DRUŽINSKI TE DIHI K
Troje prijateljev imaš na tem svetu: prijatelje, ki te ljubijo, prijatelje, ki se ne zmenijo zate, in prijatelje, ki te sovražijo.
Chamfort.
Lelo IX. 1	Liub!	lana, 11	. marca 1	937 Šier. 10.	Donet: »ARTIST BUX Ml novi. nagradni roman C*, nadaljevanje) Podrobnosti o razpis« nagrad gl. 9. šle«. Gl. str. 7 in 8
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja viak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. it. 31-32. Poitni predal it. 34$. Račun Poitne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — NAROČNINA: *<* leta 20 din, ‘/j leta 40 din, ‘b leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 trankov, v Ameriki 2>/: dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne spre|emamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viiina 3 milimetre in iirina 55 mm) din V—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4‘50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod če posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.					
se začne- živfyenie?
Danes, ko je že toliko ljudi, ki se ukvarjajo s tem, kako je treba. živeti, nam je prav za prav dosti lažje, kako r je bilo našemu dedku in naši babici. Danes lahko dobite knjigo, kako jejte, knjigo, kako morate spati, kako živite, da boste dočakali visoko starost, in knjigo, ki vas nauči, kako morate delati, da ne boste prezgodaj opešali; kalco morate delati, da boste dosegli največ je uspehe z najmanjšim naporom. Nastane torej vprašanje: kdaj začnemo prav za prav živeti?
Včasih so ljudje mislili, da se življenje začne tedaj, ko pride otrok na svet. Že iz tega, kar sem vam povedal ■za uvod, mi boste priznali, da to ne drži. Tiuli drugi, pametni ljudje, ki se zelo veliko pečajo s temi vprašanji, pravijo, da se življenje začne veliko pozneje, šele v naši zrelejši dobi.
W. B. Pitkin, profesor na harvardski unverzi v Ameriki, ki ima. vedno mnogo vnetih poslušalcev, in ki je napisal že celo knjžnico del o tem, kako moramo živeti, je izdal tudi knjigo pod naslovom »Življenje se začne s štiridesetim letom*. Ta knjiga se je tiskala v zelo veliki nakladi in ni . čuda, da so jo morali potem še enkrat in še velikokrat ponatisniti; kaj-. ti vedno so se še dobili ljudje, ki so jo hoteli kupiti in se seznaniti z njeno vsebino.
/1 zakaj naj bi se življenje začelo prav s štiridesetim letom, bo gotovo vprašal marsikdo med vami.
Na to vprašanje odgovarja Pitkin približno takole:
Od zgodnje mladosti si morajo ljudje služiti svoj kruh, skrbeti morajo za to, da. si ustvarijo eksistenco in da se zavarujejo za stare dni, ko ne bodo mogli več delati. In tako si človek šele okrog štiridesetega leta ustvari ne-. kakšen temelj za svojo bodočnost, da mu na stare dni ne bo treba beračiti; šele nekako s štiridesetim letom si je nabral izkustva, ki so mu tako potrebna za življenje.
»Šele s štiridesetim letom vemo, kaj je prav za. prav življenje. Šele s štiridesetimi .'.Ifti ima človek pravo razsodnost, stoji na tleh izkušenj in zna 'pravilno ceniti prave dobrote sveta. Veselite se,* pravi Pitkin, »da se bo vaše pravo življenje šele začelo. Štirideset let. je zavidanja vredna starost.«
Ta Pitkinova knjiga in tudi vsa druga dela so pametna in vredna, da o njih govorimo. Res je, da so pisane za ameriške razmere, za njihov način življenja, toda prav ta način življenja Pitkin obsoja.
Veliko je med nami ljudi, ki jim ne bi bilo treba citati Pitkina, ker nosijo sami v sebi skrivnost svojega življenja. O njih veš, da imajo šestdeset, sedemdeset, morda celo osemdeset let, Pa so vendar vedno dobro razpoloženi in stopajo po cesti ravni in z mladeniškim korakom. Žal imamo pa danes tudi druge, takšne, ki s,svojimi tridesetimi leti hodijo po svetu brez pravega veselja, brez sleherne želje in brez vsake življenjske vedrosti: to so prezgodaj ostareli starci.
Kdor hoče dolgo Siveti in biti vesel, mora živeti s pamet jo. Človek se mora naučiti, kako se lahko spočije, kako bo uravnal svoj prosti čas, kako svoje delo in. kako se ne bo za vsako malenkost razburjal. Ico mu to vendar nič ne pomaga. In naposled starši, pri-
'Razgled p© sveiu
Nemško prodiranje v Srednjo Evropo
Napetost med SS in reichsvvehrom. — Zatrt nacistični puč na Madžarskem. — Novo. oboroževanje tudi na Francoskem
V Ljubljani, 9. marca.
Na silo bi hoteli odtrgati oči od Nemcev in se vendar že razgledati tudi drugod po svetu, pa ne moremo: teden za tednom skrbi Nemčija za najvažnejše novice sveta, teden za tednom čaka s strahom ves svet, kaj bo spet novega iz Berlina, Monakovega ali Lipskega — in skoraj nikoli, na žalost, ni to čakanje zaman.
Pretekli teden smo doživeli kar tri — imenujmo jih »nemške« dogodke. Prvi, morda najvažnejši, je zakulisni: nevarni spor med nacionalno socialističnimi oddelki SS in reichswehrom.
Na zahtevo vsemogočnih oddelkov SS je moral namreč odstopiti šef nemškega generalnega štaba general Beck: dokaz, kako velik prepad zeva med nemško armado in Hitlerjevo »pretorijansko gardo«*.
Ti notranji spori v Nemčiji so velikega zunanjepolitičnega pomena in zato jih je vredno vzeti na znanje. SS se čutijo v primeri z reichsvvehrom zapostavljene in porabijo sleherno priložnost, da dado vojaštvu okusiti svojo moč. Dokler se ta moč kaže samo v odstavljanju neprijetnih jim oseb, naj še bo; toda pred nekaj tedni je le malo manjkalo, pa bi se bila objestnost SSjevcev veleusodno razlila na mednarodno polje.
Naši bralci se bodo še spomnili, da je general Faupel, sedanji nemški poslanik pri burgoški vladi, pred kakšnim mesecem dni predlagal Hitlerju, naj pošlje na špansko 60.000 mož, da bodo »likvidi-
* Tako imenujejo Nemci že danes (s strahom in porogljivo hkratu) narodno socialistične bojne oddelke (SS), po primeru iz starega veka: pretori-janska garda je bila namreč telesna straža rimskih cesarjev.
znajte tudi vi: ali si ne delate velikokrat po nepotrebnem skrbi? Ali ne bi mogli najti kakšno urico prostega časa? Ali res mislite, da brez vas ni moči ničesar napraviti, in da morate v svoji starosti ravno tako dan za dnem garati, kakor ste garali v mladih letih?
