Toda šjor Mcsconi kot vrhovni poveljnik vseh proti-avtonomisličnih spletkarjev, ne pozna podobnih obzirov. Brezobzirno in ne meneč se za goriški deželni odbor je predpisal, da morajo priti župani z Goriškega posebno iz sežanskega in postojnskega okraja v Trst, da tu pozdravijo kralja in ne v Gorici. županstev je zavzela odredbi generalnega popolnoma pravilno da se župani goriških občin ne pojdejo poklonit kralju v Trst, temveč v Gorico, svoje glavno mestom Razen par izjem se je ta sklep tudi izvršil. Vsi župani, tudi tisti, ki so bili v Trstu, so prišli v Gorico. Tu pa jih je čakalo kruto maščevanje. Kralju so bili predstavljeni na slovenski strani le župani iz Brd in iz Hribov, medtem ko se mu župani iz sežanskega in postojnskega okraja niso smeli približati. Zakaj? Zato ker bi ekscelenca na trgu Unita in njeni zvesti šjori hoteli, .. v__ . V ~ v I da bi s>e goriška dežela raztrgala, tako porabiti vsako naj bo se tako svečano pri- j C- "u u -u- • - d j j Klr«, A, l^Urcik^; ^ "uKJda bi prišli nasi Hribi in nasa Brda pod '«šjorov», ki nikakor nočejo nehati spletka-riti proti najpoglavitnejšim interesom naše dežele. Ti «šjori» se zbirajo okoli najžlaht-nejšega med njimi, okoli generalnega civilnega komisarja za Julijsko Krajino senatorja Mosconija. Senator Mosconi sedi v Trstu v sVojem belem gradu na trgu Unita, s katerega visokih lin ima lep razgled po celi deželi. S strehe svojega gradu gleda z daljnogledom okoli po svojem širnem kraljestvu ter pazi na svoje številne hlapce, ki jih je razvrstil po Julijski Krajini, na svoje slavne civilne komisarje in komsarčiče. Pozorno pazi nanje, ali vodijo naše ljudstvo za nos prav tako, kakor jim je bilo zapovedano. Našemu prevzvišenemu in premilostlji-vemu generalnemu civilnemu komisarju se na njegovem belem gradu ne godi slabo. Okoli sebe ima stalno zbrane žlahtne šjore, ki mu skrbijo za prijetno zabavo. S svojimi šjori se pogovarja o najrazličnejših stvareh, ki se tičejo tega sveta. Mnogo govorijo tudi o ljubezni do domovine, do Julijske Krajine, do Trsta in do Benetk. Potem tudi sklepajo o politiki. Že davno so sklenili, da je naša Julijska Krajina zoprna babura, da so Benečanke lepše kot Trža-čanke in še drugo. Vsi ti šjori stojijo na stališču, da mora biti prava ljubezen na eno stran sovraštvo na drugo stran, in tako so se njihove antipatije napram Julijski Krajini izpremenile v pravo sistematično sovraštvo, ki ga tudi sistematično izvajajo. Generalni civilni komisar za Julijsko Krajino je vnet in neizprosen izvrševalec te benečanske volje, a da zna izvrstno svoje rokodelstvo, nam je pokazal že v neštetih slučajih. Nismo pa pričakovali, da bo za svoje protijulijske spletke izrabil celo obisk kr. dvojice v naši deželi. S svojo < politiko» povodom nedavnega prebivanja kr. dvojice med nami je senator Mosconi jasno pokazal svojo nepoboljšljivo voljo Zveza slovenskih proti tej predrzni civilnega komisarja stališče. Sklenila je, liko, da kakorsibodi opehari in nabriše našo deželo s kako- novo spletko preti našim koristim in pravicam. Znano je, da je bil sena*~- m'osconi eden izmed najvnetejših p svobodne luke v Trstu. Vsaj na kazal svoje blagohotno razpolože i oziru pri vsaki priliki. Na drug i ni skrival isti Mosconi nikdar : da noče o ohranitvi naše deželne ke avtono- mije ničesar slišati. politika je bila nekaka proračunj ka vidnega zapostavljanja dežele Trstu. Nje- gov pravi namen pa je .a manj vi- den, toda logika sama el, da hoće visoki gospod postaviti tje življen- ske interese Trsta z ;> * li interesa dežele in tako onenu zadovoljitev enih in drugih. Da ni bil Mosconi nikdar odkritosrčen pristaš svobodne luke, je pokazalo njegovo zadržanje povodom kraljevega obiska. Vsi so pričakovali, da bo tako «vnet zagovornik » svobodne luke napravil ob tej priliki odločilen korak v tej zadevi. Poseben odbor Tržačanov se je bil sestavil pod njegovim pokroviteljstvom in je nameraval izročiti ministrskemu predsedniku Facti obširno spomenico v prilog svobodni luki. Temu koraku se je pripisoval odločilen pomen in Tržačani so se ga veselili že vnaprej. Veselje pa jim je bilo kmalu pokvarjeno, kajti o kaki spomenici ne duha ne sluha, vse vprašanje je potisnjeno zopet v Videm. Torej preračunjena demonstracija proti nedotakljivosti Julijske Krajine! In da bo nesramnosti vrhunec, je ukazal poleg tega svojemu zvestemu drugu podko-misarju Maggioniju v Gorici, da ne sme predstaviti županov kralju deželni glavar in predsednik deželnega odbora dr. Petta-rin, temveč on, civilni podkovnisar Maggio-ni sam, kar je druga nič manj občutljiva brca po obrazu julijskega ljudstva in njegovih pravic. Tako se je obnašala ekscelenca Moscosii povodom obiska kr. dvojice. Izkoriščanje sprejemnih svečanosti za nizke politične spletke je po praznikih neznansko razočaralo in razburilo ljudske množice julijskega prebivalstva. S svojim nastopom je vrgel izzivalno rokavico širokim ljudskim množicam širom dežele, a na Goriškem vsem političnim strankam obeh narodnosti, in to samo. zato, da bi ustregel kopici naši deželi popolnoma tujih agitatorjev. Po praznikih bodi Ekscelenci povedano, da je ljudstvo rokavico videlo. Pobralo jo je in bo dalo na izzivanje primeren odgovor o primernem času. Kar pa se tiče dejstva, da je vzela Ekscelenca nedavnim svečanostim kljub najboljši volji našega ljudstva vsak pravi pomen, za to naj ji bodo hvaležni tisti, ki ji mislijo izposlovati nove ne zaslužne križce, ker je povodom kraljevega obiska demonstrirala proti Julijski Krajini in njenim interesom. Italija Povratek kr. dvojice v Rimn RIM, 27. Včeraj ob poi enih so se povrnili v Rim v popolnoma privatni obliki kralj, kraljica in princeza Jo4anda. Spremljali so jih: dvorni minister grof Mattioli Pasqualini, prvi kraljev pobočnik general Cittadini, admiral Mola, polkovnik Mo-rozzo della Rocca in major Marzano. Z istim vlakom se je povrnil v Rim minister mornarice De Vito s poveljnikom Grene-tom. Nobenih spopadov pri Kastvu i RIM, 27. Agencija «Stefani» objavlja: Nekateri listi so priobčili vesti o incidentih, ki so se odigrali 23. t. m. na meji pri Kastvu med italijanskimi in jugosloven-(skimi četami. Po teh vesteh bi bik> prišlo celo do naskokov z bajonetom, bi bilo 5 Stalijanskih vojakov mrtvih in več ranjenih. Te vesti so brez sleherne podlage in iz irte izvite. Tako pade tudi govorjenje — ki ga je posnela cChicago Tribune* — o nekem energičnem protestu jugoslovenske /vlade pri italijanski. Rimski izgredi pred zbornico RIM, 27. Včeraj je prišlo do novih izgredov med fašisti in komunisti. Razprav-Ojalo se je o tem danes tudi v zbornici. Podtajnik za notranje stvari Casertano je poročal vsled tozadevne interpelacije poslan-rcev Bombaccija in Velle o tem dogodku |tako-le: Včeraj ob 17 je prišlo v neki gostilni na trgu Della Apollinara do prepira rraed nekaterimi osebami, ki so se nahajale v gostilni in drugimi, ki so pršle v gostilno, predstavivši se kot policijski agenti (Prepir se je vnel potem tudi na trgu, in jeden izmed domnevnih agentov je potegnil jiamokres in ustrelil proti enemu gostu iz ostilne, ki je kmalu potem izdihnil. Mori-ec in njegov tovariš sta bila aretirana. Umorjenec je delavec, ki ni vpisan v nobeno politično stranko. Morilec je kurjač, ki je bil vpisan v fašistovsko stranko. Bil je prejšnjega dne ranjen v spopadu v S. Lo-renzo, vsled česar se domneva, da ga je gnala v zločin proti neznancu brutalna želja po maščevanju. . Casertano je ožigosal ta čin in je poslal pozdrav žrtvi. Pozval je nato vooitelje strank, naj odločno delaio na pomirieva-nju duhov. Komunistični poslanec Bomb&cci je poudarjal, da ni oprav ičbe za ta zločin in da se mora proletariat pripraviti na samoobrambo, ko ga država noče ščititi. Socialistični poslanec Vella je pripisoval krivdo za zločin vladi, ki je dovolila, da se policija poslužuje fašistovskih čet proti stavkajočim. Če se ne ukrenejo odločni ukrepi, bo prodetariat sam nastopil proti fašistovskim nasilstvom. