slovenski čebelar 19 6 5 LETO LXVII ŠT. 7 SLOVENSKI GLAS,LO Cebsell^se^eorganizacij PFRFT AR ^ ^ ^ -■—^ St. 7 Ljubljana, 1. julija 1965 Leto LXVII VSEBINA Poročilo predsednika tov. Valentina Benedičiča na XIV. rodnem občnem zboru ZČD za Slovenijo dne 25. aprila 1965 v Ljubljani..........193 France Rome: Brezpašna julijska doba . . . 198 Virmašan: Od kod križanke.....................199 Edi Senegačnik: Nova plemenilna postaja pod Zelenico......................................201 Jože Grmek: Naš prvi čebelarski piknik . . . 205 NAŠA ORGANIZACIJA Seja izvršnega odbora dne 3. junija 1965. Pismo iz Krškega. Čebelarjenje pod strupenimi oblaki. Čebelarsko društvo Radeče. Zanimivosti z izleta ljubljanske čebelarske družine. Vesela iz naših vrst...............................s 206 List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor: Valentin Benedičič, Ivan Majcen, Slavko Raič, France Rome, Edi Senegačnik in Jožko Šlander. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh TO din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 »Mtumi POROČILO predsednika tovariša Valentina Benedičiča na XIV. rednem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo dne 25. aprila 1961? v Ljubljani V svojem poročilu o delu upravnega odbora Zveze v letu 1964 bom govoril o izvrševanju sklepov lanskega občnega zbora in o različnih problemih, s ka-terimi smo se srečavali v preteklem letu. Tajniškega poročila letos ne bo, ker bo Slovenski čebelar objavil vse podatke o našem čebelarstvu, brž ko bodo urejene kartoteke posameznih društev. I KAKO SMO IZVRŠEVALI SKLEPE Sklepe lanskega občnega zbora smo glede na to. kdo naj bi jih reševal, razdelili ria dva dela. in sicer na sklepe, ki naj bi jih Zveza reševala skupno s Savezom p čel arak ih organizacija Jugoslavije kot član Saveza, in na sklepe, ki naj bi jih izvrševala Zveza sama. A. Naloge, ki naj bi jili izvrševala Zveza obenem s Savezom: I. Sestava osnutka zveznega temeljnega zakona o čebelarstvu. Zbirali smo različni material, ki ga bomo uporabili, ko bo prišla ta zadeva na vrsto. Osnovno stališče, ki ga zastopa Zveza glede zveznega zakona o čebelarstvu, je tole: zakon ne sme biti preobširen, načelno mora zajeti in dajati temeljno smer za urejanje vseli zadev s področja čebelarstva. Podrobno urejanje zadev, ki so po posameznih republikah različne, pa je treba prepustiti republikam. V kolikor bi bila pri Savezu zaupana ia naloga naši Zvezi, jo bo sprejela in se bo pri delu ravnala po prednjih načelih. 2. Sestava osnutka novega Navodila o pogojili za kupovanje denaturira-nega sladkorja za prehrano čebel. (Ur. list FLRJ štev. 27-487/1961). Dne 13. 3. 1%5 smo sporočili Savezu. naj bi na prvi seji obravnavali (udi ta Navodila. Pojasnili smo, da je Zveza mnenja, da so sedanja Navodila zastarela in da jih je treba zato spremeniti. Vrli tega znaša v strukturi cene sladkorja zajeti prometni davek, katerega plačila so oproščena čebelarstva, le še 13 din pri enem kilogramu. Zaradi tega je postala ta ugodnost že skoraj brezpomembna, zlasti če prištejemo k tej ceni še stroške za obvezno d en atu-riranje z 1 % zmleto papriko ali s 3 %-nim premogovim prahom ali s 3 %1-nim žaganjem ali z 0.5 promile oktozanom, torej s sredstvi, ki jih razen oktozana čebelarji že dolgo odklanjamo. Tudi določilo, da je razlog za ugodnost nabave sladkorja brez plačila prometnega davka suša, torej le v primerih slabe letine zaradi suše, ni strokovno utemeljeno. V sušnih letih so namreč navadno boljše letine kakor pa v močevnih. Kot prani in utemeljeni razlog za nabaoo sladkorja pod ugodnimi pogoji bi morala biti navedena edino resnična potreba po preskrbi čebel z zadostno zalogo ustrezne hrane za zimo, da lahko prestanejo brez škode tudi hudo zimo, v kateri ni izleta nad 100 dni. Preskrba ustrezne zimske zaloge pod ugodnimi pogoji bi morala biti torej zagotovljena redno za vsako leto. Čebelarji in skupnost namreč ne smejo nič več tvegati, da bi čebele umii-ale zaradi neustrezne zimske zaloge zlasti sedaj, ko dobro vemo, da jih je premalo za opraševanje. Naše mnenje je tudi, da je dovoljena količina 5 kg na čebeljo družino premajhna in bi morala znašati najmanj 7 kg, kakor je npr. v ČSSK. V zahodnih državah znaša ta količina 10 kg na čebeljo družino. Zavzemamo se tudi za to, da bi se za denaturiranje lahko uporabljal poleg oktozana, ki ga je treba uvoziti, tudi česen in da bi se denaturiralo lahko pod nadzorstvom finančnega organa občinske skupščine, kjer je sedež čebelarske organizacije, ki je naročila sladkor. S tenu se bodo zmanjšali tudi stroški za denaturiranje. Popust bi moral znašati vsaj okoli 20 %1 na ceno na drobno. 3. Vozne ugodnosti na železnici za skupinska potovanja. Dne 13.11.1964 smo z urgenco št. 368/64 zopet vprašali Zajednico jugoslovanskih železnic v Beogradu, kaj je z našo prvo vlogo št. 209/63 od 24. 5. 1963 in s ponovno vlogo št. 209/2-63 od 4.9. 1963 glede vozne olajšave za skupinska potovanja naših članov po železnici. Prejeli smo odgovor z dne 24.11. 1964. v katerem nam sporočajo, da zaenkrat ne bodo dajali te ugodnosti novim organizacijam zato, ker posebna komisija Saveznog izvršnog veča za saobračaj i vezu proučuje vprašanje vseh olajšav v potniškem prometu zaradi izdaje novih ukrepov. Zveza bo imela to zadevo še dalje v evidenci in bo, brž ko bo zvedela, da je načelno odločeno, da vozne olajšave ostanejo, takoj ponovno sprožila to stvar, ker ni nobenega upravičenega in objektivnega razloga za kakršno koli razlikovanje med našo in drugimi organizacijami, ki že uživajo to ugodnost. Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da so našo zadevo obravnavali pristransko. Vleče se namreč že dve leti in so bili prvotno navedeni razlogi za odklonitev drugačni kakor pa poznejši, ko smo se obrnili v tej zadevi tudi na zveznega poslanca dr. J oža Vilfana. Vozna ugodnost l)i bila važna tudi za Savez pčelarskih organizacija in l)i lahko vnesli v zadevni spisek uživalcev ugodnosti (udi Savez za vse organizirane čebelarje v Jugoslaviji. Zato bomo predlagali, da se to' vprašanje prouči tudi na seji Saveza. 