Moj prostor je omejen. Ne morem vam v tem stolpcu vsega povedati, kaj piše Pitkin. Sicer pa mislim, da bo vsakdo med nami, če še le malo zamisli, izprevidel, da bi si svoje_ življenje lahko drugače uredil, bolje in bolj smotrno. Tako, da bi se tu in tam. našla kakšna prosta urica, kakšna urica za sprehod, za knjige in za družbo dobrih prijateljev.
Premislite malo o tem in videli boste, da bi tudi vi ravno tako kakor marsikateri od vaših znancev mogli biti bolj mladostni in imeti lepše življenje, kakor ga imate danes. Haka.
Ko so te dni v Cikagu kovinarji proglasili stavko in niso marali zapustiti tovarne, je policija nastopila s solzilnim 'plinom in prisfiilu delavstvo k
umiku.
rali« špansko državljansko vojno. Za ta generalov predlog so se z vso silo zavzeli SSjevci, češ da mora Nemčija voditi »energično« zunanjo politiko, takšno, da bo v korist pangermanizmu.
Fiihrer je takrat poklical k sebi generalisima Fritscha in ga vprašal o mnenju visoke generalitete. Fritsch je brez ovinkov odklonil takšno pustolovščino; videč, da Hitler ne mara odnehati, je pa dejal:
»če že hočete po vsaki ceni nekaj takega ukreniti, pošljite na špansko 60.000 SSjevcev! Tako se jih bomo
Višji newyorški župan La Guardia
(po nemški sliki)
enkrat za vselej odkrižali. še boljše bi pa bilo, če bi SS razpustili.«
Kajpak v to past hitlerjevci niso šli; zato je takrat Fauplov načrt propadel.
Toda Hitler je hotel svojim pre-torijaneem vendarle vsaj nekoliko ustreči. Tako je spočel misel o »energični pomorski akciji« ob španskih obalah. Toda pri priči je odstopil admiral Foerster, češ da bi to pripeljalo do vojne.---------
Ko so morali Nemci pred nekaj tedni v maroški aferi kapitulirati pred Francozi, je šel ta »poraz« (v ostalem precej nedolžen in le bolj navidezen) najbolj do živega spet SSjevcem. Na njihovo zahtevo je generalisimus Fritsch sklical v vojnem ministrstvu konferenco vseh šefov tega ministrstva, da prouče z vseh strani nemški vojaški položaj. Takrat je ugotovil polkovnik Thomas, ravnatelj gospodarskega urada za narodno obrambo, da je vseh surovinskih in živežnih zalog komaj za šest mesecev. Na to je izjavil general Beck, šef generalnega štaba, da si šestmesečne vojne ni moči predstavljati, ker bi nedvomno mnogo dalje trajala. Vojni minister general Blomberg je dobil nalogo, da to sporoči Hitlerju.
Fiihrer je bil po Blombergovem referatu tako razkačen, da je hotel generalisima Fritscha pri priči odstaviti. Odnehal je šele, ko mu je Blomberg dopovedal, da bi bilo to nevarno, ker stoji za Fritschem ves reichswehr. Potlej se je 'Hitler spomnil polkovnika Thomasa: terjal je po vsaki ceni neko žrtev in zato je zahteval njegov odstop... čeprav je bila edina Thomasova krivda ugotovitev dejanskega stanja., ,
SSjevcem je bila pa ta žrtev premajhna; od tistih dob zahtevajo glavo generala Beeka.
Spor med SS in reichswehrom se je še poostril, ko so Angleži napovedali svoje orjaško oboroževanje. SS je porabila to priložnost, da je vnovič nastopila proti »pre-mlroljubnl«. politiki reicliswehra:
»Udariti je treba,« govore
voditelji, »preden bodo Angleži pripravljeni. Vsak mesec so naše šanse slabše; nikoli več ne bo tako lepe priložnosti kakor letos.«
Generali so mirili:
»Napoved angleškega oboroževanja je dokaz, da je London odločen koj prvi dan z vso silo poseči v vojno. Naše zaloge so premajhne. Razpoloženje prebivalstva ni za vojno. V takšnih okoliščinah iti v novo vojno, bi se reklo napraviti samomor.«
Toda nacistični fanatiki niso popustili. Vsaj glavo šefa generalnega štaba morajo dobiti. Videč, da z besedami nič ne opravijo, so posegli po drugih sredstvih: vprizo-rili so »zaroto« v SS in kajpak »o pravem času« zaroto odkrili, da so lahko potem zahtevali čiščenje na vrhovih reichswehra.
To pot je Hitler moral popustiti, če se ni maral zameriti svojim pre-torijancem. Generalisimus Beck je moral iti. In SS je zadovoljna.
(Po pariškem »Oeuvru«) *
Drugi, -skoraj nič manj važni »nemški« dogodek je poskus nacističnega prevrata na Madžarskem. V Budimpešti je namreč vlada prišla na sled široko razpredeni hitlerjevski zaroti. Njen namen je bil, speljati Madžarsko docela v diktatorsko vladavino in jo še bolj prikleniti na Nemčijo. Zakaj, bo kdo vprašal. Zato, ker potrebujejo Nemci zaveznikov v Srednji Evropi. Poljska se jim izmika, Avstrija se jih obupno otepa. Zavezniki so jim potrebni predvsem zaradi češkoslovaške.
Pisali smo že nekajkrat o nevarnih mahinacijah, ki jih uganjata Goebbelsov tisk in radio proti naši severni zaveznici. Glavni namen te nemške gonje je bil, pridobiti Angleže v »češki« aferi na svojo stran. Sodeč po fiasku, ki ga je doživel Konrad Henlein, Hitlerjev eksponent na češkem, pri svojem nedavnem obisku v Londonu, in po preobratu javnega mnenja na Angleškem v korist češkoslovaške, se je ta Goebbelsova namera izjalovila. Zatorej je bilo treba brž spočeti kaj drugega.
In to drugo je bil nameravani prevrat na Ogrskem.
Po poročilih iz Pešte je bilo v zaroto zapletenih tudi več višjih in nižjih častnikov in baje tudi sam zunanji minister Kanya. Vodja zarote je bil pa baje nemški poslanik Mackensen, sin znanega nemškega maršala; mož se je tik pred odkritjem afere odpeljal za več tednov na Grško, »študirat klasično umetnost«... Nazaj v Budimpešto ga najbrže ne bo več.
*
Tretji »nemški« dogodek je —za zdaj vsaj! — hvala Bogu nedolž-nejši. Zato skoraj ne spada v družbo gornjih dveh. če ga vzlic temu
omenjamo na tem mestu, storimo to zato, ker je težko najti boljšo ilustracijo današnje rajhovske politične nadutosti in srčne surovosti, t. j. tistih dveh lastnosti, ki tretji rajh zaradi njiju prav tako kakor nekoč Viljemova Nemčija odbija od sebe ljudi in narode.