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o stanovanjski krizi. Jugoslavija Sporazum med Italijo in Jugoslavijo še ni podpisan BELGRAD, 27. Tiskovni oddelek zuna^ njega ministrstva objavlja: Trditve nekaterih listov, da je že podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo, so neutemeljene in brez vsake pcdlage. Medtem se naznanja, da je ministrski predsednik Pašič že odgovoril iz Ilidž na Lloyd Georgeve predloge. Na podlagi tega odgovora je bil minister vnanjih stvari pooblaščen, da sestavi odgovor, ki se bo poslal v Rim in angleškemu ministrskemu predsedniku. Jugoslovenska vlada bi baje pristala na to*, da se da Zadru prosta zona, ki pa ne sme presegati $ km, Cim bo pod- samo Sušak in luko Baroš, temveč tudi bankino med luko Baroš in Reko, kakor je bilo dogovorjeno v Sv. Margeriti. Glede mešane komisije za rešitev vprašanja luke Baroš vztraja jugoslovenska vlada na stališču, da morajo tvoriti to komisijo edinole italijanski in jugoslovenski delegati, ne pa tudi reški. Jugoslovenska vlada zahteva končno, da se uprava Reke vrne zakoniti vladi in konstituanti, kateri se mora olajšati vrnitev na Reko. * ' v s*^ "-i-Wrangelovi načrti in jugoslovenska vlada BELGRAD, 27. General Wrangel je pred dnevi poslal bolgarski vladi protestno brzojavno noto. Nekateri listi so pisali, da general Wrangel lahko računa na pomoč jugoslovenske vlade. Zunanje ministrstvo je spričo tega potom Presbiroja objavilo važen komunike, v katerem pravi: ^Pooblaščeni izjavljamo, da kraljeva vlada ni prejela nikakega telegrama, ki naj bi ga bil general Wrangel faktično poslal bolgarski vladi. Iz teksta tega telegrama naj bi se dalo sklepati, da more general Wrangel faktično računati na našo pomoč pri izvršitvi svoje akciie. To tolmačenje je popolnoma krivo. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev ne bi nikdar in v nobenem slučaju mogla dopustiti, da bi kdorkolisibodi in kjerkoli na našem ozemlju pripravljal kako oboroženo akcijo proti državi, s katero živimo v miru in s katero želimo živeti v miru. , ' General Wrangel niti nima, niti ne more imeti oborožene sile v naši državi, niti ne more naša država trpeti, da bi obstojala na našem ozemlju kaka oborožena sila. Na ša država bi tako oboroženo silo. če bi se začela zbirati na našem ozemlju, takoj razgnala.» * * ,1 . - Vesti o vstaji v Albaniji neresnične BELGRAD, 27. Presbiro poroča, da so vse vesti o zopetni vstaji v Albaniji in o gibanju italijanskih čet v Skadru popolnoma neresnične. V Skadru ni nikake italijanske vojske. Tam Je nekaj italijanskih vojakov, ki so dodeljeni italianskemu delegatu razmejitvene komisije. Tiranska vlada je v zadnjem času nastopila proti vsem prevratnim elementom in vlada sedaj v deželi mir in red. " ' t* rr~ — 150.000 ljudi se udeleži poroke kialj4 Aleksandra BELGRAD, 27. Po poročilih belgrajskih iistov se je doslej prijavilo 80.000 oseb, ki se udeleže svečanosti povodom kraljeve poroke v Belgradu. Splošno se pričakuje da bo število udeležencev naraslo na 120 do 150.000. Bolgarska Po umoru časnikarja Grekova v Sofiji SOFIJA, 27. Vso bolgarsko javnost še vedno zanima umor glavnega urednika opozicijonalnega lista «Slovo» Aleksandra Grekova. Kakor je bilo javljeno, je bil Gre-kov na svojem stanovanju ponoči pred par dnevi umorjen. Morilec je neopaženo pobegnil. Bolgarska vlada je razpisala 10.000 levov nagrade onemu, ki izsledi morilca. Grekov je bi svoječasno poslaniška odpravnik v Bernu m Stockhohnu. V sofijskih diplomati enih krogih je užival Grekov tople simpatije. Bil je ta Avsirila Eksplozija pri Dunajskem Noveminestu DUNAJ, 27. O eksploziji v smodnišnici v Blumauu prihajajo še ta-le podrobna poročila: Eksplozija je nastala v blumavskili municijskih tovarnah ob 3. popoldne. Vnelo se je v prostoru za stroje. Požar se je radi pomanjkanja vode bliskovito razširil in objel skladišče, kjer so bile shranjene eksplozivne snovi. V municijskem skladišču št. 1. se je vnel dinamon. Nastala sla zaporedoma dva silna eksplozijska sunka. Bil je pravi potres več kilometrov na okrog. Zračni pritisk so čutili daleč po vsej progi Južne železnice. Eksplozija je bila tako strašna, da je velikansko skladišče bilo takoj na celi črti popolnoma porušeno. Kamenje je zletelo daleč na okrog. Vse požarne brambe iz bližnjih in oddaljenih krajev, celo z Dunaja so prihitele na kraj eksplozije. Z nečloveškimi napori se je ga-jsilcem proti večeru posrečilo požar popolnoma lokalizirati. Bila pa jc Še velika nevarnost, da bi se ne vneli ostali objekti, posebno 50 korakov oddaljeni objekt, kjer je bilo chranjeno 50.000 kg dinamona. Mo-mentano še ni ugotovljeno točno število — človeških žrtev. Človeške žrtve so znatne. Usmrčenih je več delavcev, kajti v tovarni se je ta dan delalo. Nekatera poročila javljajo, da je ubitih okoli 90 delavcev, do 200 pa manj ali več težko ranjenih. Eksplozija je po vsej okolici povzročila velikansko škodo. DUNAJ, 27. Število mrtvih vsled eksplozije v Blumauu, je doseglo do sedaj 19; ranjenih je 250. Prestrašeno prebivalstvo zapušča kraj, ki je močno poškodovan. Na kraj nesreče so prišle iz vseh bližnjih mest pomožne ekspedicije. Tako se je posrečilo ogenj omejiti. Smatra se, da ne bo prišlo e< Francozi ;e pomagala iz zadrege vsem ude- mcgli preprečiti konference v uenovi, ce--r tudi so se za to zelo trudili. Ta dvoboj se je na konferenci nadaljeval. Lloyd Taeor-ges in Barthou sta vlekla voz vsak v svojo sn:er, toda vedno se je še posrečilo trdovratnemu Angležu poraziti vsaj deloma svojega francoskega nasprotnika. V ta dvoboj je zopet posege sam Poincare in bili so dnevi, ko so razni črnogledi in škedoželjneži prerokovali smrt entente. ^ j a zn£ Bliskalo in grmelo je v obeh sovražnih ta- - državnika borih, toda iz vsega tega- strahu se je ro- *_____ __ „ dila miška. Do preloma ni prišlo, gospodje so ostali lepo skupaj do konca in se razšli po 40 dnevih konference prav prijazno in določili, da se kmalu ponovno snidejo v Haagu. V Haagu naj se nadaljuje započeto delo. Tam naj se doseže mir med narodi in skupno sodelovanje vseh držav. Toda Haag je na slabem glasu. V Haagu so se vršile prve mednarodne mirovne in raz-orožitv ene konference in to malo pred svetovno vojno. Kakšen je bil uspeh teh konferenc, je vsem znano. Evropa je kmalu doživela takšne vojne strahote, kakor-snih ni poznala do tedaj svetovna zgodovina. Zato je jasno, da niso konference, posebno takozvane mirovne in razoros-žitvene, na posebno dobrem glasu. In zadnja konferenca v Genovi gotovo ni mogla