4. Tudi glede morebitne omejitve cestnega prometa s tovornjaki ol) nedeljah in praznikih smo opozorili pristojne oblastne organe, naj take omejitve ne veljajo za prevoze čebel na pašo. B. Naloge, ki nuj bi jih izvrševala /veza v lastni pristojnosti: 1. Organiziranje znanstvenoraziskovalne in pospeševalne dejavnosti pri Kmetijskem1 inštitutu Slovenije. S Sekretariatom; za kmetijstvo in gozdarstvo ter s Kmetijskim inštitutom Slovenije smo večkrat obravnavali vprašanje zopetnega organiziranja znan-stveno-razisikovalne in pospeševalne dejavnosti za čebelarstvo pri Kmetijskem inštitutu. Napo(i so pa določene objektivne «ovire, da se ta zadeva še ni uredila: npr. vrnitev čebelarske knjižnice, raznih priprav in pripomočkov za delo, naseljenih panjev itd. Te stvari so bile namreč last inštituta in jih je ta odstopil samostojnemu Zavodu za čebelarstvo, ki se je ustanovil po izločitvi te dejavnosti iz Kmetijskega inštituta. Nadaljnja resna ovira je tudi preskrba finančnih sredstev, ker si mora vsaka dejavnost pri inštitutu sama priskrbeti finančna sredstva za svoje delo. Ko smo se pred kratkim o tem zopet pogovarjali s sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo, smo dobili zagotovilo, da bodo zadevo zelo verjetno uredili v enem letu. 2. Tečaji za čebelarske preglednike. Zveza je organizirala s sodelovanjem čebelarskih društev v Novem mestu, Ljutomeru in Postojni tri dvodnevne tečaje za čebelarske preglednike. Tečaji so lepo uspeli. Predavatelji so podali snov po programu in jo izpopolnili z zadnjimi novostmi na temi področju. Število čebelarskih preglednikov se je na teh tečajih povečalo za nadaljnjih 90, tako da jih je sedaj skupaj Okrog 500. Zveza je posredovala pri občinah za enotno izdajo pooblastil za njihovo delo. V prihodnji zimski sezoni bo treba organizirati zopet dva taka tečaja, in sicer v Novi Corici ali v Kopru za območje Koper—Sežana Vipava—Nova Gorica—Tolmin in v Ljubljani. Priporočamo, da se po možnosti udeležujejo teh tečajev tudi že pooblaščeni čebelarski pregledniki, da si tako izpopolnjujejo svoje znanje. Vse kaže, da bo delo čebelarskih preglednikov v bodoče glede na perspektivni razvoj čebelarstva vedno bolj važno. 3. Čebelarski krožki po išolah. Sekretariatu za šoltetvo smo ustno in pismeno pojasnili pomen čebelarstva za skupnost in čebelarskih krožkov po šolah za vzgojo čebelarskega naraščaja. Sekretariat je z razumevanjem osvojil' naše predloge za organiziranje čebelarskih krožkov po šolah in nam je dostavil prepis priporočila za ustanavljanje čebelarskih krožkov, ki ga namerava poslati šolam v 1. številki Objav v letu 1965. Besedilo priporočila bomo objavili tudi v našem glasilu, da bodo z njim seznanjeni organizatorji čebelarskih krožkov po šolah. 4. Zagotovitev sredstev za razširjeno delo Zveze po sedemletnem programu razvoja čebelarstva. To zadevo bomo obravnavali pod posebno točko dnevnega reda »Odprto pismo Skupščini SR Slovenije«. 5. Izpolnjevanje anketnih pol v mesecu juliju I964-. Popisne pole smo razposlali pravočasno. Zal pa moram ugotoviti, da jili še niso izpolnila vsa društva, tako da nismo mogli obdelati podatkov in sestaviti poročila o stanju čebelarstva in organizacije. Sedaj smo začeli popisovati vsa čebelarstva, organizirana in neorganizirana, individualna in družbena — v posebne sezname, iz katerih bodo društva prenašala podatke v kartotečne liste za stalno kartoteko čebelarsteo. Sezname čebelarstev in kartotečnih listov je treba izpolniti v treh izvodih. En izvod ostane pri čebelarskih družinah, druga dva pa dobijo društva in Zveza. Podatke iz seznamov čebelarstev prepišejo čebelarska društva s pisalnimi stroji. Delo zaključijo do 1. julija in dostavijo en komplet Zvezi do 15. julija. Spremembe v kartoteki IkkIo društva javljala Zvezi vsako leto po opravljenem rednem popisu v mesecu juliju. Društva in družine so dobile za to delo podrobna navodila. Popis naj- iz vrše vestno. Dobro izpolnjena kartoteka je namreč stalni pripomoček društvom in družinam pri obravnavanju vseh vprašanj na področju čebelarstva. Ta evidenca bo dobrodošla zlasti vsako leto pri rednem popisu v mesecu juliju; zelo potrebna pa bo tudi takrat, ko bo redna preskrba s sladkorjem za zimsko zalogo, za kar bo treba imeti vedno pri rokah podatke o številčnem stanju čebeljih družin. Ves ten popis čebelarsteo. ki bo osnova za uvedbo stalne kartoteke čebelarsteo pri družinah, društvih in Zoezi, imamo za najvažnejšo nalogo naše organizacije o letu 1965. Iz te kartoteke bodo dobile potrebne podatke tudi občinske veterinarske inšpekcije, ki morajo voditi po službeni dolžnosti evidenco vseh čebelarstev, posebej pa še čebe-larjev-prevaževalcev in vzrejevaleev matic. 6. Širjenje medovitega rastlinstva vzporedno z agromelioracijskimi in vodno-regulacijskimi deli. Zveza je razpravljala o teh stvareh s pristojnimi republiškimi organi. Priporočali so neposredne stike med čebelarskimi organizacijami in vodnimi gospodarstvi. Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo je predložila vlogo, da bi se v republiška zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč in o gozdovih vnesla tudi določila za urejanje čebelje paše. Obveščeni smo. da vsebuje osnutek novega republiškega zakona o gozdovih taka določila. 7. Predlog zavarovalne skupnosti za SR Slovenijo za skupinsko zavarovanje čebel bomo obravnavali pod tč. 7 dnevnega reda. 8. Pri republiški gozdarski pravni službi smo razpravljali o možnosti oprostitve plačila gozdne takse in drugih taks v zvezi s prometom z lesom za čebelarska društva, ki izdelujejo panje in druge čebelarske potrebščine iz lesa. V republiškem merilu ni mogoče v tem pogledu nič napraviti. Čebelarska društva bi mogla uspešno reševati te stvari le neposredno z uporabniki oziroma lastniki gozdov z vednostjo oz. odobritvijo pristojnih občinskih organov. 9. Pravila in program Zveze, osnutek pravila za čebelarska društva in navodila za ustanavljanje čebelarskih društev smo po sklepu že objavili v 12. številki Slovenskega čebelarja I%4. Družine in društva jih že uporabljajo pri izpopolnjevanju svoje organizacije. 