V Newyorku je na nekem ženskem shodu dejal ne>vyorški župan La Guardia, da »fanatični rjavosrajčniki ogražajo svetovni mir«. Seveda je proti žalitvi takoj protestiral vesoljni nemški tisk; prav. Protestiral je v imenu nemške vlade nemški poslanik v Washingtonu; prav. Ameriški zunanji minister Hull se je opravičil; prav. Takšni so pač diplomatski običaji in spodobni ljudje se jim pokore. S tem kajpak Hull ni ovrgel Guardijeve trditve, a to tudi njegov namen, ni bil.
,Angriffu‘, glasilu dr. Jožefa Goebbelsa, nemškega ministra za propagando, je bila Hullova opra-vičba premlačna; pričakoval je namreč, da bo La Guardia še tisti dan zletel z županskega stolčka. Ker pa za takšno kazen po ameriških demokratskih zakonih ni pravne podlage, se je ,Der Angriff* raztogotil in obdelal »židovskega cepca in zarobljenca. zvodnika in hujskača La Guardio z njegovo bezniško pametjo« s psovkami, kakor jih človek kvečjemu v oštariji sliši, ne pa bere v spodobnem časopisu.
Skromno bomo ponašili samo uvod tega čednega napada:
»človek bi mislil, da bo vvashing-tonska vlada imela vsaj toliko moči in bo prepovedala, da ne bodo zvodniki, ki so splezali na tako visoko mesto, pripovedovali svojih prostaščin namesto eni kar tisočem žensk Kadar ,Angriff‘ kaj napiše o brozganju plemen v prostozidarsko okuženi Ameriki, takrat Washington vneto In jadrno protestira. V lastni deželi se pa vladni možje očividno boje revolverjev newyorškega podzemlja, ki na žvižg svojega vrhovnega gangstrskega mojstra (neprevedljiva besedna igra: OberbUrgermeister: Obergangstermei-ster), in puste, da židovski cepec zmerja, kakor mu suflira njegova osrana (Oprostite! Op. ured.) domišljija.«
Na kar je La Guardia izjavi! žurnalistom, da vzdržuje do pičice vse, kar je na shodu govoril.
(La Guardia je ameriški Italijan in ima res židovsko kri v svojih žilah. Pred svetovno vojno je služil več lefc na ameriških konzulatih v Budimpešti in Trstu, v vojni se je pa prijavil kot prostovoljec in je leta 1918 poveljeval ameriški letalski eskadrilji na italijanski fronti. Newyorški župan je od leta 1933; volili so ga i demokrati i republikanci.)
Za Angleži
so prišli zdaj še Francozi: ta četrtek bodo namreč najeli velikansko oboroževalno posojilo 13 milijard frankov (okoli 30 milijard din).
Tako so Nemci s svojo blazno oboroževalno politiko dosegli samo to, da se ves svet le še bolj oboro-žuje, ne da bi se razmerje vojnih sil med posameznimi državami prida spremenilo: ostalo bo namreč v glavnem isto, kakor je bilo pred sedanjim norim oboroževalnim tekmovanjem...	Observer
Blizu Dovra na Angleškem se je utrgal kos apnenčastega obrežja. Okoli 300 ton skalovja jc zgrmelo v globino in uničilo med drugim neko železniško skladišče (na sliki).
Nevtralec o Španiji
ANGLEŠKI POSLANEC!
o vtisih, ki jih je nabral
na madridski fronti
Kronika preteklega tedna
0 bananah, gobah in časopisnih racah
Tragedija, ki je ni bilo. — Kaj pravi zagrebški primarij
Stotnik J. R. J. MacNamara, angle- \ ški konservativni poslanec, si je s po- j ;«ebno komisijo britanskega parlamen-J fta, sestavljeno iz članov vseh strank,! [ogledal pred kratkim madridsko fron- < to. Svoje vtise Je objavil v več angleških in francoskih listih. Iz njih vzerhamo najznačilnejša mesta.
Pripomnimo naj, da je pisec' služi! J išest let, od 1927 do 1933, pri indij-j Bkih strelcih in ima zatorej nekoliko! "več pojma o vojni, kakor če bi bil < ; zgolj poslanec.
Ko prideš v Madrid, te najbolj preseneti, da se prav za prav za vojno nihče ne zmeni. Bes doživiš pretresljive prizore; res vidiš tako razmesarjena človeška trupla, da ni nič več človeškega na njih; res lahko opazuješ po poldrugi kilometer dolgo kačo žensk, čakajočih po osem ur na eno samo glavico cvetače; res vidiš po cele družine nastanjene po čakalnicah podzemeljske železnice, ker so jim stanovanja bombe razdejale. Toda po drugi strani so kavarne odprte, kakor da bi živeli sredi najlepšega miru, in še celo kino si lahko kdaj pa kdaj privoščiš, človek ne bi verjel, da smo komaj slab kilometer od fronte.
V spominu vam še bo, da se je španska državljanska vojna začela z vstajo v Maroku, vstajo, ki so ji kmalu sledili vojaški upori še v drugih španskih vojašnicah. General Franco je torej začel vojno izredno veliko prednostjo: na svoji strani je imel redno vojaštv
Ljubljana, 10. marca.
V prejšnji številki smo priobčili iz Zagreba pretresljivo poročita o neki desetletni šolarki, ki je v Berlinu jedla banane in dobila gobavost.
Poi-očilo smo povzeli po poročilih v zagrebških, beograjskih in ljubljanskih dnevnikih.
Ta poročila so bila izmišljena.
Zanašaje se na največje jugoslovanske dnevnike, na liste, ki imajo lastne poročevalce v vseh količkaj znanih krajih, torej tudi v Zagrebu in Berlinu, t. j. v obeh mestih, .fejer naj bi se bila odigrala, tragedija male Zagrebčanke — smo v dobri veri tudi mi informirali svoje bralce o »usodni« berlinski banani in o njenih posledicah.
Prosimo svoje cenj. bralce, naj nam nenameravano potegavščino oprosie.
»Družinski tednik« je list, ki hoče biti vsestransko, v vseh člankih, v vseh poročilih ln novicah Zanimiv. Toda, če naj se tako izrazimo; kontrolirano zanimiv. Ni ga lista med nami, ki bi se tako zelo skliceval na. vire, iz katerih je povzel to ali ono zanimivost, t« ali ono senzacijo, kakor baš »Družinski tednik«.
Poročilo o berlinski gobavosti smo brali v najmanj petih jugoslovanska dnevnikih. Toliko očetov po žur-nalističnih načelih zadošča za avtentičnost celo tako nevsakdanjega otroka, kakor je bila gobavost na senzacija. Zato smo smeli z vso pravico v našem poročilu te vire izpustiti.
Ne zvračamo krivde za to našo nenameravano potegavščino na onih pet ali šest dnevnikov; prosimo
samo cenj. bralce, naj nam oprostc, da smo v svojem poročilu izpustili navedbo njih imen.
*
Glede na časopisno raco o bananski gobavosti je napisal primarij zagrebške bolnišnice za kužne bolezni dr. Ivo Petrič v zagrebških »Novostih« zanimiv članek. Iz njega posnemamo glavne misli.