tega mnenja popraviti. Torej velika gospoda se je poslovila prijazno. Lloyd George in Barthou sta si prijateljski stisnila roko, Nemčija in Rusija pa sta odšli s prepričanjem, da je v njih samih rešitev. - Koncem koncev se je vršila vsa konferenca zato, da bi se Rusija za desetletja vpregia v težki voz zapadnega velekapi-tala in bi padla na stopnjo Lzvestnih la-kajskih držav in državic. V ruski politiki sta Lloyd George in Barthou v jedru soglašala. Obligacije carističnih dolgov so Franciji ravno tako drage, kakor diši angleškim kapitalistom ruski petrolej. Šlo se je za rusko potico, zato ne bi bilo težko doseči sporazuma v tem vprašanju. Seveda sporazum brez Rusije. Gospodje so namreč tako zaverovani v svojo moč in v svoje račune, da so bili uverjeni, da bo Rusija za nekaj cvenka prodala svojo samostojnost, kakor je prodal Ezav prvenstvo svojemu bratu Jakcbu za skledo leče. In tako1 se ie pričel dvoboj z memo-randi. Kakor je umevno, Rusija ni mogla sprejeti pogojev, stavljenih ji po zapadnih mogotcih, ker bi si bila naprtila taka bremena, ki niso v nobenem razmerju z neznatno in dvomljivo pomočjo, ki so ji po ponujali. In kar je najlepše, Francozi niso niti podpisali onega memoranduma, s katerim naj bi se Rusija prodala. Cena se jim je zdela še vedno prenizka in za slučaj, da bi Rusija podpisala, bi imela Francija že v rokah usodno rusko popustitev in nobenih obvez. Premeteni politiki tr Francozi I Toda topot &> bili preveč premeteni. In ker se vsaka pretirana čednost izpremeni slednjič v greh, kakor pravi Cankar, tako se je tudi ta zvitost izpremenila pred očmi vseh v neumnost, nespretno potezo, zakaj Rusi se niso uklonili. Takoj spočetka je vsak objektivni opazovalec moral priti do prepričanja, da ne pride v ruskem vprašanju do nikakega večjega uspeha. Toda genovska konferenca je vzbudila v širokih slojih vseh narodov pretirana pričakovanja in upanja, da bodo gospodje v Genovi vendarle doprinesli k končnemu ublaženju napetosti in s tem pričeli resnično obnovitveno delo v Evro- ležnikom kcnference. Formalni uspeh konference tvori podpis začasne mirovne pogodbe, ki so jo podpisale vse države. Ta LIoyd Georgeov predlog je edina zmaga angleške politike na genovski konferenci. Ker je rok te pogodbe kratek, je skoraj gotovo, da se jo bedo pogodbeniki držali in tako bo ta pogodba morda nekaj več kakor «kos pa-Ta znamenita vojna fraza nemške-je postala nekak epiteton ornans za vse pogodbe. Izkazalo se je namreč, da smatrajo več ali manj vsi diplomati pogodbe za kos papirja, ki se raz-trže ob ugodni priliki. Nemška nerodnost tiči le v tem, da so Nemci to tudi povedali. Macchiavellizem je še vedno podlaga politične morale, le s tem razločkom, dsT je Macchiavelli, ko je vzpostavil svoj politični etični sistem, dal temu tudi svoje ime, sedanja diplomacija pa se sramuje imena, ne pa dejanja, po znanem nemškem ipregovoru: «Den Verrat lieb' ich, den Varrater hass' ich». Izid konference je dal prav francoskim državnikom, ki so se tako bali Genove. Francija je debila v Genovi Še enkrat sloves militarastične države z imperialističnimi smotri. Francosko nadvladje je povojno strašilo za takozvano evropsko ravnotežje. Svetovno javno mnenje se obrača od Francije, iito javno mnenje, ki je po nemških kopitih pogaženo Francijo še pred kratikimi leti povzdigovalo v nebo. Spcr med Anglijo in Francijo je oslabil ugled francoske države, stresel že itak zmajane temelje entente. Izolacija Francije se polagoma dovršuje. S tega stališča pomeni genovska konferenca precejšen minus za franccsko politiko. Toda to ni edina negativna postavka Francije na genovskem zboru. Predvsem je tu nemško-ruska pegedba. Smrtna sovražnica Francije je sklenila prva pogodbo z boljSeviško Rusijo, z ono Rusijo, ki se je za vedno otresla francoskega jerobstva. Ta pogodba je prejudic za nadaljne pogodbe Rusije, ki bodo sledile nemški Rusija se je postavila na lastne noge in sklenila na svojo pest pogodbo z industrialno državo prvega reda. Vzpo-stava Rusije je zadobila s tem prvo praktično podlago. In Nemčija, ki jo Francija z železno pestjo tišči k tlom, ne-Ie da ni vprašala njo za dovoljenje, ampak je izbruhnila na dan s pogodbo ob času najhujšega spora v Genovi. Francozi so besneli in grmeli, toda versaillska pogodba je bila v tem slučaju nemočna. Noben pa- ragraf v njej ne prepoveduje Nemčiji sklepati pogodb. Poteptana in ponižana Nemčija je vnovič pofcazala, da ima še moči in sredstva kljubovati svoji zmagoviti do zob oboroženi sosedi. Ruski odposlanci v Genovi nisoi hoteli podpisati sramoto Rusije, zato so se vrnili domov s praznimi žepi, kakor so šli. Vendar pa so izgledi na bližnjo bodočnost ugodnejši. Pogodba z Nemčijo bo kmelu blagodejno vplivala na vzpostavo ruslce industrije, ki se mora prej izvršiti, ako naj zasijejo ruskemu naredu lepši časi. Z možatim nastopom svojih odposlancev pa si je pridobila Rusija velik ugled v zunanjem svetu. Posebna pa je vplival potek in izid te konference na one ruske! može, ki so kot protirevolucionarci in protiboljševiki vodili v inozemstvu sovjetom sovražno politiko. Kar je med ruskimi begunci resničnih rodoljubov, so< priznali, da je sovjetska vlada na genevski konferenci junaško branila neodvisnost države in naroda. Mnogi odlični možje so pripravljeni, da se vrnejo domov, priznajo dejanski položaj in dajo svoje moči na razpolago svoji nesrečni domovini, ki tako krvavo potrebuje v prvi vrsti voditeljev. Seveda vrnitev v domovino pomeni zanje žrtev, zakaj v Rusiji bodo predvsem deležni strašne revščine. Toda ravno to kaže, da je tudi v ruskem izobraženstvu še mnogo idealistov, ki so pripravljeni vse žrtvovati za domovino. Rusija je izšla iz genovskega zbora kot zmagovalka. Moralne pridobitve daleč prekašajo sicer gmotni uspeh, toda te pridobitve odtehtajo vagone zlata. Politično društvo „Edinost1 Podpisani vabi člane na ki se bo vršil v četrtek, !. junija t. 1. v dvorani restavracije „Kette" na Opčinah pri Trstu. Začetek točno ob 9.30. Na dnevnem redu so: 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in csrednja. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. V TRSTU, 20. maja 1922. ODBOR Političnega društva „Edinost" Dnevne vesti Bela vrana. Včerajšnja «Nazione» se bavi z našim člankom o «Sežanskih dogodkih*. Ne priznava, kar priznavajo sami naši glasbeni kritiki, da bi bila melodija «Lepe naše» povzeta po neki stari italijanski operi in ne priznava, da pesem nima nikakega «domotožne-ga» pomena. Priznava pa, da je naša pritožba proti omenjenim dogodkom upravičena. Kraško prebivalstvo, nadaljuje Hst, je priredilo ikraJjevski dvojici res prisrčen sprejem; ni bil tore) baš primeren čas, da se vi/di znak «poli-tičnega protesta* v pesmi, ki se je izvajala med italijanskimi zastavami in pod slavoloki, ki so bili postavljeni v pozdrav kraljevski dvojici Italije. Tudi nepopustljivost mora imeti svoje meje in smisel za oportuniteto. Lisi zaključuje: «Kjer je kralj pustil za seboj delo spravljiv os ti, zakaj bi si mi nadeli odgovornost, da se jemo razdor?» Spomini iz časov narodnega preporoda v Dalmaciji. Dne 21. t. m. je minulo 10 let odkar je umrl v Zagrebu vseučiliščni profesor Na tko Nodilo. Pokojnik je bil — poleg Klaiča in Pavlinoviča — med prvimi voditelji narodnega pokreta šestdesetih let. V letu 1862 je vodil slovito polemiko s slavnim Nikolom Toma-seom, ker je bfl ta poslednji nasprotnik priključenja Dalmacije h Hrvatski. Nodilo je bil originalen v misli, v slogu pa najbolj indivi-duvalen med tedanjimi hrvatskimi učenjaki. Nepremično je bil zvest načelom narodnega edinstva. Leta 1897 je pisal hrvatski in srbski omladini, naj preko malenkostnih povodov za prepire in spore goji ljubezen med seboj, ker le v tej ljubezni je vsa rešitev. Vera nas ne sme deliti. «Ce bi se pa hoteli cepiti radi_ zgodovinske prošlcretr, potem pa br morali Hrvate in Srbe z mehko roko in dolžnim spoštovanjem položiti v muzej starin k tihemu -večnemu po-čitku.