10. Za omejitev sečnje lip, akacijo in drugih medovitih dreves ho treba pripraviti konkreten predlog, v katerem l>o treba navesti drevje po imenu in krajih, za katere naj bi veljala omejitev sečnje. 11. Nalogo o proučitvi vpliva plinov iz tovarn na vegetacijo in na čebele v okolici tovarn bomo skušali reševati v letu 1965. V ta namen bo morala Zveza dobiti strokovnjaka. 12. in 13. Sklepa, da bi predlagali, naj bi na učiteljišču poučevali tudi čebelarstvo, sc še nismo lotili, ker je potrebno za to stvar več sodelavcev. Prav zato pa do sedaj tudi nismo izvršili sklepa, da bi skušali objavljati v pionirskem tisku tudi čebelarsko literaturo. 14. Tečaja za mikrosikopiranje v preteklem poslovnem letu nismo priredili zaradi omejenih finančnih sredstev. II PROBLEMI, S KATERIMI SMO SE UKVARJAM V PRETEKLEM LETU Lanski' občni zbor Zveze je sprejel med drugim tildi času in družbenemu razvoju ustrezno spremembo pravil in programa. S spremembo pravil in programa smo zasledovali predvsem dva cilja: 1. da bi ustvarili osnovo za razvijanje enotne čebelarske politike. 2. da ne bi v programu poudarjali samo pridelek medu in voska, temveč tudi koristi, ki jili uživa delovni človek pri čebelah kot razvedrilo po poklicnem delu. ter. druge gospodarske koristi, ki jih nudi čebelarstvo skupnosti z opraševanjeni. Današnji delovni človek je postal namreč pravi moderni suženj tekočega monotonega industrijskega traka, zaradi česar je potreben šc veliko bolj kot nekdaj zdravega razvedrila. Z gospodarsko koristjo opraševanja rastlin po čebelah pa je bila javnost do zadnjih let tudi vse premalo seznanjena. Zgleden primer enotne čebelarske organizacije, ki dosega pri svojem delu tudi zares lepe uspehe v pogojih socialistične države, smo videli na medna rod nem čebelarskem kongresu leta I963 v ČSSR. Dejansko je naša organizacija zaradi škodljive razdvojenosti v našem čebelarstvu v preteklih desetih letih delala že pred tem kongresom za enotnost čebelarske organizacije. Pri tem pa ni bilo pravega uspeha, ker je bilo individualno čebelarstvo po mnenju nekaterih zapisano skorajšnji propasti. Kongres v Pragi nam je dal samo še zgovorno potrdilo, da je bilo naše prizadevanje v lej smeri pravilno in koristno. Zadnje izkušnje ter škoda, tako moralna kakor materialna, ki je nastala zaradi neenotnosti v naši čebelarski politiki v preteklih letih, naj nam bo resen opomin, da se kaj takega ih* bo več ponovilo. Pri tem pa je treba ugotoviti. da je bila naša organizacija vedno pripravljena za skupno delo. seveda pod pogojem enakopravnosti delovnih partnerjev. Dalje, da je pismeno vabila družbeno čebelarsko podjetje Agromel. naj se včlani v našo organizacijo, da je na priporočilo Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo hotela sodelovati z njim tudi pri sestavi skupnega programa razvoja čebelarstva; da pa nikakor ni mogla osvojiti zamisli, ki jo je vseboval zvezni sedemletni ]> rog ra m razvoja čebelarstva, kakor tudi ne tiste, ki jo je nameravalo vnesli podjetje Agromel v republiški program. Zveza je že septembra leta I963, ko je to podjetje, kakor je vsaj kazalo, še v redu poslovalo, razložila pismeno Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo in tudi podjetju Agromel svoje stališče do zveznega programa, da je nerealen ter kol tak za družbo, posebno pa za čebelarstvo, škodljiv. Zaradi tega se je takrat Zveza dokončno odločila, da bo sestavila sama sedemletni program razvoja čebelarstva v SR Sloveniji. Pri sestavljanju je upoštevala tudi podatke o družbenem čebelarstvu, kolikor so ji bili znani. Ta program je danes edina realna slika današnjega stanja in osnova za perspektivni razvoj slovenskega čebelarstva. Zaradi težkih izkušenj, ki so, kakor upamo, že za nami. ostane še nadalje cilj naše organizacije zbirati v svojih vrstah vsa čebelarstva, da se tako zavaruje enotnost čebelarske politike. (Nadaljevanje) BREZPAŠNA JULIJSKA DOBA FRANCE R O M E O brezpašni julijski dobi je bilio že veliko napisanega, kljub temu pa je prav, če ta problem osvetlimo še z druge strani. Lahko bi rekli, da julijska brezpašna doba ni vedno brezpašna, četudi ne zamedi hoja. Brezpašna doba je predvsem v letih, ko je vegetacijski razvoj zgoden, ko kostanj cvete in ode vete v glavnem že v juniju in če sledi temu še julijska vročina in suša, ki požge otavo. Vendar kaže desetletni povpreček opazovalnih postaj, da je tako izrazito brez pašno obdobje v juliju zelo redko. Druga skrajnost nastopi pa tedaj, ko je vegetacijski razvoj v zaostanku. Tedaj je kostanjeva paša v celoti julijska paša in če je vreme naklonjeno, je lahko zelo izdatna. V tretji dekadi julija jq pa tudi že razvita otava. Če je zadosti vlage, se razcveto razne detelje. Posebno važne so rumenocvetne s kratkimi venčnimi cevmi, da čebele laže dosežejo medičino. To so: mala detelja (Trifolium dubium), poljiska detelja (Trifolium campest.re), razmaknjena detelja (Trifolium patens) in njim zelo podobna osenica (Medicago lupulina) ter svinjska reja (Medicago falcata). Pomemlbna je tudi bela detelja (Trifolium repen»). Če so rastni pogoji ugodni, se vse to cvetje pojavi v otavi in tvori pravcate rumene blazine. V takem letu imajo čebele proti koncu meseca kar izdatno pašo na otavi. Za naše kraje pa je normalni vegetacijski razvoj tak. da nastopi kostanjeva paša konec junija, konča pa se v prvi dekadi julija. K julijiski paši prispevajo ponekod tudi travniki, ki jih samo enkrat kosijo, tako imenovane starine. Košnja na teli travnikih se zavleče tja v drugo polovico meseca. Uspešno čebelarjenje v tem, mesecu je odvisno od nešteto znanih in neznanih činiteljev. Zelo važen činitelj. ki odloča o uspehu, je človek-čebelar. Ti činitelji pa si časovno ne slede po vrsti, izjema je le čebelar, ki lahko vsak trenutek nastopi in posreduje. Na čim višji stopnji je njegova strokovna čebelarska izobrazba, temi večji uspeh lahko doseže. Neprestano se mora izpopolnjevati v teoriji in praksi. Le tak čebelar uspešno priskoči čebelji družini na pomoč, ko omaguje v boju za obstanek. Na drugi strani samo 011 lahko podpre čebeljo družino, da v največji meri izkoristi naklonjenost narave, ko si* odprejo medeni viri. CebelaT mora poznati osnovne biološko zakone, po katerih živi