Gobe (lepra) so izrazito kronična bolezen. V naših krajih je nekaj bolnikov v Bosni in v Črni gori, drugače Je pa bolezen najbolj razširjena v Afriki, Zadnji Indiji, na Kitajskem, Japonskem in v Rusiji. Vseh gobavcev na svetu bo okoli 1 milijona, velika večina od njih živi v Afriki.
Z gobavostnim bacilom se je zelo težko okužiti, to je, šele po dolgih in tesnih stikih z gobavcem; infekcija preide torej neposredno z bolnika na zdravega človeka. Posredne infekcije, t. j. preko raznih predmetov, do danes še niso dokazane.
Lani je prof. Hoifmann iz Havane — mož se že 20 let bavi s proučevanjem gobavosti — proučeval vprašanje, ali se more z bananami prenesti bolezen; učenjak je zavzel odločno stališče, da to ni mogoče.
Lepra se pojavi šele dolgo po okužbi, t. j. inkubacija je dolga. Trajati utegne od nekaj mesecev do dvajset let; običajno se bolezen pojavi 3—5 let po okužbi. Bacili pridejo v tefo navadno skozi nos, redkeje po ranjeni koži.
Na srečo je gobavost danes že ozdravljiva s chaul-moograjevim oljem in s kombinacijami tega zdravila in dragih kemikalij.
Na koncu poudarja zagrebški primarij, da je z znanstvenega stališča bananska okužba z gobavostjo docela izključena.
Lep dokaz tovarištva
mm	m	%r	m
¥ eni noc#
spisala svoj življenjski roman,
da ne bo
njena poklicna tovarišica
ob službo
Brzojavni kabel med Francijo in : celnik postaje {e sporočil karlovški po- I mali pri nas. Vsi vprek trdijo, da je ♦Jugoslavijo so te dni položili med tli- liciji, da je pri njem na varnem mali I Dalmacija izredno ugodna za filmanje . J niško obalo in Igalom v Boki Kotorski. j pritepeneek iz Ljubljane. Karlovška — in prepričani so celd. da bo Dalnia-
o	in * Kabel je dolg 'i3<)0 km in nam omo-	policija je o dogodku takoj obve-ti
oroine K temn	ie	trebn	dodati	šel"0"” direk,,n,° lelefonsko zvezo * frar>- I	ljubljansko. Malega Petra, Ki je hot
-1	" • cesko republiko. V bodoče ne bo treba j	bre.z dinarja v žepu na pot okoli sveta.
la hotel
takojšno pomoč Nemčije in Italije.* M važne trgovske in mednarodne no-Vlada je bila biez vseg^a tega.«, VQ z[agij pa za zaupne pogovore Blagoslov ruskega matenala se je.^ržavnik ni;! veC liporlablja j posro.
začutil se e pozneje; zato f snujoče telefonske zveze vmesnih držav vladni borili neorganizirano, kakci,|To nffV0 brzojavno ZVPZ0 m0;l Fl.an,ijo
so pae vedeli in anali. _	,	l	Sin	Jugoslavijo so pred nekaj dnevi
prav slavnostno otvorili predstavniki
terij topništva, bi bili imeli upor niki še mnogo lažjo pot. Med vse mi Španci, kar
francoske in jugoslovanske vlade,
se jih udeležuje te I [ranposki.I» P°štnim minisirom Jardil-ji:	Merjeni m našim postnim ministrom
po s
■ dr. Kaludjerfičem na čelu. Za to sve. Icanost v Igalu je dobil naš minister •vi -ok hancnski red, francoski inini-jster pa red jugoslovanske krone I. ; stopnje.
K Pulil boš bujne fantazije je vzel
državljanske vojne, ,so tisti, ki se bore na Francovi strani, nedvomno najbolj izvežbani; med njimi so skoraj vsi španski častniki, kajti le peščica se jih ni izneverila vladi.
Neki britanski častnik mi je pri vsaki priložnosti zatrjeval — in
medtem sem se imel tudi sam pri-|*brinajstletni Peter iz Ljubljane s se Jjfco o tem prepričati — da španski?boj na dolgo potovanje. Malin;! jo je častniki več škodujejo borbenos'-A♦ malo peš, malo se je zastonj vozil z svojega moštva, kakor mu koristi-♦ železnico — in prižel je prav do Kar-jo; brez njih bi se španski vojaki* lovca na Hrvaškem. Ves razcefran, do neskončno bolje borili. Španec je?krvi ožuljen in lačen, se je zatekel po individualist in ne mara in ne pru-* pomoč k načelniku poetaje v Karlovcu, si. cfa bi mu kdo poveljeval,	♦	Dobri gospod mu je dal jesti in pili
so karlovški stražniki spremili nazij v Ljubljano, kier mu bo gotovo se zmerom prijetnejše, ko v širnem in neznanem mu svetu.
cija kmalu postala jugoslovanski Hol-!y\vood.
K Atentat na ravnatelja »Jugobrune«
so izvršili neznanci, ko se je vračal z avtomobilom iz Ljubljane v Kranj. Sredi trozda na Klancu, nekje na sredi poti med Ljubljano in Kranjem, so ne-■ Bosenska lesena hišica na pariški ! pridipravi napadli avtomobil in elre-razstavi. Na veliki mednarodni razstavi , Ija!i ko za siavo. Na vso -revo ni no-v Parizu bo kakšnih SO narodov posta- j ben strel zadel ne ravnatelja Svnovca vilo lesene kolibe, ki naj pokažejo, ; ne šoferja, pač pa je ravnatelj dobil kako preprosto ljudstvo v ravnih delih ; hzie rane ed drobcev razbitega stekla, sveta borno stanuje. Tudi m; bomo raz- j Šofer, vedoč, da vozi ravnatelj s seboj stavili leseno bosensko hišico, kakršne mnogo denarja za delavstvo, je nvto-imaio naši bosenski hribovci. Na za-' mol.il pognal v div i dir. čeprav je ču-grebški obrtni soli pridno dela sto rok, ! lil. da so mu napadalci s streiom preda bo točno po izvirniku sestavilo bo- | drli pnevmatiko. Srečno je privozil do Renski domek V Parizu bodo okoli hi- orožniške prstaie v Kranju, kjer je šice posadili drevje in druge domače j ravnatelj takoj prijavil napad orožni-bosen«ke rastline, tako da se bo-v ve- j kom. Nekateri trde, da so napadli ra velemestnem Parizu zdelo, ko da stojiš natelia iz tovarn« odpuščeni delavci, nekje na hribih naše slikovite Bosne. Do današnjega dne orožnišlvo napa-S Uivši poslanec, umor... in... amne- i	1,1
stiia. Že pred mnogo leti je stal »red prišfinskim okrožnim sodiščem obdolžen umora poslanec Satir Atlilovič Ob
■ Vneti plesalci podrli hišo. Pred nekaj dnevi se je v Trn jaku blizu Slavonskega Broda zgodila nesreča, ki ji ni zlepa para. V neki hiši so krstili
dvoje
vsega
mam
pravih
i je bil namreč pobegnil z doma
tako hudo motilo. Nedvomno so iz* dn
istega vzroka razne fašistične or-« in jo je hotel mahnili na SuSak. od j 1	~
ganlzacije, falaglsti itd., ki se bo-{ on lod pa sam Bo« si ga vedi kam. Na- j 1 A	""j,*"V, ^ i £ V' *
re na Francovi strani, vojaško po-*	■	11	ie- ■	13	-	!'	11	-
/ega. ko 6e je zapil v svaio hišo. 1 in se je hisa o.i pl j| so mu dum zažgali — in siromak je ] se kar na lepem vdrla tla ni vsi pl e
o padli naravnost v klet. Neka o se tako h ido pobili, da so jih
mcž, ki so se na lastno pest vtil tapili z vseh vetrov na špansko.!'