* — O tej globoki in umetniško izraženi resnici naj bi tudi sedaf nekoliko razmišljali Hrvati in Srb?! To bi bil najlepši čin pije leta do spomina odličnega pokojnika. Kakor v kaki koloniji! Goriški «11 PopaU> Friulano» piše, da je bfla naša Julijska Krajina za italijansko vlado vedno le nekaka kolonfjar in se je tudi postopalo z njo kakor tako: ka-kor da smo tu kaki Abesinci. To da se kaže posebno v postopanju z državnimi uradniki — domačini. Avstrijski zakoni, iki* jamčijo uradnikom službeno pragmatiko, so še vedno v veljavi, vladna oblastva v Julijski Krajini pa jih nočejo priznavati1. Uradniki se premeščajo, ati pa pošiljajo v pokoj poprej, nego so dovršili službeno dobo. Med tem pa, ko> se uradniki, sinovi te zemlje odstranjujejo iz uradov, prihajajo na njihova mesta drugi z raznih strani polotoka. Domačini padajo s svojimi družinami v mizerijo in obup Tako se dogaja od premirja sem pa do danes. Zdi se, kakor da hočejo vladalci vse naše domače uradnike nadomestiti z osebami, ki so tuje našemu življenju in ki vrhu tega prinašajo v naše urade nered in slabo poslovanje, ker ne poznajo posameznih služb uradnih organizmov. In ti ura.« di so bili poprej uzor točnosti in spretnosti. Naši uradniki se odstranjujejo brez usmiljenja, dasi nimajo nJč na vesli. A to enostavno vsled kake denuncijacije. Mi smo že — pravi goriški list — o drugi priliki protestirali proti lyki nesramni — politiki vlade na našem ozemlju in smo se nadejali, da bo vlada nekoliko pres vidnejša in da ne bo tako očitno kršila zakonov. Toda, ne kaže, da bi kamore hotele od^ nehati. Goriški list zaključuje, da hoče brezpogojno podpirati te nesrečneže ter da j« pripravljen dokazati z dokumenti, kar se dogaja tu. Pripravljen je tudi imenovati tislet ki so bili tako krivično zadeli v tej kolonij?, da pridejo že enkrat do pravice. Plačevanje davkov. S 1. junija 1922 se imajo plačati pri tukajšnjem davčnem uradu (UfUcio delle Imposte, Piazza della Chiesa Evangelica št 2, I nadstr.) sledeči davki: 1. drugo tromesečje hišnega davka oziroma 5%-na najemninska doklada (scido pigioni). 2. prvi poluletni obrek dohodninskega davka ter davka na tiste dohodke, za katere' je predpisano direktno plačilo, kakor tudi' prvi poluletni obrok davka na višfe plače. Državljanstvo onih, ki so slučajno^ rojeni v inozemstvu, ki pa so od rojstva naprej pristojni v Julijsko Benečijo. Gen. civ. komisariat objavlja z dnem 22. maja 1922. pod št. 13A/529, Uff. XIII. sledeči odlok, ki je važen za vse tiste, katerih se tiče neposredno ter za županstva: Predsedstvo ministrskega sveta, osrednji urad za nove pokrajine, je izrazilo mnenje, da se imajo tiste osebe, kr so slučajno rojene v inozemstvu, ki pa so po stariših pristojne nepretrgano od rojstva naprej v Julijsko no smatrati brez drugega (di pieno uiritto) za italijanske državljane in da se morajo vsbd tega kot taki vpisati .v sezname, katere so obvezane občine sestaviti. Vsled tega odreja gen. civ. komisariat, da se morajo vpisati v omenjene szname gori opisane osebe; postopanje občin bo pri tem sledeče: a) V občinah, (ki niso še razglasile v deželnem uradnem listu, da je omenjeni seznam na ogled pri občinskem tajništvu, se bo vpis i vršil uradnim potom ali pa na zahtevo prizadetega; b) v občinah, za katere se je že izvršil ome., njeni razglas, se bodo vpisali prizadeti na ped-Iagi reklamacije, ki ima biti predložena v smislu člena 3. in 4. preds. odloka z dne 1. februarja 1922; o t?j reklamaciji bode odločevala deželno ali okrajno politično oblastvo po prepisih, ki so vsebovani v II. odstavku označenega čl. 3. Za tiste osebe, za katere vefjeja v začetku omenjeni pogoji in katere so že prejele odlok, da se jim priznava italijansko državljanstvo, morajo občine ugotoviti obstoj že omenjenih predpogojev; zahtevati morajo nato od prizadete stranke izročitev dotičnega odloka ten ga poslati s posredovanjem svojega civilnega kemisariata luk. generalnemu civilnemu komisariatn, in sicer v primeru a) skupno 9 potrdilom, da se je izvršil tozadevni vpis; v primerih b) skupno z dotično reklamacijo. Gen. civ. komisariat bo nato izdal preklic priznanja državljanstva, kar spada v njegov delokrog. Op. ur. Da ne bo napačnega razumevanja omenjamo, da mora gen. civ. komisari'at zopet preklicati «priznanje» državljanstva pri tistih osebah, ki so državljani brez drugega (di pieno diritto), ki torej ne potrebujejo posebnega, priznanja s strani oblastev. Za povrnitev vojnih vjetnikov. V Rusijo odide posebna komisija, v svrho, da spravi domov vse one vojne ujetnike, ki se nahajajo tam brez vseh sredstev in se ne morejo vrnili. Kdor ima v Rusiji kakega svojca, ki se ne more vrniti, naj sporoči to na urad za povrni, tev vojnih ujetnikov v Gorici, via MazzinI St. 7, II. . . Mrtvaški sprevodi — obveznost ubrati najkrajšo pot. Mestni municipij opominja, da morajo mrtvaški sprevodi iz razlogov zdravstvene policije in da se ne ovira redni promet, ubrat; najkrajšo pot, ki vodi iz stanovanja al? mrtvašnice do pokopališča. Izjeme bodo dopuščene le v primerih vrednih posebnega upoštevanja m le na podlagi dovoljenja občinske oblasti. PODLISTEK L S. TURGENJEV:' RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.) (4) — Srčno rad, toda bopn se zakasniti. Darja Mihajlovna bi rada slišali etudo Tallber-ga: moram se torej pripraviti; in se vaditi. Razen tega pa moram tuai priznati, da dvomim, če bi vam mogla moja zabava nuditi kakšno veselje. — Zakaj ne... čemu vendar... Pandalevski je vzdihnil hi pomembno povesil pogled. — Do videnja, Aleksandra Pavlovna! — je rekel po kiatkem molku, se poklonil in stopil korak nazaj. Aleksandra Pavlov na m fe obrnila in šla domov. TucfL Konstantin Diomidte se je napotil domov. Z obličja mu fe namah izginila vsa slad. kost; samozavesten, skoraj surov izraz se je pojavil na njem. Celo hoja Konstantina Dio-imdtča se je izpremenila: zdaj je delal daljše korake in stopal težje. Hodil je kaki dve vrsti, razposajeno vrteč palico v roki. Hkratu se je zopet nasmehnil: ob poti je zagledal mlado, precej čedno kmet&ko dekle, ki je podilo teleta iz ovsa. Konstantin je stopil previdno kot maček k deklici in jo ogovoril. Spočetka, je deklica molčala, zardevala in se smehljala, končno pa je zakrila ustna z rokavom, se obrnila od njega in rekla: , . — Po>di, gospod, zares... ' ~ Konstantin ji je zagrozil s prstom in ji velel, naj mu prinese plavic. — Čemu ti bodo plavice? vendar ne bos vencev spletal? — je pripomnila deklica: — torej pojdi vendar, prav zares... — Poslušaj, ljubezniva