čebelja družina, poznati mora vegetacijo v svojem ožjem pašnem okolišu kakor tudi vse glavne paše, ki so dosegljive slovenskim čebelarjem prevaževalcem. Dober večer bo izkoristil celo višinske razlike, da prepelje svoje čebele z ene paše na drugo. Strokovne preglede in mesečna opravila mora prilagojevati vsako leto sproti'. Posegi, ki so 11111 lansko leto prinesli uspeh, so letos lahko nekoristni, ker so bili lahko prezgodnji ali morda prepozni! Leto letu ni enako in kdor čebelari po ustaljeni šabloni, ne da bi se oziral na vremenske posebnosti, ki nastopajo od časa do časa. bo le redko najbolje izkoristil pašo, ki se nenadoma pojavi. Kako bomo ravnali, da bomo imeli v juliju čim več uspeha? Od sl rani li bomo, čet tega do sedaj še nismo storili, vse ostarele in manjvredne malice in jih nadomestili s prvovrstnimi iz rezervnih družinic. Vse naše prizadevanje bo zaman, če je v panju slaba matica. Družina bo kljub temu ostala slabič. Drugo morda še važnejše opravilo pa je prevoz čebel: v kostanjevo! pašo, če kostanja ni v našem stalnem pašnem okolišu. Neodpustljiv greli bi bil. da bi naše čebelje družine posedale v brezdelju iz dneva v dan 111 slabele, ko imajo nekaj kilometrov stran druge čebele izvrstno pašo na kostanju in pozneje na otavi. Ne dopustimo, da bi- v juliju in avgustu čebelje družine oslabele, ker bodo slabe tudi prihodnjo pomlad. Že sedaj namreč postavljamo temelje čebelarskemu uspehu *za prihodnje leto. Če pa bo za medi la v avgustu materina dušica, jesenska resa ali morda celo žepek v Liki in če bomo čebele prepeljali tja, bodo bogato poplačana vsa naša julijska prizadevanja že v letošnjem letu. Akacijeva in travniška paša sta povsod odpovedali. Pazimo na družine zlasti ob slabem vremenu. Dež nami kaj hitro uniči dobro kostanjevo pašo in spet bo treba čebelam pomagati, da matice ne bodo prenehale zalegati. Jeseni bo moralo biti v panju dovolj čebel, da bodo lahko izkoristile zadnjo pašo in se na njej dobro pripravile za zimo. OD KOI) KRIŽANKE V I R M A S A N Tudi še tako skrbnemu čebelarju se lahko naenkrat pojavijo križanke, to je čebele z rumenimi obročki na zadku. Največkrat je ta pojav le začasen: samo je prišlo in samo tudi prešlo. Kako pride do tega, ko čebelar vedno skrbi za to, da ima v panjih samo čisto pasino — našo kranjsko čebelo? Da si bomo na jasnem, je prav, da si vso to zadevo malo bolj natančno ogledamo, poiščemo vzroke te nevšečnosti in se jih skušamo ubraniti. Pri vseh udomačenih živalih je človeku uspelo, da jih sani po svoji volji izbira, množi in goji le najboljše. Znanost 11111 pri tem dosti pomaga in so dosegli na tem področju že lepe uspehe. Izjemo pri tem delu dela človeku le čebela oziroma čebelja matica. Ona dela to že tisočletja po še vedno veljavnih naravnih zakonih. Njej ni za njen svatovski izlet mogoče določiti ne dneva ne ure. ne svatovskega druga. Za svoj svatovski izlet si izbere lej) sončen dan med II. in 2. uro popoldne. Ta čas tudi troti najbolj izlotavajo in so najbolj živalmi. Kako dolgo traja ta izlet, je pač odvisno od tega. kdaj je njenemu spolnemu nagonu zadoščeno. Mnenja so različna, največ jih (rdi. da od 15 do i0 minut. I m nastane sedaj vprašanje, kje se to godi. Blizu ali daleč stran od čebelnjaka. Z večletnim opazovanjem in raznimi poskusi so dognali, da se dogaja to v višini od 10 do 50 metrov, razdalja pri tem ni važna. Lahko je to v neposredni bližini čebelnjaka ali tudi več kilometrov stran, največkrat pa v mirni zavetni dolini ali tudi na ravnini. Na takili krajih se tudi trotje naj raje zadržujejo. Ko taka za parjenje godna mlada matica zapusti svoj panj. si že po svojem naravnem nagonu poišče tak kraj. kjer jo več trotov. Ker izpušča takrat oi na svojo pest ustanovila plemenilno postajo. Iskala sta primeren prostor zanjo in ga po dolgem iskanju tudi našla. Ta dva čebelarja sta tov.. Ciril Jalen in Ivan Rodman iz Rodin pri Žirovnici. Obredla «ta vso okolico pod Stolom in Zelenico in se nazadnje ustavila pod Srednjim vrhom pri lovski koči. Tu sta takoj ugotovila, da idcalnejšega prostora za plemenilno postajo ne bi mogla najti1. Na jasi okrog lovske kočice rastejo srednje velike smreke, pod katero bi lahko postavili liramčke. Vsa severna stran je zavarovana z več kot 2(KK) 111 visokimi gorami, preko katerih ne more leteti prav nobena čebela. Jasica je odprta proti južni strani, kjer so tudi precej visoke gore. Proti zahodni strani pa se gore nižajo ol) dolini Završnice. Kol nalašč za plemenjenje matic! Semkaj ne more zaradi visokih gora in oddaljenosti prileteti nobena matica in tudi ne trot. Navdušena nad takim krajem sta omenjena čebelarja takoj začela s pripravami. Lovski čuvaj jiina je z razumevanjem dal na voljo svojo kočo, ki jo bodo lalvko uporabljali tudi drugi čebelarji, ki hi prinesli sem svoje plemenilčke ali pa prišli na izlet. I)o plemenilne postaje pelje lepa gozdna pot oh Završnici do Žirovnice. Od Žirovnice do plemenilne postaje je vsega kakih 10 km. Do nje pridemo lahko z avtomobilom, kar je za prevoz plemenilnikov zelo važno. Tovariš Jalen, ki je upokojenec, ima tudi svoj avto in bo prepeljal vse plemenilnike s postaje Les c e-Bled na plemenilno postajo zaenkrat brezplačno, pozneje pa proti malenkostni odškodnini. Čebelarja sta že postavila na plemenilno postajo pa-viljonček z izbranim gorenjskim trotarjem iz rodu Bohinj. Čebelarji, ki se zanimajo za plemenilno postajo in bi jo radi uporabili že letos, naj se obrnejo na naslov: Ciril Jalen, Rodine 18, pošta Žirovnica na Gorenjskem. Ko sem si preteklo nedeljo ogledal prostor za to plemenilno postajo, sem bil ves navdušen zanj. Oba požrtvovalna čebelarja sta pripravila vse potrebno in sama žrtvovala precej tisočakov, da sta nabavila trotarja, hramčke, pItemenilirike in prepeljala vse to 15 km daleč. Tudi naša Zveza bo pomagalu, in sicer s tem, da bo podarila tej plemenilni postaji 20 hramčkov. Ta ple-menihia postaja pa bo imela še eno prednost predi drugimi. Prav nič se nam ne ho treba bati, da hi prišli nepoklicani gostje in nam hramčke odpirali ali povzročali kakršno koli škodo. Tu je namreč tudi graničarska postaja in ljubeznivi graničarji