rabnejšl od rednih čet. posebno'*««*«*****”***«***********”*”****^
pri napadih ali v sovražnem ognju, ” ’ i -	-	‘	.
ko postane vztrajnost neobhodno potrebna lastnost.
Maročani se od Špancev bistveno razlikujejo. Planinski Maročani so individualisti, toda teh ni v Fran covi armadi, ker jih niso mogli pri-mamiti na svojo stran. Morali so se zadovoljiti z. nižavskimi Maročani, te pa strašnp daje mraz.
O okrutnosti Maročanov so že mnogo pisali. Po drugi strini jih pa nekateri kar ne morejo prehvaliti, češ da imajo silno radi otroke. Kdor pozna Afriko in Indijo, ve, da imajo oboji prav. Te vrste ljudje so na zunaj dostikrat veseli in zabavni, celo otročji — a če jim popustiš uzde, pobssne.
Vse kaže, da se general Franco čedalje bolj naslanja na redne čete nemške in italijanske pomoči.
Mislim, da je danes na ozemlju, ki je pod Francovo upravo, svojih 10 000 Italijanov in 30.000 Nemcev.
(Članek je iz’el v izvirniku 22. februarja, torej bo p iščeva cenitev veljala nekako za sredo februarja.
O«, ured.l.
Sodeč po pripovedovanju, se Italijani in Nemci nič kaj dobro ne razumejo. Nemci se delajo norca iz Italijanov in jih gledajo nekam prezirljivo Toda Italijanom je zmaga v Abesiniji_ stopila v glavo in ne razi mejo šale. Zarnnivo ie. da se zde vladnim Italijani bolj-ui vojaki od Nemcev; to Italijani vedo. Stvar je razumljiva: italijanski prostovoljci so namreč pravi, medtem ko so nemški večidel prisiljeni.
Ko sem bil v Madridu, je stel mednarodni oddelek 3—5 tisoč mož.
Danes jih utegne imeti 20 do 30 tisoč, v vsej Španiji namreč.
Letalski prostovoljci so najemniki, saj dobivajo knežje plače in še 60 tisoč frankov nagrade za vsako letalo ki ga seslrele. Nasprotno so pav mednarodni četi zbrani liudie, ki se hijeio za svoje ideale--------
Mednarodna ret’ ni sestavllena lz vojne vajenih ljudi, temveč iz
»«♦+«£ di 103"). narodni poslanec, prt mu sod- j morali odpeljali v bolnišnico. Kaj se iho-f n’ia n'	do	živega, šele lani, ko j v-e ulegne zgoditi, če ee sai rodi...
ISkO.180 mu vzeLi Poslanski mandat, so ga B R.iv„alelj »Timesa« v Jugoslaviji.
Angležev je malo. Nekaj je Fran-| zaprlL ki la^ trdovTatni Aliliivič se *me-1 johll \valter, solastnik in glavni rav-
corov; francoščina služi tudi zaj rr”.’'	m’ilolzon	m	da	na	po,	|j	londonskega	.Time««-',	potuje
povelja. Mnogo je v teh oddelkih z krivici dolžijo^ umora. Pi-let mo raz- j)0 j^v rojji in predava o tem velikem Italijanov, Poljakov, Madžarov, Če-j pravo so preložili, zdaj je pa baje vs.i j nn.orieškem listu. Mudil se je tudi v Za-hov, i. dr.; toda po mojem je naj-?	P° vo',‘' — zakadi amne-. r#,hu jn prav Z;injmivo predaval o
več med njimi Nemcev — mladih i *•! i le. Sod n • i pa noče odnehali, m r' j SVOjem listu. Potlej je odšel v Beograd Nemcev delavskega sloja, ki sol l’r‘'?ila p'-a«ot»dno min is. tret vo za pra-j jn o^isK-al ugledne osebnosti in svoje zbesali iz nacistično Nemčije, da sei vilno razlico ainnes^je.	j s|rrkovne tovariše. Od nas odpoluje v
erjevski vla-t » Slavk« v papirnicah ie končana, | Bukarešto in v Sofijo, dav mi. A t.uci tu so Jitalijani prvi.z Naša javnost dobre ve, da so pred kak-‘
Vsi. ki sem z njimi govoril, so mi? Sni mi Ireni meseci ustavile papirnice
spodbudo. V obrambi se pa 'lokavo^ končala - in papirnice «o spet začel, oberijo za sovražnika in mu ne da-jv nezmanjšanem obeegu obratovali. Po do j,riti naprej.	?	posredovanju našega bana so de-
t	?	lavci ;= tovarnarji pogodili, vendar so
| si morali dati odščipniti 7 in jiol od-Nc.j bo človek takega ali dru-j	0,| dosedanjih mezd.
gačnjga političnega prepričanja *	■	Krvav	pretep	bo>ensl;ih kmSniar-
naj bodo njegove simpatije na te]?j(,v ()ndnil Kso pred Ljubljanskim ali na oni strani: leta m leta ne? • v(iro obd(.lavaij s palicami i„ z noži bo moči pozabiti herojstva, ki Jih? ijuldjanski l:rošn!:«rji iz Bo-iu*. 1’ vod ie rodila spanska državljanska voj-j ; jp hj| or ltwd 1«^!,,ikonui male na. Grozodeistva so .10 sicer oma-j , vj v Kolodvorski ulici, katere deževala, toda »rodovina ne bo ca-. la;||)iU.t ,,,, r.IV(., Kuli; in Živko. Se ko kmalu pozabila lunasl ega od-j j . jejj ft|., |it ,|va sami krošnja pora Francovih kadetov ne pogu-t	,,	.	  ,___________ :t.,„
ma njegove male armade v snez nem gričevju okoli Madrida.