lepotica, — je začei znova Konstantin Diomidič... _Pojdi vendar, — ga je prekinja deklica: — evo, gospođica prihajata semkaj. Konstantin Diomidič se je ozrl. Resnično — po poti sta se podila Vanja In Petja, sinova Darje Mihajlovne; sledil ji!ma je njun učitelj Basistov, mlad-^Iovek dvaindvajsetih let, ki je ravnokar dovršil tečaje. . Basistov je bil visoic dečko navadnega obraza, velikega nosu, velikih usten in majhnih očesc, nelep, neroden, toda dober, pošten in iskren. Oblačil se je nemarno, las si ni pristri-goval — ne morda iz nečimernosti, ampak na lenobe; rad je jedel, rad je spal; toda zanimala ga je tiidi lepa knjiga, zanimal živahen govor, a iz vse duše je sovražil Pandalevskega. Otroka Darje Mihajlovne sta oboževala Basistova in se ga nista že nič več bala; z vsemi, ostalimi v hiši je občeval po domače, kar ni povsem ugajalo gospodinji, čeravno je neprei stano zatrjevala, da nima predsodkov. — Pozdravljena, otroka moja! — je izprego-voril Konstantin Diomidič: — danes sta pa že zgodaj na izprehodu! A jaz — je pristavil obrnivši se .k Basistovu: — sera že davno zu-, naj; strast mi je uživati naravo. — Saj smo videli, kako uživate naravo, —» je zamrmral Basistov. _Vi ste raaterialist: bogve kaj si vse mislite. Saj vas poznam! V Trsiti, dne 28. maja 1922. »EDINOST« Štren D® J Navadni poizkusi. Kakor se je zgodilo po ćrvavem dogodku v ulici Sette Fontane, tako (se poizkuša tudi sedaj, po drznem napadu na z natvezanjem bajke, češ, da so redarstvene oblasti dobile utisek, da so nesrečnega komunista Gherlissa ubili — komunisti sami!! Socialistični se nahaja v Trstu, via Fabio Filzi 10, L Uradne ure: od S'S do 13. in od 16. do 19. Vsa kulturna, kakor tudi druga društva naj sc ra kakršnesibodi informacije blagovolijo obrniti na ta naslov. Dijaška Matica. Pripravljalni odbor Dijaške Matice se je konstituiral na svoji seji od 27. t. m. ter daja javnosti na znanje, da naj se pošiljajo dopisi na naslov: Dijaška Matica, Edinost, Trst, via S. Francesco d'Assisi 20, ter prispevki na naslov Trgovsko-obrtna zadruga, 'frst, ulica Palestrina šf. 4. Pevsko društvo «Z*stava» v Lonjerju priredi skupno z lonjersko Ciril-Melodovo podružnico dne 9. julija veliko vrlno veselico, na kar se bratska društva že sedaj opozarjajo in naprošajo, da na ta dan ne priredijo veselic. Podružnica Kmetijske zadruge v Lonjerju, priredi danes ob 3 popol. na dvorišču Konsum-aega društva v Lonjerju javno tombolo. Dobitki: terno: žveplalnik; kvaterna: kosno orodje; činkvina: janček; I. tcmbola: juni'ca; U. tombola: škropilnica. Svira demače gfrdbeno 'društvo «Volarič^>. V slučaju slabega vremena se tombola prenese na prihodnjo nedeljo. Skedenj. Dramatični krožek uprizori danes v nedeljo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani v Škednju Novačanovo dramo v treh dejanjih «Veleja» kot zaključno predstavo le; tošnje sezone. Vstopnice so v predprodaji danes zjutraj na dvorani v gledališki blagajni od 10.—12. in eno uro pred predstavo. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Pevsko društvo «Jlirija». Jutri v pondeljek odpade pevska vaja, mesto nje se vrši ob isti uri odborova seja v pevskih prostorih. ______Predsednik. Tržaško kolesarsko društvo «Ba&an» ima v nedeljo, dne 4. junija t. 1. v svetoivanskem Narodnem domu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani so naprošeni, da se ga polnoštevibio in točno udeleže. Priporočamo vsem odsekom, da gotovo pošljejo svoje zastopnike, ker razpravljalo se bo tudi o športnem programu. Članstvo se poživlja, da poravna zaostalo članarino. V sredo ob 7. uri zvečer odborov a seja h kateri so vabljeni tudi pregledovale! računov. ( Iz trlaškega življenja Ponesrečena tatvina. V noči od petka na Foboto, in sicer med 1. in 2. uro, so vdrli do slej neznani tatovi v tobakarno Frančiške Bonn v ulici S. Marco št. 27. Med obiskom so bife moteni: na licu mesta so pustili nekaj vlo-milnega orodja in odšli seveda praznik rok. \ tobakarni je bilo za 5000 lir vrednosti. Ciganka, ki je prerokovala resnico. Pomorski kurjač Ivan Berkovič je sedel pred snoč-niira v gostilni «AlIa Sarde!la» v ulici Capitelli št. 3, tkadil in sanjal o Ameriki. Med tem časom je stopila v gostilno ciganka, sedla poleg kurjača in ga vprašala, če želi, da mu bo prerokovala srečo. Kurjač je bil zadovoljen s to ponudbo. Tedaj je vzela ciganka iz neder stare, oguljene kvarte, jih razvrstila po mizi it; začela prerokovati: _Vi sle srečen. Imate dobro službo. Kvarte • ravijo, naj se varujete prijateljev. Še danes boste okraden! Torej varujte se! Kurjaču je zastala sapa. Segel je v notranji žep jope in potipal listnico. Četrt ure pozneje je zapustila ciganka gostilno. Kmalu po njenem odhodu je segel kurjač zopet v notranji žep, a listnice ni bilo več. V listnici je bilo 133 lir. Kdo mu je ukradel listnico? Brez dvoma ga je okradla ciganka. Policija jo zasleduje. Kadi proiipostave nošnje orožja je bil včeraj aretiran neki Alojzij Cclambarotto, star 24 let, stanujoč pri Sv. Jakobu. Hotel je ukrasti koš črešenj. Guerino Ferrari star 19 let, stanujoč pri Sv. Jakobu, je hotel včeraj zjutraj ukrasti na trgu v ulici del Rivo ko« črešenj. Toda imel je mole: »ožje postave so ga prijeli in odvedli v zapor Coroneo, Ukradene tjslie. Amelija Bizintinijeva, stanujoča v ulici Caprin 6t 5, je* pustila pred včerajšnjim na dvorišču v isti hiši škaf perila. Po noči so se pa priplazili na dvorišče neznani tatovi in si izbrali iz škafa šest rjuh v vrednosti nad 200 lir. Ponarejen ste Krški bankovec. Včeraj zjutraj sta bila aretirana in odpeljana v zapor Coroneo Marijan Gorjup, stanujoč v ulici Francesco Rismondo št. 12, in Andrej Ruter stanujoč v ulici Romagna št. 2. Gorjup an Ruter sta ob-dolžena, da sta hotela oddati v gostilni Henrika Orlica v ulici Sv. Frančiška Ašiskega 52 ponarejen stolirski bankovec. Moža sta izjavila, da sta hotela oddati bankovec, mrsleč da je pravi. V njuni družbi je bil še en moški. Policija ga zasleduje. Ukraden pisalni stroj. Včeraj sta bila aretirana Ban Roman, stanujoč v ljudskesa prenočišču v ulici Pondares, in Verus Ivan, stanujoč na Škorklji-Sv. Peter št 95, ker sta delala kupčije z nekim ukradenim pisalnim strojem. Težka nesreča. Pomorščak Odorico Bartole star 51 let, slinujoč v Piranu, jc skočil včeraj zjutraj z avtomobila, ko se je premikal, in prišel z životom pod kolo. Pri tem je dobil težke zunanje in notranje poškodbe. Odpeljali so v mestno bolnišnico. Nesreča se je prigo-dila na obrežju Grumola. Avtomobil je last Dreherjeve pivovarne. Šofer je bil aretiran, a je bil kmalu izpuščen, ker se je izkazalo, da ni on kriv nesreče. Samomor neznanca. Neki mestni stražnik, ki je bil včeraj ob prvih jutranjih urah v službi v ulici Franca, kjer stojijo barake lanskega mednarodnega vzorčnega semnja, je videl moškega, ki je bfl ravnokar stopil v neko barako. Kmalu je stopil tudi mestni stražnik v barako, toda prepozno. Neznanec ®e je ▼ baraki obesil in bil tudi že mrtev. Pri mrtvecu niso našli nikakršnih listin, ki bi izkazale njegovo ime. Star je kakih 50 let. Dozdeva se, da je po poklicu železničar. *. - • ,__ Vesti z GoriSkega Koncert Pevskega in glasbenega društva v Gorici. Dne 31. maja t. 1. (sreda) se bo vršil že napovedani