so obljubili vso svojo pomoč pri nadzorstvu. Prepričan sem, da bomo z majhnimi sredstvi to plemenilno postajo opremili in jo potem kot eno zares idealnih tudi obdržali. Ker si lepšega izletniškega kraja ne moremo misliti, bodo naši čebelarji prav gotovo prihajali semkaj tudi na izlete, potem ko si bodo ogledali čebelarski muzej v Radovljici in obnovljeni Janšev čebelnjak v Breznici. Zaključna postaja takega izleta pa naj bi bila potem pod Srednjim vrhom sredi visokih gora in ob bistri Završnici. ki se ves čas vije ob cesti in napravlja ves ta gorski svet še privlačnejši. Pa poglejmo, kaj pišeta oba čebelarja v svojem pismu o delu za plemenilno postajo: »Najino delo poteka v redu, tako da ho postaja lahko sprejela prve matice 15. junija. Lepo se zahvaliva za vzpodbudne besede na družinskem sestanku pri Janševem čebelnjaku na Breznici. Veliko denarja, truda in časa naju je že vse stalo in marsikaj ho še treba, a midva bova dala vse od sebe, da bo postaja res vredna Janševega imena. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, i nama morda pomagala Zveza. CIoslje iz Anglije in ZDA, ki bodo prišli H. septembra, naj le obiščejo postajo. Organizirala bova vse, pripravljena sva organizirati tudi piknik za goste in povabljene. Slabo vreme nais ne bo oviralo, ker l)i imeli prostor v koči. Uglednim gostom iz inozemstva nameravava izročiti skromno darilo. To naj bi bilo darilo plemenilne postaje, ki naj jili živo spominja na Slovenijo, na Breznico in na Janšev rodni dom. Vam še enkrat prav lepa hvala. Upava, da se bova smela glede nadaljnjih nasvetov in navodil še vedno obračati na Vas. Lep čebelarski pozdrav!« C iril Jalen. Rodine Ivan Rodman, Rodine naš prvi Čebelarski piknik JOŽE GRMEK V vsaki društveni organizaciji je nedvomno potrebna tudi družabnost. Z njo pridobivamo nove člane, stare pa zbližujemo in povezujemo ter navdušujemo za skupno dejavnost. Temu je posvetil odbor čebelarske družine Mari bor-mesto v minulem letu vso pozornost. Organiziral je več družabnih prireditev in si pri tem pridobil precej izkušenj in naklonjenost članstva. Za seboj ima vrsto raznih prireditev: izlet v Laško in na Celjski grad, občni zbor l%3/64 z družabno prireditvijo, zaključek poslovnega leia l%4 v okviru mednarodnega dneva čebel (silvestrovanje) in prvi čebelarski piknik. Vse te prireditve so bolj ali manj dobro uspele, zato o podrobnostih ne nameravani govoriti. Hočem pa opisati naš prvi čebelarski piknik. V nedeljo, dne 6.septembra 1%4 smo priredili celodnevni izlet v naravo k znanemu kmetijcu in čebelarju Francu Ambrožu pod Urbana. Precejšnja skupina čebelarjev s svojci in prijatelji iz Maribora in sosednih družin se nas je zbrala v dopoldanskih urah pri imenovanem čebelarju. Povedati moram, da leži ta kraj dobri dve uri hoda iz Maribora na vzhodni strani priljubljene izletniške planinske točke Urban, ki s svojo možatostjo meji mod Kozjakom in Slovenskimi goricami. Poti vodijo po lepi Kobanski, ki nudi s svojo oblikovitostjo in pestrostjo sadnih in vinorodnih kultur ter poraslimi gozdovi posebno lep razgled in užitek ljubiteljem narave. Zamerile so nam le sturejše tovarišice, ki niso bile pripravljene za zadnji težji del širine poti. vendar so nam pozneje oh dobrem razpoloženju vse odpustile. Ob prihodu nam je zaželel dobrodošlico tamkajšnji predsednik domače čebelarske družine Kungota tov. Puš. Pozdravil je vse navzoče, dobro zamisel naše družine, posebno pa predsednika čebelarskega društva Maribor tov. Petra Močnika, ki se je kljub nedavno preboleli bolezni in precejšnji starosti udeležil našega piknika. V imenu pobudnika in organizatorja je pozdravil udeležence tov.Obcr-žan, predsednik čebelarske družine Maribor-mesto. Napovedal je program in dal nato besedo tov. Resniku, ki nam je v kratkih obrisih povedal nekaj o življenju gostitelja ter o njegovem dokaj lepo urejenem čebelarstvu. Tov. Ambrož ni velik, je pa zato trden kmetovalec in zelo požrtvovalen čebelar. Govornik je v superlativih opisal njegove odlike in zasluge. Vse je kazalo, da je bilo gostitelju všeč. ko smo ga obiskali v tako oddaljenem in samotnem kraju, zlasti pa. ko je bil v naši sredini tudi predsednik CD Maribor. Sledil je pozdravni govor predsednika društva, ki je povedal, da so mu taki izleti zelo všeč. Nadaljevali smo z drugim delom napovedanega programa, lov. Resnik nam je predaval o čebeljih boleznih s posebnim ozirom na kugo čebelje zalege, ki jo je v tem času najlaže odkriti. Potem pa je začel predavati tov. Grmek o pripravah in pravilnem zazimovanju po pravočasni jesenski oskrbi: o pregledovanju, združevanju, dodajanju mladih matic in urejevanju gnezd ter pripravljanju sladkorne raztopine za dražilno pitanje, za dopolnjevanje zimskih zalog in končno za pitanje v sredino gnezda. S tem je bil zaključen strokovni del. Sledil mu je veseli piknik. Specialitete na ražnju, ki jih je mojstrsko pripravljal tov. Koritnik s tremi pomočnicami, so vabile s svojini prijetnim vonjem. Glede na prehojeno naporno pot in tudi sicer je bil že čas za kosilo, zato so nam jedi dobro teknile. Naš gostitelj tov. Ambrož, ki nas je ob prihodu pogostil z aperitivom, je imel sedaj polne roke dela, ko nam je hitel točiti dobro štajersko vilice. K razvedrilu je pripomogla tudi glasba z društvenega magnetofona iti tako smo postali prav kmalu prijetno razpoloženi. Tudi nebo se je razjasnilo, kar je omogočalo še lepši razgled po Slovenskih goricah. Začele so odmevati lepe slovenske pesmi. Tovarišica Ambroževa nam je potem postregla z medenim pecivom, ki ga je zelo dobro pripravila. Po kosilu nas je gostitelj povabil v svoj čebelnjak. Tu smo videli precej pleinenilčkov z lepimi maticami in stekleni A2-panj za opazovanje, v katerem je bil lep roj ček. Z velikim zanimanjem so si ga ogledovali čebelarji. zlasti pa začetniki m družice nežnega spola ter otroci. Tov. Ambrož je najprej razkazal male Kirarjeve panje in pri tem razlagal njihove značilnosti, nato pa nam je pokazal, kako se opravlja veliki Kirarjev panj. l’ri teni srno videli nekaj značilnih razlik v primerjavi z AŽ-panjem. O vsem smo razpravljali na višji čebelarski ravni, saj