A orav tako ne bo zgodovina po
rila. potlej st« pa ustanovila majhno trgovino in zalagala z bUmom bosenske krošnjarie v Ljubljani. Kden ol
<lf| Toleda dalle zalezDi ♦	""un/iin	i.'	-i™	.... Ud premija aenar v
incov pohod in naposled! »^1	teffioSicl raMekredilm-*'najhitreje in po najboljše
.d vrnti-nr^uice zagradili Potf -niš^ mS kar nem kurzu. - Vrši vse
sp te m ed narodni oide-!'»^	»«	dru-	posle najkulantneje. -
,	. ,	.	.. ,u ,	i™!	njiju	je	dal denar za trgovino, dnmi
ziblla teh neizvežbanih	p^konocijo.	Nedavno	sta <e pa rfrn-
\ a^ni* milice, ki j? med n.inii ko	a	|	s)ll	hotela	drmi
n aj vsak osmi imel	P®	drugem	odkr.fati Ta *„or bi kajpak v
HScov	«>del	liuMjansk.	krošnjarja saj
pred
uporniški
lek zSTz ijudfz^sehveffll Sfte.l Mer iih nihče ne ‘pozna _ M-d
»te«	^
"'po molem”'dela čas za vlado Re-j » Z« nalmacij« so nav.luSeni vsi nubllkonei imajo večji rezervoar J igralci iii rc/i-crji.kiji maio obi pa- n liudi Nebova ižvpžhjinost bo	.Jadranu. Ni dolgo t
iv -o-dn. isa. čim dalje bo trajala| s,» ,e ,.av,lu5e..o in pohva■	''[j'7."
i a  	slepotah	nase oba.e Uidi angloMu
(Po pariškem »Oeuvru«)* ski producenti, ki so pred kratkim fil-
Zanemnrjanje v mladosti, se maščuje na slarost!
Otroci, katerih starš: skrbe za to. da redno čistijo svoje zobe e Sargoviin KALODONTOM proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdile zobe. Na-sprolno ])a otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe, ali so sami v tem oziru malomarni, že zgodaj trpijo na •obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času nauče otroke, na redno čiščenje zob s Sargovim K A 1.0-DONTOM, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lejie zobe.
lanla iirucli
11. Kue Aubcr, PAKIS (!)«)
Odpremlja denar v Jugoslavijo
m dnev-hnnčne PoMni
uradi v Belgiji. Franciji, Molan diji in Luksemburgu' sprejemajo plačila na na^e čekovne račune Belgija:	št. 3004-64. Bruxellep:
Holandija: št 1458-66. Ded Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; l,uxem burg: št. 5967, Luxemburg.
Na tahlevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
(nTX) Pari*, marca. Viki Baumova, pač najznamenitejša pisateljica današnjih dni, je pričela v pariški reviji »Marianne« priobčevati svoje spomine, napisane v eni sami noči.
Bilo je v Londonu. Po nekem banketu se je pisateljica pozno ponoči trudna vrnila v svoj hotel. Tam jo je pa čakala neka ženska. Njen obraz je bil zaspan in zgaran: čakala jo je celih šest ur...
»Moje življenje je odvisno od tega, ali dobim vaše spomine ali ne,« je dejala časnikarka.
»Polnoč je že minila,« je menila Viki Baumova. Kljub temu je sedla in pričela narekovati. Govorila je nepretrgano do devetih zjutraj — ob desetih se je pa morala odpeljati z vlakom.
Tako je pisateljica v devetih urah ustvarila novo knjigo — knjigo svojega življenja. Ustvarila jo je zato, da je svoji tovarišici žurnalistki zagotovila kariero.
V prvih poglavjih pripoveduje Baumova, da se je borila s strašno bedo, preden je postala to, kar je. Za plačo svojega prvega romana, ki ga je spisala kmalu .po poroki, si je mogla kupiti samo... otroški voziček.
Danes jo svet imenuje v isti sapi z Marleno Dietrichovo:	»obe	najslav-
nejši in najbolj utrujeni ženi na svetu«...	(»Morgen«)
Tiger važnejši od človeka
(ncl) Budimpešta, marca. V Tarna-orsu na Madžarskem je priredil predstavo potujoč cirkus. Ena izmed glavnih točk programa je bil nastop dveh ukročenih tigrov. Cirkuški ravnatelj je oba tigra peljal pred vrstami občinstva, da bodo ljudje videli, kako krotki sta živali.
Toda nesreča nikoli ne počiva. Enajstletni fantek Mihael Peredy se je sklonil k enemu od obeh tigrov, hoteč ga pogladiti po glavi, Takrat je pa na videz krotka žival divje sunila glavo kvišku in udarila z obema prednjima šapama na smrt prestrašenega fantkr v obvaz.
Občinstva se je polastila strašna panika. Tamkajšnji sodnik je potegnil velik žepni nož, da.bi zverino zabodel, a lastnik cirkusa', ki mu tiger pomeri kruh in življenje, mu je izvil nož iz rok. Moža sta si skočila v lase, da ju komaj razdvojili.
TJbogi Mihael je pa v bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl...
Človek in žival
»Pragcr Tagblatt« je pred kratkim razpisal natečaj z naslovom »Doživljaji z živalmi«. Neki Eugen Paul je poslal tale prispevek:
V schonbrunnskem živalskem vrtu na Dunaju sem neko sončno dopoldne opazoval krasno kuno zlatico, žival ni bila niti trenutek pri miru, venomer se je vrtela in skakala v kletki, ki je bila komaj trikrat tolikšna kakor njeno telo od glave pa do košatega repa. S tal na ograjo, z ograje na tla — nepretrgoma v istem ritmu, gor i" dol, gor in dol.,.
H kletki jij pristopila z veselim, zardelim obrazom elegantna starejša gospa s svojim možem in z dvema do-raščajočima hčerkama.
»Le poglejte jo,« se je obrnila k svoji družini, »kako veselo in razposajeno poskakuje ta navihanka! Zmerom pridem najrajši k njeni kletki, saj je živalca kar nora od veselja!«
V bližini kletke je stal starejši gospod, najbrže mož znanosti; seveda je slišal damine besede.
»Oprostite, gospa,« je menil vljudno, »opozoriti vas moram na majhno psihološko pomoto: kuna p e skače od veselja in živahnosti, narobe: njeno skakanje pomeni, da bi se rada re-šiljg, da se ji toži po svobodi, da išče prostost, pa je ne najde. Živalca .,1 nesrečna — obupana je...«
Odkril se je, se priklonil in šel.
(nCK)
Smrt za volanom
CXl) London, marca. Ondan so morali vsi avtomobilisti na Kingston-Boadu v Londonu zavreti svoja vozila, ker je pred njimi nenadejano začel voziti neki vozač zdaj na levo zdaj na desno, dokler ni naposled njegov avtomobil obtičal počez na cesti.
Ta avtomobilist je bil upokojeni kapitan Oliver Clive Warner, ki se je bil s svojo ženo odpeljal na izlet. Med vožnjo je žena zdajci opazila, da j« njen mož za krmilom omahni). Koj je pograbila volan in posrečilo se ji je, da je vozilo vendarle ustavila in preprečila hujšo prometno nesrečo.
Neki zdravnik, ki je bil slučajno v bližnjem avtomobilu, je preiskal mrtvega kapitana in ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Vdovo so nezavestno odbijali domov.