koncert Pevskega in glasbenega društva v Gorici s sledečim sporedom: 1. E. Adamič: Franica, moški zbor; 2. A. Lajovic: a) Kiša, b) Ples kralja Matjaža, mešani zbor; 3. Koroške narodne pesmi: a) Dobar večer, ljubo dakle, b) De-čle to mi povej, moški zbor; c) Jaz 'mam pa konjca- belega, b) Gor čez izaro, mešani zbor; 4. I. Rihovsky: Ti ljubček moj, ženski zbor; 5. O. Dev: a) Še ena, b) E. Adamič: Fantovska, moški kvartet; 6. E. Ko-mel: Begunska, mešani zbor. , ■- Cene: sedeži I. - IV. vrste po 10 L, V. - VIII. vrste po 8 L, IX. - XII. vrste po 6 L; sedeži na galeriji po 8 L, stojišča po 3 L. — Koncert prične točno ob poldevetih zvečer. Med izvajanjem bo vstop v dvorano zabranjen. Vstopnice bodo od pondeljka dalje v prodaji v knjigarni Kat. Tisk, Društva v Gorici, Montova hiša. Opozarjamo nato zlasti deželanc, ki se mislijo udeležiti koncerta, da si pravočasno zagotovijo vstop. ' t . - - ' ' : ' . Pevsko in glasbeno društvo je z izbiro programa skušalo ugoditi splošni želji in podati poleg najmodernejše slovenske skladbe tudi starejšo. Namen, ki ga je pri tem zasledovalo, je bil dvojen: prvič nuditi vsakemu nekaj: nekaj priprostemu, muzikalno neizobraženemu poslušalcu, istočasno pa tudi nekaj največjemu muzikalne-mu razvajencu. Drugič pa hoče s tem koncertom pokazati razvoj slovenske pesmi in omogočiti občinstvu primerjanje moderne skadbe s starejšo. %>leg tega je skušalo Pevsko in glasbeno društvo z uvrstitvijo narodnih pesmi v spored ustreči še posebno mnogim željam, izraženim društvu tozadevno od več strani. Izbrane štiri pesmi so biseri koroških narodnih popevk, ki so izzvale viharje odobravanja vselej, kadarkoli in kjerkoli so se lepo zapele. -- Skladatelji izbranih pesmi so naši dobri znanci že od prej. St. Pirnat je eden onih naših starejših skladateljev, čigar skadbe so si ohranile vse do danes svojo svežost. P. H. Sattner je komponiral najlepše Gregorčičeve tekste: «Jeftejeva prisega», «Soči», «Oljki* itd. On je ustvaritelj našega oratorija. Na današnjem sporedu je zastopan s svojim velikim mešanim zborom «O nevihti*. * • - In kdo ne pozna našega E. Adamiča? Njegov «Vascvalec» je slovenskim pevcem in slovenskemu občinstvu nad vse priljubljen. Istotako se bosta priljubili njegova «Franica» in «Fanlovska^t ki sta na današnjem sporedu. -ss«*^-» — • Lajovčevo «Kišo» so nam vzorno lepo zapeli učitelji nai svojem zadnjem koncertu. Pevsko in glasbeno društvo jo poda v svoji interpretaciji; poleg tega pa zapoje še drug Lajovčev zbor iz njegove zadnje zbirke: «Ples kralja Matjaža». Znani naš goriški kvartet bo pel gori-omenjeno Adamičevo «Fantcwska» in Devo vo «Še ena». Ker je ta kvartet povsod priljubljen, tli dvoma, da bo marsikomu ustreženo slišati ga na koncertnem odru. Največja novost tega koncerta je skladba pevovodje Pevskega in glasbenega društva g. E. Konvela «Begunska*. To je pretresljiva pesem naših beguncev. Malo je ljudi med nami, ki bi ne bili okusili njihovega gorja. Tam daleč v hladni tujini, po begunskih taboriščih, so umirali od gladu in pomanjkanja, od hrepenenja in srčne boli. Mi vse smo zgubili — to±i pesem — le morje bolečin je v srcih ostalo, ostal križev pot, sledovi stopinj, ki jih je hodil Gospod, Kalvarija težka, dni srečnih spomin ... ' Bridkost je segla globoko v srce, težke misli se porajajo, ali naj obupamo? ... I* srčne krvi nova moč nam cvete, prerokbo z njo Mfsfl» m P***™ 4m..7 Kalvariji sledi vstajenje. Vstajenje! 2e ga sluti duša, vriskajoč mu hiti nasproti. Mi vriskam?. Vsak izmed nas je kot svat in vtiskamo zmiji svoj bedni obraz... J. Neizmerno hrepenenje je obrodila ta vizija: o dom, ti najdražji vseh sanj, ki te rod je zasanjal v svoji bridkosti, te zvalr v srce te zaklepal, kdaj zopet iz tal ponosno dvigneš pod solnčni se svod? Ema Sturm Alojzij Milostnik poročena SenožeCc-11. Bistrica, 28. maja 1922. o £ Nali ©itisi ODDA SE dve postelji s hrano ali tudi bre^:. Via MoHno granefe 2, prodajalna sadja. 1055 NAKARICA, zmožna slovenskega in italijanskega jezika; se sprejme takef. V. Slapšak, Prestranek. 1052 NA OBROKE velika iebera oblek, obuvala za moške in blaga, platna in obtrvala za ženske in otroke. Via Gelsi 5. *La Concorrente*. 1053 POTOVALEC zastopnik prej zaposlen pri močni tvrdki z vinom, z velikim znanjem v Julijski Benečiji im v inozemstvu, govori alo-v enaka, itaHjaasko, nemško, ogrsko In hrvatsko, »če službe. Naslov pri npcavmštvu. 1054 PSIČKE volčje pasme, konjsko opravo, kolo. proda Ker da, Volčjadraga. ' 1049 SOBICA, zračna, se odda. Roja a, S. Ermacora Štev. 13, I. 4 H*50 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via USine 12, pt. " 331 POMOČNIKA Udine 65. sprejme čevljar Kosič, via 1043 TRGOVSKI POMOČNIK, boljša moč, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravništvo pod «1887». 1045 conomEn.ni.i6 Tel. 10-08 \ COROVtttBn.IIf.llr Te). 24-24 ZADNJI DOHODI: Pletenine Izdelki za TeloonlK, m . HMe, P-3lfi8i8 . . : Jopa. Kpaias .... Obleko, piatnaia .. Obleko, m ... Spodnje hlače, krame »i 35.50 PeiiaiMS, mm .. „ 70— SSamnatl rnm 116,50 in 15.— 9J KopaMMa 2i isiie . L 1?.— Jlopslfis Mi „ H Met s Mm .... Kopalna eiiieka za mM \M kroji zadale novosti Naje mrežaste za mM ,, „ s 'ta rokavi., Garnitura ta modeme Mrve .... Mvlee o vsen barvah MMce liinasle .. Hoje vezase za ftie.. * »» »i M »f t» 28.— 53,— 6.50 8- 48.-3.26 m 18.- V vseh naših oddelkih popolna izbera za poletje Oglejte si noša izložbena okna! ŠTVTLJA Angela Bixjak se priporoča cenjenim damam. Obleke za birmo po nizkih cenah. Greta štev. 11. 1013 KUPUJTE PRIPOROČA se čfobroznaaa brivnica Josip Jerman. Trst ul. XXX Ottobre 14._15 UBIRALEC in popravijalcc glaiovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Tr»t, yie Coroneo 1« V. nadstr. 17 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzmi 46 (v bližini drvenega trga). POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Mado&aina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih renah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 SVINEC, med, staro, težko železo kupnje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16 47 KULISN1 MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulte in vsakovrstnih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trst, Via dei Lavora tori 213. 639 HIŠICA v Rojanu obstoječa iz kuhinje in sobe, se proda. Naslov pri upravnžStvu. 1021 TOMBOLA »e bo vršila v nedeljo 11. junija v Nabrežini. 1011 VINOGRADNIKU Nudim partijo 350 hektolitrov sodov malo poprave potrebnih, vsebu-jočih 300—3500 litrov za svoto 4900.— lir franko Trst. V platilo vzamem vino. Ponudbe na upravniStvo pod «Partija sodov». 1015 ODDA SE v najem trgovina z mešanim blagom, z vsem inventarjem, proti kavciji. Trgovina se nahaja na jako prometnem kraju in križiiču glavnih cest Trst-Reka-Divača-Pulf, odaljena 10 minat od železniške postaje. Naslov pri upravništvu. 1019 rifGOVŠKI POMOĆNIK star 23 let, vešč šane stroke, želi primerne aH na deželi. Mila p. Prestranek. me- službe v mestu [an Bručič, Slavina št. 6, 1034 POSESTVO obdelano, vinograd. 2 hiši, hlev, vodnjaki Krasna solnčarta lega, blizu mesta, se proda. Cena ugodna* Via Madonnina 4, IL od 3.6. _1035 SPALNA SOBA, hrastova, masivna, popolno slavonsko delo, krasna psiha. 