je posegel vmes napredni čebelar in učitelj tov. Lobnik. Mišljenja so bila različna, vsakdo pa si je napravil svojo predstavo in sodbo. Vsekakor moramo reči, da ima tov. Ambrož res smisel za to panogo, je dober čebelar, zelo požrtvovalen in skromen mož, saj si kot samouk sam izdeluje panje in plemenilčke, celo leseno točilo smo videli, kako je mojstrsko izdelano. I udi naši organizaciji je zelo predan. \ odboru je nepogrešljiv idealist, zato mu res lahko čestitamo iu želimo še mnogo zdravih in medenih let. Veselje je trajalo pozno v popoldan, doživetja bodo ostala nepozabna. V spomin smo napravili tudi nekaj posnetkov našega prvega piknika, ki je vsekakor posnemanja vreden. Odlikovanec tov. Vilfan med škofjeloškimi čebelarji, ki so 11111 prišli čestitat SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DNE 3. JUNIJA 1%5 Predsednik iporoča o posebnem naročilu 2000 stekleničk fumjdila-H v Grčiji. O tem nimamo še nobenega odgovora. Nagrade posameznim čebelarskim krožkom smo poslali. Predsednik je poslal odgovor Delu, ki je bil objavljen dne 18. 5. 1965. Medtem je bil 25. 5. t%5 objavljen pod enakim naslovom drugi odgovor časnikarja Potika. Ker pa je v tem odgovoru prizadet tudi Medeks. bo odgovoril predsednik tudi na ta članek. Predsednik prečita odgovor. Zavarovalnica Bežigrad nam je poslu la v podpis pog o dotaciji, ki nam jo bo nakazala za preventivo v znesku 50.000 din. Čebelarsko društvo Ribnica nam je poslalo dopis o časopisni polemiki pod naslovom »Premalo čebel im preveč medu«. Pridružuje se Zvezinemu mnenju. Dalje nam je poslalo prepis zapisnika o zadnji seji, na kateri so razpravljali tudi o prevzetih obveznostih za izdelavo 25 panjev za Medeks. Panjev niso izgotovili v pogodbenem roku in se izgovarjajo na začetne težkoče. Sklenili smo, naj sestavi predsednik pogodijo o posojilu, in sicer za leto 1%5 brez obresti, za naprej pa z 1 %. Ob priložnosti naj gre v Ribnico in ugotovi, kako je z izdelavo panjev i'ii kakšne težave imajo pri tem. Člani čebelarske zveze iz mesta Božen v Italiji bodo prišli konec junija k nam na obisk. Prosijo, tla bi jim pripravili 20 matic. Pisali jim bomo, naj nam sporočijo program potovanja, da jih bomo mogli ob prihodu pozdraviti. Čebelarsko društvo Ptuj kritizira članek novinarja Petka glede podjetja Medeks. ki z vso stvarjo nima prav nič opraviti. Čebelarsko društvo Šoštanj je poslalo zapisnik o skupni seji čebelarskih družin Šoštanj, Šmartno ob Pakii, Velenje in Šentilj, ki spadajo k čebelarskemu društvu Celje. Sklenili smo, da se včlanijo vse navedene družine v čebelarsko društvo Šoštanj. Tako bo zajeto vse čebelarstvo v območju občine Velenje v eno organizacijo čebelarskega društva Šoštanj. Čebelarska družina Stožice-Ježica zahteva sklicanje občnega zbora čebelarskega društva Ljubljana. Izposlovali smo, da bo brošuro o medu izdal Medeks. Besedilo za to brošuro bosta pripravila do 1. VIII. t. I. dr. Jurij Senegačnik in urednik prof. Edi Senegačnik. Brošura bi naj bila žepnega formata, tiskana na 32 straneh. Predsednik naj pritiska na tovariša Grčo, da 1h> čimprej izpraznil svoje stanovanje. Iz Bukarešte smo dobili podatke o stroških za izlet na mednarodni čebelarski kongres. Predsednik poroča glede čebelarskega muzeja v Radovljici, da se je zadeva vendarle premaknila. Pričakujemo sestanek, na katerem se bomo pogovorili o delu muzeja in njegovih načrtih. Tovariš urednik poroča o delu čebelarske družine Breznica. ki je ustanovila novo plemenilno postajo pod Srednjim vrhom. Družina prosi za 20 bramčikov. ki jih bomo skušali dobaviti in podariti taiko prizadevnim vzreje vale eni. Dalje poroča urednik o obnovitvi čebelnjaka Antona Janše v Breznici. Predsednik pripomnil, da bi k slovesni otvoritvi povabili tudi avstrijske čebelarje. Treba bi bilo obvestiti tudi našo televizijo. da bi sodelovala na tej slovesnosti1. 8. številka Slovenskega čebelarja bo posvečena Antonu Janši in bo izšla v (»500 iizvodih. PISMO IZ KRŠKEGA Smo sredi čebelarske sezone, ki pa nam doslej ni prinesla kaj posebnega. Čebelarim le še z manjšim številom čebeljih družin. Sprašujem se. če se čebelarstvo sploh še splača. Med nima nobene cene. Zato je razumljivo, zakaj večja čebelarstva propadajo. Poglejmo na primer samo prodajo medu. Pri nas ga predajajo po 500 do 600 din. na debelo pa ga menda ne bi mogli prodati niti po 350 din. Proti drugim življenskim potrebščinam, ki so jim cena iz dneva v dan viša, je vrednost medu ros sramotno nizka. Spominjam so časov nujhujše krize. Bilo je menda lota 1930, ko smo prodajali med po nujnižji ceni 12 din zu kg. Za ta denar sein takrat luliko kupil poldrugi kilogram prvovrstne govedine. Po tem primeru bi moral biti danes med po 2000 dinarjev. Nuj navedem primer, kako prodajajo med tam, kjer je doma žepek. Ko sem bil predlanskim s čebelami na žepkovi puši v Gračacu, sem slučajno zašel na trg, kjer sem opazil, da prodaja neki možakar tudi mod. Stopim bliže in ga povprašam za ceno. Odgovoril mi je: »Pa po liiljudu dinura!« Kor sem se močno začudil, je odvrnil: jDu li misliš, da ti ga dam zabadava?« Kdor je vozil čebele tako daleč, dobro ve, koliko je muk in stroškov s tako stvarjo. Mi pa smo žepkov med prodajali doma največ po 300 din. Stari čebelarji še čebel ari m o iz idealizmu, in tudi bomo. dokler bomo živi. Kako bo pa v prihodnje. pa res ne vem. Vem samo to. da bodo čebele pri naši hiši izumrle, ko mene več ne bo. Imam štiri sinove, ki so sami korenjaki, za čebelarstvo pa, se nihče izmed njih ne zanima, češ du se to ne splača. Vröko Franjo. Stara vas — Krško ČEBELARJENJE POD STRUPENIMI OBLAKI Prvič se oglašamo v svojem listu čebelarji gornje Mežiške dolime iz Žerjava. V našem rudarskem kraju zelo živahno čebelariuno. čeprav v zelo težkih okoliščinah. Najbolj nas motijo strupeni plimi, ki uničujejo vse rastlinstvo in s tem močno škodujejo tudi našim čebelam. Pred en im letom smo ob pomoči mežiškega društvu ustanovili svojo novo družino v Žerjavu. Čebelnjaki so oddaljeni od naših domov tudi do 4ikilometre, in sicer zaradi plina. Zato prevažamo čebele v druge kraje. Lani srno jjili peljali na akacijevo pašo v Veržej, kjer so 7ius