Ameriške tragikomedije
Zamujeni alimenti: dosmrtna ječa
Hudo je, če ima človek smolo. — Žena z dvema možema: vsakega za pol dneva...
(i) Newyork, marca.
Igorja Rimskega se je vse življenje smola držala. Pred dvema desetletjema ga je vrgel velik emigracijski val iz njegove ruske domovine na vzhodno ameriško obal. S težavo in trudom si je ustvaril skromno eksistenco in pozabil na prestane grozote. Igor je bil delaven, pa zraven z malim zadovoljen, tako da si je v pičlih devetih letih prihranil čedno vsotico 2000 dolarjev. Z leti si je pridobil še ameriško državljanstvo: človek bi mislil, da se je njegovo viharno življenje naposled umirile.
Kratek sen o sreči
Zal je Iger pozabil dve važni stvari. V dvajsetih letih se ni naučil angleščine in seznanil se ni z ameriškimi zakoni, posebno ne z zakonskim pravom.
Lepega dne je Igor srečal deklico, ki mn je bila všeč na prvi pogled. Čeprav je bila po letih ravno za polovico mlajša od njega, sc ga ni branila. saj 2000 dolarjev ni od muh! Rekla je torej »da« in sta se vzela. A njuna sreča je trajala komaj malo dalj kakor za medene tedne. V petih mesecih so Igorjevi prihranki skopneli, žena je pa pričela tožiti, da jo je mož »duševno uničil«... Vložila je tožbo za ločitev zakona.
Igor ni imel niti toliko denarja več, da bi si najel zagovornika, a s svojim slabim znanjem angleščine ga je pred sodnikom tako polomil, da je izgubil pravdo, še preden se je dobro zavedel: plačevati bo moral vsak teden ženi za alimente tri dolarje.
Tako se je končala ljubezen...
V svojo smolo je nesrečni Rus kmalu nato še službo izgubil. Ni si mogel drugače pomagati kakor z beračenjem. Maščevalna žena je pa vložila novo tožbo, češ da ji Igor noče plačevati alimentov. Igor je hotel vso zadevo sodniku pojasniti, a premetenemu ženinemu odvetniku, ki je poznal vse zvijače in ovinke ameriškega zakonskega prava, ni bil kos. Sodišče ga je to pot obsodilo na tri mesece ječe. Igor se je hočeš nočeš moral vdati v svojo usodo...
Po treh mesecih pa je moral spet pred sodnika; terjal je namreč od njega alimente za te tri mesece, ki Jih je prebil v zaporu. Ker Rimskij
denarja ni mogel pričarati, je romal nazaj v ječo. Ta ljubezniva igra se je ponavljala vsake tri mesece. Kakor hitro je Igor smel zadihati prostost, je njegova hudobna žena vložila novo tožbo zaradi neplačanja alimentov in je tako moža znova potlačila za nekaj mesecev v zapor.
Po enajstih letih je Igor Rimskij posvetni pravici podlegel: v zaporu je umrl. Bogve kako dolgo bi se njegova žena pod okriljem pravice še igrala z nesrečnežem mačko in miš, da ni usmiljena smrt posegla vmes.
Vzorna žena z — ti trema možema
še tako opravljivi in škodoželjni sosedje niso mogli šoferju Albertu Johnsonu očitati, da je slab zakonski mož; saj je sleherni cent, ki ga je zaslužil, prinesel svoji boljši polovici. Mrs. Johnsonova je veljala za vzorno ženo, samo eno strast je imela: preveč rada je hodila nakupovat. To ni še nič hudega, a gospa Johnsonova je včasih odšla na trg, pa se kar pol dneva ni vrnila. Ker je pa vseeno dobro gospodinjila, ji je dobrodušni možiček to napakico rad odpustil.
Lepega dne se je peljal gospod Johnson z avtom na določeno mu stojišče, ko je na nekem vogalu zagledal svojo ženo, kako se prepira z neznanim možakom. Seveda je šlo to Johnsonu do živega: kar brž je zavrl voz in prihitel svoji ženi na pomoč.
»Menda ste tukaj odveč, gospod,« je dejal grozeče osuplemu neznancu.
»Kaj se mešate v tuje zadeve, vi smrdljivi bencinar! S svojo ženo se menda lahko prepiram, kolikor me je volja!« je zabevskal neznanec.
»S svojo ženo! No, tu se pa že vse neha! Pustite mojo Mary pri miru; sicer vam utegne slaba presti! Izginite, pa takoj!«
Nekaj minut pozneje sta možaka ležala na tleh in se neusmiljeno obde-lavala s pestmi in brcami. Stražnik, ki je pritekel na pomoč, ju je komaj ločil, potem ju je pa z ženo vred odpeljal na prvo stražnico. Tam so dognali, da je vzorna žena res imela dva moža: šoferja Alberta Johnsona in nočnega čuvaja Preda Mortona. Njuna poklica sta ji pomagala, da je lahko celi dve leti igrala dvojno vlogo. Zdaj bo lahko nekaj mesecev premišljala v ječi o senčnih straneh »dvomoštva«...
(n)
Mrtva vas
<».QD) Nica, marca. Županstvo male občine Valderoure pri Grassu se ne more pritoževati, da bi bilo preobloženo z vodstvom matrik.
Od januarja do decembra 1936, torej vse lansko leto, ni bilo treba občinskemu tajniku niti enkrat odpreti občinske bukve, da bi vpisal vanje kakšno poroko, porod ali smrt...
Vse lansko leto ni nobena ljubezenska zgodbica skalila miru 146 prebivalcev te srečne (?) vasi. In vseh teh 366 dni ni v vsej vasi na nobena vrata potrkala smrt.
O čem neki ljudje v tem kraju govore?
Redka sreča
* Torino, marca. V poslednjih mesecih je po Italiji vse polno srečnikov, ki so po dolgoletnem igranju na iste številke vendarle zadeli dobitke v loteriji, Ni še dolgo tega, ko so iz Na-Polija poročali, da je tam več ljudi zadelo precejšnje vsote na stavljeno ambo.
Te dni pa poročajo italijanski časniki, da si je neka Torinka vtepla v glavo, da bo igrala samo še na številke 10, 20. 36 in 70. Za tri lire si je kupila loterijski listek. In glej, sreča 3i je bila mila, zakaj kvatema, ki je nanjo stavila, je zadela. Srečnica je dobila za svoje tri lire dobitek 180.000 lir.
Zgodovinski
  dnevi v marcu ---------------
Obletnice Cezarja. Kapoleona. Malaja It., Masamka, Wagner-lauregga
Mesec marec nosi pečat važnih zgodovinskih dogodkov.
15. marca 44 pred Kristom so zarotniki umorili Cezarja.
1.	marca 1815 je Napoleon zbežal z otoka Elbe in sc jc izkrcal ha, francoskih tleh.
12. marca 1841 jc postala Romunija kraljevina, 7. marca 1882 pa Srbija.
7. marca 1850 se jc rodil Tomaž Masaryk, osvoboditelj Cehov in Slovakov in eden izmed največjih državnikov 20. stoletja.