3 brušena ogledala, reklamna cena L 1350. Velika izbera. PoiHjatvc na dežela T&rk, Via Ros-sini 20. ' 1039 KDOR želi popiti kozarec pristnega vipavca, izbor nega rizlinga ali istrskega refoška, naj ~ de Franc* ▼ ulici obišče Gostilno--------- _ Geppa it 18. Tam dobi tudi izborno kuhinjo z gorkimi In mrzlimi jedila. Tujcem na razpolago čedne sobe. Postrežba točna. Cene zmerne. - ^ CREME za olepšanje kože, proti lišaju« mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v D. Bistrici. _28 KUPUJEM lito železo, baker, med, bron, cink velike kakor tudi majhne partije ter plaču jem po najvišjih cenah. Mihevčič, S. Fran cesco 10. 913 Gospodinje! Ali zahtevate pri svojem trgovcu vedno testenine „PEKATETE"? Ako ne, | prosimo, storite to vedno. pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento it. 8 - Trst Brzojavni naslovi Zanklfigli Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. i ' OOMOZNANA MANUFAKTURNA M. AITE Trst — Via Mazslni itev. 37 (pral Via Nuova) — Trst naznanja ccnj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževlne, volnenih odej. žimnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, trliia, volne hi žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z begalo izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. Pri Sv. Jakobu«čeollornici FORCESSIN Via a. Caprin St. 5 (prei via Erta) dobite najmočnejše in najtrpežnejše obuvalo za moSke, ženske in otroke. F* VELIKA IZBERA OBUVALA ZA BIRMO Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. Potfrufiftfeas Via IMffn« It. 2 (pral via Belvedere) 316 Velika zaloga auuuiaktnrnega blaga in iz-gotovljcnlfc oblek z lastno krojačnico za • - moške in ženske obleke Andrej MaurK Via Cardaerf 11 (Gosposka ulica), Gorica. Dr. A. Grusovin specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, pcrlekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Plazza grande) Travnik hiša Paternoll. 60) Ur ift zlatarna Lorenzo Mncor Trst, Via Udine 26. Veliko Izbera darov zo birmo po najnižjih cenah. VaNk dohod budilk znamke „Velia" In boliiiti. Uvozna in izvozna tvrdka Debiosio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti lukl Št. 4 opozarja oa no vodo šle velike partije stekle-nine, porcelane, emajlirane kuhinjske posode; In najrazličoe Ših lip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vse blago Je češkega Izvora. - Velika zaloga in A. JUG tovarna pohištva — Trst Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohiStva kakor ttnli drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. 36 RENATO LEVI fu Alessandro Trst, via San Seftastlono 3f Trst Velika izbira pohištva, žiranic in vatirane odeje po zmernih cenah. s ob 20 zvečer zaključna predstava sezone „BEL Stran IV. »EDINOST« ^ Ti*tu, dne Ž9, mefe i$2X % Naborf so se vršili te dni v idrijskem ki cerkljanskem okraju. Kot »o nam poročali iz " rije, 90 jih tam pobrati telo mnogo v vojake. _____*f • 1 %__a_it' __ ^^ JLm . J-'L TflMlA O0« s _ a vroči itaL častniki 10 se čudiM, da znaio vsi naši fantje pisati in brati. V cerkljanski okolici odstotek potrjenih ni tako velflt kot ▼ idrijskem okraju, a še vedno dovolj velik. Nabori so se bajć Izvršili v redu in brez vsakršnih incidentov. ; Tuji elementi. Zadnje čase vjamejo v Gorici prav mnogo tujih ljudi, ki se klatijo v nočnih arah po ulicah, ali delajo nadlego po lokalih, "pri katerih pa se vselej izkaže, da so ljudje Brez stanovanja, brez dela in po navadi brez denarja in so prišli v naše mesto iskat samo Indijo Koramandijo, ki jo najdejo tu pa tam v oL Jtci zapora, neporedko tudi v obliki tatvine in vloma. Saj m nobeno dvorišče, nobena živa kokoš, ne prodajalna varna pred njimi, ki se «bortk> za svojo eksistenco•>. Vsako noč primejo po par takih eksemplarijev, vsako noč pa se izvršijo nove tatvine. Treba bo vzeti zadevo pošteno v roke fn mesto izčistiti ljudi, ki hočejo živeti od znoja drugih in ki delajo le v polnočnih urah. Zdravstveno stanje v Gorici je bilo pretečem teden dokaj dobro. Umrlo jih je 8, rojenih pa je bilo 12. Umrlo jih je ta teden 8 manj kot prejšnji teden. V istem tednu lanskega leta jih je umrlo 7, Med umrlimi sta bila dva jetična; dva izmed njih sta umrla vsled starosti. Kolsko. Pri rednem občnem zboru telovadnega društva * Sokol* v Kojskem kateri se je j švicarski franki vršil dne- 20. t. m. v Snežatnem so bili eno-! angleški funti papirnati glasno izvoljeni, v novi odbor sle-ieči bratje: angleški fanti, zlati . 1. Stekar Josip, starosta; 2. Bevčič Leopold, nipoleoni podstarosla; 3. Lenardič Ivo, načelnik; 4. Ku- m mar Gabrijel, podnačelnik; 5. Vendramin Jo- -si?, "blagajnik; 6. Jančič Rudolf, tamik. Pregledovale! računov: Hlede Josip, Vendramin Anton. Namestniki: Pušpan Viktor, Jančič Drago tin, M a vrič Andrej, Kuni ar Dragotin, So-sol-ič Franc. Polagamo vsem bratom na srce, naj se vsak vestno poprime svojega dela. Ker le v delu je naša rešitev popolna. j *r\ Cefe naklada «Plilnw Jouacn» fn Faraona je včeraf dofla v Gorico. Knjigo je od danes naprej mogoče dobiti po vseh knjigarnah. Toliko na znaape vsem, ker je bilo zadnji čas porvpraševanje posebno po «Plebanusu Joannesu» zelo vefiko. — Istotako se dobe tudi »Pesmic Franceta Bevka po vseh knjigarnah. Knjiga Stanka Majcena «Za mM rod* J Tri enodejanke] bo kmalu dotakana. Izda jo Naša založba v Trstu. Gospodarstvo Pogozdovanje Dalmacije in Hercegovine. Ministrstvo za gozdarstvo je sklenilo, da se začne s pogozdovanjem posameznih predelov Dalmacije in Hercegovine in to v sporazumu z dotičnimi občinami. Semena se bodo dobivala iz državnih drevesnic. Borzna poročila* Taja valuta aa tržaškem trga« Trst, dne 27. maja 1922. ogrske krone —. 2.35 2.36 - " ... — .20.--.23 . . . 30.80.— 37.35 . . . 27.25.— 27.7o . . 13.25,— 14.25 . . . 6 45.— 7.20 avstrijsko-nemSke krone . češkoslovaške krone • • dinarji •• • le j i marke . » . . . dolarji............. 18.85— 19.05 francoski franki......... 173 25.—174,— 383.— .-367,-81.80— 85.10 95.—.— 97.— 76.— 77.— • • . • .... • • • • Vesti iz Istre Nevzdržne razmere v Liburniji — obupen klic iz vzhodne Istre. Razmere po vsej Liburniji so nevzdržne. Ljudstvo, ki je že pred vojno in v vojni trpelo ped nemškim jarmom, je upalo, da bo po vojni njegovega trpljenja konec, toda godi se mu kakor onemu, ki je prišel z dežja pod kap. Gospodarsko življenje je popolnoma zamrlo, nerkdaj cvetoča letovišča, ki so -kar mrgolela tujcev, so pusta in prazna. Ljudstvo ie ostalo brez vsakega zaslužka in gleda s trepetom v srcu v črno bodočnost. Pa ni še dovolji Da bo beda še hujša, življenje še bolj hudo, je bilo potlačeno vse kulturno življenje našega ljudstva. Občine v italijanskih rokah vkljub iemu, da je ogromna večina prebivalstva hrvatska, šole zaprte ali pa italijanske in se v teh šolah, obiskovanih po otrocih hrvatskih starišev, zmerja hrvatsko in slovensko in slovansko ime. Kar ne zmore šola, pa popravijo fašisti. Znano je še izza zadnjih volitev — bile so krvave in tekla je nedolžna slovanska kri — kaj je vse dovoljeno pri nas. Naš Hojeecifl prlilKa za Lfrmo! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino 1« FMmfo zadruta Presfranefi da v najem s 1. februarjem 1923 Mlekarno Gostilno Javno tehtnico z vsemi pritikllnami. . . ., - .. , . , Pismene ponudbe naj se poš'Jeio odboru i Mlekarske zadruge do 15. jun!Ja 1922, jztisknje od vsepovsod, še v cerkvi, svetemu, ^ . ,, , . in nedotakljivemu kraju povsod po širnem DO tega dne SO tUdI pogoji na vpogled svetu — razen pri nas, nismo varni življenja. Vsak pritepenec lahko tukaj zmerja domačine s tujci, vsak tujec lahko pretepa domačega človeka, ne da bi se mu treba bati pred kako oblastvijo. «• Vrana vrani oko ne asklfu;e,» pravi naš stari pregovor, in mi čutimo na lastni koži bolj kot kedaj njegovo resničnost. Za naše ljudstvo ni ne zakona, ne pravice: hudo nam je kot še nikoli! Ljudstvo je zbegano in preplašeno, ker nrma nikogar, komur bi se moglo obrniti za pomoč. Dejanski napadi na osebe in naše imetje so bili sicer v zadnjem času nekoliko ponehali, toda zdi se, da se vračamo nazaj. Še-le pred nekoliko dnevi je videlo naše ljudstvo, ki je prišlo v Lovran, na trgu ognjusen prizor. Lovranski kaplan je ves krvav stal pred nekim stražnikom in ga vprašal zakaj ga ne vzame v zaščito. Stražar je le sko-migal z rameni, dočim so oni, ki so kaplana napadli, stali zraven in se smejali. Povsod, kjer ima zakon kako veljavo, bi bilo oblastvo posredovalo in vsaj raziskalo, kaj je na stvari, posebno ko gre za napad na osebo duhovnika, Ki je zastopnik cerkve. Će bi bil tudi duhovnik I^iv je dolžnost oblastva, da naredi takoj konec javnemu škandalu, s tem, da ga pozove na odgovornost, če pa ni kriv, je dolžnost oblastva, da pozove na odgovornost krivce, ki so v našem slučaju li-le gospodje: občinski zdravnik dr. Beroš rodom iz Šibemka, Pittona, neki Cimini in drugi. Zahtevamo, da se enkrat naredi konec sramoti, da more vsak nekaznovano napadati in pretepati ljudi. Oblastvo naj preišče zadevo in kaznuje krivce, vseeno ali so na eni ali na drugi strani. Prosimo tudi ziaše poslance, da se zavzameta za zadevo. v občinski pisarni na Prestranku. (372) NAČELNIŠTVO. Steklene šipe vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lonče vine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. : Vesti z Notranjskega + Postojna. Zveza učit. društev Julijske Krajine priredi v dvorani cPaternost* • v Postojni dne 4. junija ob 20. uri Koncertni in re-citacijski večer pod vodstvom Srečka: Kumar ja s sledečim sporedom: Lajovic: Pastirčk'; Kiša pada, mešana zbora. — I. Grbec: Fantovska. — L. M. Škerjanc: Pomladne noči. — A, Lajovic: Kaj bi le gledal ..samospevi poje Anica Čokova. — Recitacija Gradnikovih pesmi, recitira Albert Širok. — J. Havdn: Kvartet G-mol op. 74, štev 3: Largo assai — Alle-gro con brio, igra kvartet na lok. — Odmor. — A. Lajovic: Pomladni spev, mešan zbor. — Smetana: plesi: Hulan, DupaAc, klavir igra '.Margerita Bortolotti. — J. Ravnik: PoJjska pesem. — G. Krek: Idila. — J. Lajovic: Na-pitnica, mešani zbori. — A. Lajovic: Zacvcla jo, roža ... — A. Lajovic: Norčeva jesenska pesem, samospeva poje Avrelija Sancinova. — A. Lajovic: Žabe, ženski zbor. — A. Lajovic: Medved z medom, mešan zbor. Kdor potrebuje obleke naj obišče trgovino in deških oblek moških izgotovljenih f Via OiOM* Carducci 39 - Trs« Velika izbera za birmo Konkurenčne cene. S 99 DUNAV «f Splošna zavarovalna delniška družba z glavnim zastopstvom V TRSTU, VIA V. BELLINI 9, L prevzema zavarovanja proti požaru in vlomu, za življenje, prevažanje in steklo pod ugodnimi pogoji in najzmernejtimi pristojbinami. Iščejo se povsod spretni agenti. Knjlžeunost in umetnost Ljuborair Vulovič: Put ka elektrifikaciji zemlje, t. j. ka blagostanju naroda i cvetanja države. Pod tem naslovom je izdal načelnik mostarskega okroga g. Vulovič priročno knjižico kot ponatis iz »Narodnega Jedinstva». Knjižica je zelo zanimiv, poljudno napisan donesek k rešitvi najvažnejšega vprašanja bodočnosti, t. j. vprašanja porabe elektrike v poljedelske svrhe. Na 64 straneh nam podaja pisatelj zares zanimive misli o pomenu elektrike za narodno gospodarstvo sploh s posebnim ozirom na poljedelstvo. Njegova izvajanja predstavljajo nekak načrt za organizacijo poljedelstva z uporabo elektrike na tak način, da bi bilo zavarovano pred birokratičnim etatizmom na eni in obenem pred kapitalističnim izkoriščanjem na drugi strani. Knjigo, ki jo toplo priporočamo, jo natisnila ^Zemaljska štamparija» v Sarajevu. Cena enemu izvodu 3'50 - ------------------------*---- IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aloanija, steklniii, lesa io mimw prsti. TRST — Piazza San Giovanni Mm strati Vio Mazzfnl 36 (Vepl L fttatsa) Zn bližnjo birmo velika Izbera Crepe de Chine, svile, volnenega blaga, etamlna, belega organdisa, pajčo-lanov, šerp, rokavic, nogavic, cvetlic in perila po lako zmernih cenah. ♦♦♦♦♦♦ Oglejte si prodajalna brez obveznosti za nakup Na novo oftvorjena zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin in kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupančič 55 GORICA na staram trgu. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. AMBULATORIJ in otroSke ta ipoln«, sfftlltiCn«, kolut bolesni 44 D.ra O. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki m Moderno zdravljenje sifiiitične bolezni, z oženja vnetja cevi In kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev siiflitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Corlca« Plana NkolAToannasao (Plazzutlaj 8 Srebrne krone bi zlato plačujem po nojolijih cenah ALOJZU POVH Trst Piazza Gorlbaldl št Z (prej Barriera) ZobotelmlCni ciMtorij Trst, Via Sette Fontane ft 6,1. gdprt vsak dan od9-13 mod 15-19 zvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo zafamteno. " (58) telefon 4-30 Telefon 4-30 Pailf@ na znamko! Kje se dobi snanifakturno blag© fia m® smernih c^nahH? Trst, VSa Sclpio SSaSa^sr št. 10 fgsrej via Bosshsttol Brzojavni naslov: Smerdou-Tršesle, Tel. 2509 bSs Pekama in slftliičsrnn Via ComRssrciale ll 1 prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLAČEV in vsake vrste SLAŠČIC. Velika izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV itd. itd. — KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna. raBEDBl Antonio Lelb Trst, Via Mazzini i«. 39, Telefon 29-85 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Prodala na drobno in debelo« 9 Pom&r na do^aio tvrdko Z FRANC mm, Gorici?, Gosooska ulica setfsj Via Carducci št. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izb ero SivaSnlh strojv več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških foueren, Kolere lomi!! 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 iiHBsaaiiBffigin E Odlikovan! zavod za vrtnarstvo In cvetličarstvo H. GERMAN Trs«, (RecHpuiJt) Via Roma 3. Via Mldialangalo Buon. 718 Telefon 12-49. Semena oseh vrst, drevesa, rastline, sadni iebulfek Itd. Itd, Cenik na zahtevo. PoŠiljatve na vse kraje. Purii Andrej Trst - Via Media it. • - Trsi Ima na prodaj večjo množino izgotovljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. j Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. Vogal via ValMo T) — Via 30 ottobre 11 Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje Vloge na tekoče račune po dogovoru. Glavni sedež banke: UU3UANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split. Delniška glavnica: &HS kron 50.000.000.—. Rezervni zaklad: „ 45.000.000«—. Tel. št. 5-18. ^ Uraduje od 9-13. IIIhS