lepo sprejeli in nam dali dobro pasišče. Pri tem nam je zelo pomagal tajnik tamkajšnje družine tov. Jože Kosi. Toda sreča nam ni bila naklon jenu. Imeli smo samo štiri dni lepega vremenu, ostalo dni pa je bilo vet rovno in deževno. Čebele je varoval naš stari čebelar Jakob Virtič. Od tod nas je vodila pot pod Uršljo goro. od tam pa v Brestanico pri Mariboru. Nu poti proti domu smo pustili čebele v Ribnici nu Pohorju, od koder smo jih prepeljali jeseni domov in jih nakrmili. Organizirali smo tudi družabni večer v Delavskem domu v Žerjavu, ki se gu je udeležilo mnogo ljudi, med njimi tudi predsednik in tujnilk društvu tov. Blut- ii ilk in Galob. Dne 12. decembra smo proslavili mednarodni čebelarsiki teden. Ta dan smo prav lepo okrasili izložbeno okno, v katerem smo razstavili med in čebelarske potrebščine. Ivan Kladnik ČEBELARSKO DRUŠTVO RADEČE Med zasavskimi čebelarskimi društvi je tudi CD Radeče. To društvo je sicer eno najmanjših, če že ni najmanjše, suj šteje le 40 članov, ilma pa v članstvu nekaj dobrih čebelarjev, ki prednjačijo tudi po številu čebel jih družin. Članstvo vedino narašča. Škoda je, da vsako leto kalkega izgubimo, večkrat iz popolnoma osebnih vzrokov, čestokrat to niti pravi vzroki nilso. Nu občnetin zboru smo se dogovorili, da bomo skušali pridobiti za društvo čebelarje-nečlane, ki jih je v našem okolišu precej. To se nam je delno posrečilo, saj kur počasi vstopajo. Škoda je nuni reč, ker so čebela rji za marsikaj prikrajšani!, če niso včlanjeni v društvo, posebno pri čebelarjenju. Društvo namreč vedno poskrbi, da na vsakem sestanku seznanja člane s tekočimi problemi čebelarjenja. Marsikdaj bi čebelarji ne uitrpeli škode, ko bi bili člani našega diruštvu in bi redno obiskovali naše sestanke in se tako tudi itz|x»pol-n j e vali. Škoda» ki je nastala pred leti zaradi dolgi« z>inie, se sedaj skoraj ne pozna več. S skupnimi močmi1 «mo nadoknadili izgnlbo v čebeljih družinah im tako naše čebelarstvo lepo napreduje. Minulo leto zares la luko imenujemo medeno leto, saj je bilo kar donosno. dumi CD Radeče se bomo še naprej trudili za strokovno izpopolnjevanje našega članstvu. Pridobivali borno še nadalje nečlane tor tako skrbeli za čim naprednejše čebelarjenje. S tem bomo po svojih močeh pripomogli k napredku našega gospodarstva. Mirko Sevšek, predsednik ZANIMIVOSTI Z IZLETA LJUBLJANSKE ČEBELARSKE DRUŽINE Že nekaj let prireja naša družina izlete. I o pot smo ju mahnili po naročilu naše narodne pesmi: »Pojd’mo na Štajersko — gledat, kaj delajo...!« V nedeljo 23. maja smo napolnili veliki avtobus in se odpeljali čez Trojane. Vreme nam je bilo naklonjeno; ni bilo prevroče in dežnika nismo prav nič potrebovali. Najprej smo obiskali Agrokombinat Mi ros an. Malo sem, malo tja, pa smo končno le bili na mestu. Mirosan je bil za čebelarje pravi užitek! Upravnik Brgh« nam je z ljubeznivostjo razkazal vse. Povedal nam je tudi, kaiko so zopet prišli do svojih čebel, ko je popustil Agromelov objem. Okrog 1+ milijonov so morali plačati, da so dobili svoje nazaj. Prav simpatično nam je razložil ameriški panj (Langstrothov). Ta jim dobro služi v izrednih pašah. Ko so bili lani s svojimi več kot 1200 panji v obilni paši, jih ne bi bili zmogli 3 čebelarji, če ne bi imeli amerikancev. Rekel je: »Iz AZnpanjev smo morali točiti in točiti, amerikancem smo pa samo dodajali naklade. Iztočili smo jih, ko je bilo paše konec.« Neki čebelar je pri tem vzkliknil: »Kadar bo pod Rožnikom taka paša, bom tudi jaz nabavil panje z nakladami!« Čebelarji bi bili radi še in še ostali v Mirosanu, a program izleta je zahteval, da smo se morali posloviti. V Braslovčah smo si ogledali grad in se pri tem spomnili celjskih grofov, Veronike Deseniške in »Teharskih plemičev«. Po pismenem tlogovorn smo se med Braslovčami in Polzelo sestali z ugledno čebelar ko Heleno Padarjev« iz Pariželj. nekdanjo sodelavko Sloven-sikega čebelarja. Pisala je pod psevdonimom »Savinjska«. Četudi ima že 74 let, opravlja še sedaj okrog 100 panjev. Na križišču pred kapelico se je naš avtobus ustavil. Čebelarji, njih soproge in hčerke so izstopili, obkolili gospo »Savinjsko«, predsednik družine pa ji je z nagovorom izročil lep šopek nageljnov. Vsi smo pa s ploskanjem potrdili prisrčnost snidenja. Gospa Padarjeva je bila — kakor je sama rekla presrečna. Povabili smo jo v avtobus. Z nami je nadaljevala naš izlet. Ob slovesu je izjavila, da bo šel šopek, ki ga je prejela od nas, z njo v grob. Na gori Oljki, ki se dviga nad Savinjsko dolino, smo imeli v obnov ljeni restavraciji kosilo. Pred tem smo občudovali starinsko cerkev in kapelico, kamor so sc ljudje zatekali v turških nevarnostih. Od tod smo tudi lwslali pozdrav bivšemu uredniku Slovenskega čebelarja in častnemu članu Avgustu Bukovcu, med tern ko sta bila dva častna člana profesor Slavko Raič in Alojz Babnik med nami. »Pa še pridite!« so nam klicali, ko smo ob glasbi harmonike in kitare zapuščali gostišče. Ko smo se peljali skozi Šoštanj, smo videli termoelektrarno in tovarno usnja. Tudi zdravilišče Topolščica nam je bilo všeč, zlasti pa njegova lega. V Dobrni smo si ogledali vrelec in kopalnice. Tu so nas povabili, naj se pridemo k njim kaj kopat. V Velenju smo ostrmeli nad novimi stanovanjskimi bloki, kavarno in kulturnim domom, tako da smo si govorili: »Kldor ni videl tega, ni videl nič!« Vsekakor smo končno tudi malo pokritizirali, da je pred kulturnim domom le prevelik kompleks marmornatih plošč in da je vse le disharmonija Velenja. Iz Celja smo šli končno še v Šempeter, ki je postal svetovno znan zaradi rimskih izkopanin. V parku smo videli čudovite rimske umetnine, ki so — rekel bi — skoro dva tisoč let ležale pod zemljo in sedaj skrbno očiščene in sestavljene pričajo o nekdanji stari kulturi. Okrog desetih zvečer smo se v Ljubljani poslovili drug od drugega. Vsi smo soglasno zatrjevali, da je bil ta izlet nadvse prijeten. Dolgočasja in zdehanja ni bilo. Zato je skrbel harmonikar in čebelar Anton Podlesnik s svojimi kup-leti, za pripravo in načrt pa naš zaslužni blagajnik in sedaj še namestnik tajnika Anton Verbič. D. Bric VESELA IZ NAŠIH VRST Prijatelja Franceta smo vzeli s seboj v Mačvo na akacijevo pašo, da bi pasel naše muhe. Po izredno naporni vožnji je bil do smrti utrujen. Ker je mož rahlega zdravja, smo bili v velikih skrbeh zanj. Zato smo mu poiskali najlepšo sobo v vasi, da bi se ja dobro počutil. Ves dan je spal ko ubit, zvečer pa smo mu za šalo pripeljali brhko Mačvanko, da bi ga malo podražili. Ko jo je zagledal, je vzkliknil: »Gospoda, gospoda mi pripeljite. ne pa dekleta!« POROČILO ZA MAJ Prve dni v začetku maja je bilo lepo in ioplo vreme. Nato je poslalo hladneje in začelo je deževati. V splošnem je bilo tudi v drugi in tretji dekadi povprečno deževno in hladno vreme, kakršnega že desetletja ne pomnimo. Breg -Tržič poroča, da donosa ni bilo. V zadnji polovici dekade ni bilo pravega izleta. Dražgoše: Vsi tukajšnji čebelarji so ugotovili, da zadnje dni aprila in v začetku maja ni bilo pokrite zalege. Žerovnica : Druga polovica meseca maja samo dež in mraz. Donosa ni bilo. Rogatec: Čebelje družine so se dobro razvijale, ker smo jih krmili. Donosa ni bilo. Lovrenc na Pohorju: Dodal sat z medom težak 2.35 kg. Selnica ob Dravi: V prvi dekadi je bilo zelo hladno in vetrovno. V drugi pa je ostalo dosti čebel zunaj zaradi mraza. 8. maja so bili prvi roji. Cezanjevci : Skoraj ves mesec je vreme nagajalo, da čebele niso mogle na pašo. Tako slabe letine ne pomnimo. Prosenjakovci : Krmili smo na zalego. Družine so slabše kot aprila. Svibnik : Krmiti je bilo treba ves mesec. Pušča — Bistra: Tako slabe pomladi ne pomnim. Donos ali poraba v Skupno Srednja Dnevi Sončni sl) v urah Kraj opazovalnice I. 11. III. pridobil ali porabi! dkg me- sečna toplina »C C C > O 5 O £ '*» mesečni tretjini dkg o> N TJ o «/> Breg—Tržič + 80 + 181 + 90 + 280 + 13.1 24 15 182 Dražgoše—Šk. Loka . . — — — 10 — 10 + 9,0 23 15 — 126 Žerovnica—Postojna . . - 55 — — 15 — 70 + 11,5 24 12 — 172 Rogatec — 40 — 40 — 70 — 150 + 13.0 31 17 — 163 Lovrenc na Pohorju . . — 105 — 70 — 145 — 320 + 12,1 27 19 — 119 Selnica ob Dravi . . . + 21 + 58 + 96 + 175 + 14,1 26 12 — 119 Lovrenc na Drav. polju — — — — — — — — Cezanjevci—Ljutomer . Bučkovci—Videm + 80 + 50 + 80 + 210 + 13,1 26 15 96 ob Ščavnici .... Prosenjakovci—M. Sobota — 50 — — — 50 + 12,9 26 11 — 133 M. Polana—Lendava . . + 30 + 30 + 40 + 100 + 12,8 30 11 — 154 Svibnik—Črnomelj . . — 80 — 40 — 110 — 230 + 14,2 24 11 — 160 Iška vas — — — 40 — 40 + 11.4 20 17 — 184 Škofije pri Kopru . . — — — — — — 16 — — Pušča—Bistra—Zagreb — — + 40 + 40 + 14,5 26 — 183 Povpreček — — — — — — — — — VSEM ČEBELARSKIM DRUŠTVOM IN DRUŽINAM Obveščamo vas, da bo po sklepu prireditvenega odbora za slovesno otvoritev obnovljenega čebelnjaka Antona Janše v Brezniei otvoritev dne 15. avgusta 1.1. ob 10. uri v Brezniei pod Stolom. Slovesni del prireditve bo trajal približno do 12. ure. Po kosilu bodo za udeležence proslave od drugod organizirani izleti v bližnjo okolico, in sicer: na Bled, v Vrbo, na Prešernov rojstni tlom, k novi pleme-nilni postaji pod Stolom, v čebelarski muzej v Radovljici itd. Za udeležence domačine in goste bo popoldne prosta zabava, srečolov itd. Avgustova številka Slovenskega čebelarja bo posvečena spominu Antona Janše. Na ta čebelarski praznik, ki bo letos v Sloveniji največji, bomo povabili tudi druge republiške čebelarske organizacije in avstrijsko čebelarsko zvezo. Čebelarskim društvom in družinam priporočamo, da organizirajo svoje letošnje izlete prvenstveno na to proslavo. Prireditveni odbor XX. MEDNARODNI ČEBELARSKI KONGRES V BUKAREŠTI ki bo 26. do 31. avgusta vzbuja v vsem čebelarskem svetu veliko pozornost. V ameriških, angleških in nemških čebelarskih listih je mnogo člankov in obvestil o njem. Taksa znaša 20 dolarjev za osebo. Vanjo so vključene tudi vse brošure, ki jih bodo dobili udeleženci, pogostitve, sprejemi in izleti v bližnjo okolico. Za prijavljence iz socialističnih dežel znaša kongresna taksa 18 rubljev. Udeleženci bodo lahko stanovali v hotelih ali v študentskih domovih, kjer bodo imeli lahko tudi polovične penzione. Po končanem kongresu bodo izleti na vse strani po Romuniji in po Črnem morju v Turčijo. Čebelarski znanstveniki se bodo zbrali že nekaj dni pred kongresom na posebnem simpoziju. Nadvse zanimivo pa bo čebelarska razstava oziroma sejem, kjer bodo čebelarji posamezne predmete lahko tudi kupili. Naša Zveza je prepustila vso organizacijo izleta Turističnemu transportnemu podjetju pri skupnosti JZ. Ta je že navezala stike s kongresnim odborom. Podrobnejša obvestila pričakujemo vsak dan. Cebelarje-prijavljence bomo posebej obvestili preko njihovih čebelarskih organizacij. PLEMENILNA POSTAJA pod Srednjim vrhom blizu Žirovnice na Gorenjskem že deluje. Čebelarjem sporočamo, da lahko pošljejo svoje matice na plemenitev. Pazijo naj, da bodo čebele presejali, kajti v plemenilčku ne sme biti nobenega trota. Že nekaj dni prej naj se interesenti obrnejo na vodjo plemenilne postaje in mu sporoče, kdaj in s katerim vlakom bodo poslali čebele na žel. postajo Lesce-Bled. Od tod bomo plemcnilnikc s čebelami takoj prepeljali na plemenilno postajo. Vodja plemenilne postaje Ciril Jalen, Rodine 18, pošta Žirovnica na Gor. ČEBELARSKO DRUŠTVO RIBNICA NA DOLENJSKEM obvešča vse čebelarje prevaževalce, da si pravočasno priskrbe pri skupščini občine Ribnica dovoljenja za dovoz čebel na pašo. V dovoljenju boste dobili naznačen tudi kraj, kamor boste peljali čebele. Ce bo hoja zamedila, bo tako vsa stvar v redu stekla. Za izdajo dovoljenj bo posredovalo naše društvo, zato lahko vse prošnje pošljete na naslov: Čebelarsko društvo llibnica na Dol., poštni predal 25. Odbor DIREKTNE NAROČNIKE s področja SR Slovenije naprošamo, naj se v lastnem interesu včlanijo pri najbližji čebelarski družini ali društvu, kajti samo tako jim bodo zagotovljene pravice po pravilih naše čebelarske organizacije. PRODAM zložljiv čebelnjak za AŽ-panje z devetimi rabljenimi praznimi Žnideršiči. Peter Rihar, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta XIX/2. PRODAM deset naseljenih AZ-panjev. Ivan Ilaš, Ljubljana, Milana Majcna 32. LETOŠNJE MATICE čiste kranjice Inhko dobite pri vzreje-valcu Jožetu Sušniku, Brod 2, pošta Bohinjska Bistrica.