7. marca 1837 sc jc rodil dunajski profesor tVagner-Jauregg, zrna-, fiovalcc nad progresivno paralizo.
17. marca 1917 je car Nikolaj II. odstopil v prilog svojemu bratu velikemu vojvodi Mihaelu.
(naD)
Biljeterka — pisateljica
(:'XI) London, marca. Ni še dolga tega, ko je neki londonski hotelski vratar napisal roman, ki je žel pri bralcih velik uspeh. Zdaj je London za novo podobno senzacijo bogatejši, zakaj prodajalka vstopnic v gledališču »Haymarket«, mrs. Nina Jarvisova, je napisala v svojih prostih urah gledališko veseloigro in jo je poslala gledališču »Stockport Garrick« v oceno. Čeprav ni imela nikakih priporočil ne protekcije, je gledališče sprejelo njeno igro — in že pred nekz.j dnevi so igrali krstno predstavo.
Mrs. Jarvisova je bila med predstavo tako razburjena, da ni mogla strpeti med gledalci, temveč se je zatekla na hodnik in tam nestrpno čakala, kako bo odločilo občinstvo.
Veseloigra je imenitno uspela in avtorico so gledalci večkrat zapored priklicali na oder. Casniškim poročevalcem, ki so mladi pisateljici od srca čestitali, je Jarvisova zaupala, da piše že drugo gledališko komedijo, in upa, če ji bo sreča tudi v drugo mila, da bo lahko dala slovo svoji enolični službi in se bo ukvarjala samo še s pisateljevanjem.
Usodno naznanilo
Newyork, februarja, (i) Znani ruski čelist Gregor Pjatigorslcij se je pred dotirim mesecem na skrivnem poročil z Jaquelino Rothsclrildovo, hčerko poglavarja pariške veje znane bankirske rodbine.
Umetnik je v Ameriki zelo v časteh, V nekem razgovoru s časnikarji je šaljivo dejal, da sc na svetu najbolj boji dveh stvari: treme pred nastopom, in žensk, ki iščejo može. Kadar je na turneji, prejme namreč na teden kar po tri poročne ponudbe, in to često od žensk, ki jih niti ne pozna.
Za to priljubljenost sp ima umetnik zahvaliti svojemu prejšnjemu agentu za reklamo. Ko je Pjatigorskij nekoč gostoval v nekem ameriškem mestu, je namreč njegov agent po radiu razglasil, da se namerava umetnik v tem mestu zaročiti z neko rdečelaso Američanko. Posledice tega oznanila so bile katastrofalne. Od tedaj so namreč zasledovale umetnika vse mogoče dame, od na j nežnejših do »najboljših« let, samo da so imele rdečkast odtenek v laseh. Ni se jih mogel drugače otresti, kakor da je hitro pobral šila in kopita in zbežal.
Zdaj ko ženske vedo. da je Pjatigor-skij skočil v zakonski jarem bo imel menda mir pred njimi.	n.
Negalantni virtuoz
(i) Toronto, marca. Znani španski komponist in klavirski virtuoz Jose Iturbi se pravkar mudi na veliki turneji po Združenih državah in Kanadi. Kakor vsi umetniki, pride'tudi on večkrat v roke radovednim časnikarjem. Zadnji intervju, ki ga je dal poročevalcu nekega velikega toronskega lista, je pa napravil v umetniških krogih mučen vtis.
Umetnik je namreč izjavil, da so ženske telesno prešibke, da bi mogle biti v umetnosti enakovredne moškim. Posebno je poudaril, da glasbeno niso kos svojim moškim tovarišem.
Po pravici očitajo pretempe-ramentnemu Iturbiju, da dela krivico nežnemu spolu — saj so prav zadnja leta dokazale ženske tako pri petju kakor na vseh mogočih godalih svojo visoko glasbeno nadarjenost.
Zbirka znamk, vredna 5 milijonov, na dražbi
(i) London, marca. Londonski filatelisti že z napetostjo pričakujejo dražbo znamk iz zbirke, ki jo je zapustil milijonar Mihael Stephens. Zbiranje znamk je bila edina strast tega bogataša; v njegovi zbirki, ki jo cenijo na 20.060 funtov (5 milijonov din), se zrcali trud dolgih let.
Veliki industrijec je izrabil vsako priliko, da je svojo zbirko izpopolnil; kot pravi zbiralec je pa sprejel vanjo seveda samo nepoškodovane znamke. Večkrat so mu ponujali ogromne vsote za ta ali oni redki eksemplar, a Stephens se ni hotel ločiti od nobene svoje znamke. Zdaj pa bodo zbirko, za katero se je toliko trudil, prodali na dražbi in njegove ljubljenke se bodo razpršile na vse vetrove...
Peterke v nevarnosti
(*i) Toronto, febr. Detektivi, ki stražijo kanadske peterke, so dobili v zadnjem času precejšen prirastek. Vodstvo klinike, kjer žive mali črvički, je namreč dobilo opozorilo, da se nameravajo polastiti peterk ugrabitelji otrok.
Od tistih dob so izbranci kanadskih detektivov noč in dan na preži, da obvarujejo kanadske »narodne otroke« vsakršnega presenečenja.
Naklep ugrabiteljev je prišel na dan po golem naključju. Na srečo je namreč telefonistka prisluškovala nekemu telefonskemu pogovoru in tako izvedela o razbojniških nakanah.
15 let ječe — vdovstvo
(n) Newyork, marca. Vrhovno new-yorško sodišče je odločilo, da se sme vsaka žena, katere mož je obsojen na 15 let ječe, šteti za vdovo. Seveda pomeni to, da se sme pri priči vnovič poročiti. Tudi tedaj, če bi njenega obsojenega moža pred koncem kazni pomilostili. ostane njegova žena po zakonu vdova.	>
človekoljubna odločitev. Vsiljuje se samo vprašanje: Kaj pa, če je mož po nedolžnem obsojen in pride čez nekaj let njegova nedolžnost na dan? Izgubi naj tedaj ne samo prostost, temveč tudi še ženo?...
S 15 leti žena in posestnica
Vi) Celovec, marca. Najmlajša zakonska žena na Avstrijskem bo pač še ne šestnajstletna Antonija Janeševa iz Grebinja.
Dekle se je z dovoljenjem oblasti poročila in prevzela posestvo po smrti svojih staršev. Ker je bila edini otrok in edina dedična, je nastalo po smrti njenih staršev vprašanje, kdo naj upravlja posestvo. Na varuhov predlog je sodišče dovolilo Janeševi poroko. Njenemu možu tudi še ni dvajset let; ker je zaradi tega š» vojni obve-zanec, bodo morala oblastva pred poroko napraviti še zanj izjemo.
Tri mladenke
 ukrotite vlomilca_____________
50
SARGOVEOA
AL0D0NTA
pm
finali	n	n	■
m n n	ii	a	g
m n n	ii	■	■
lil M I I	i
HO
50 let službe na polju
narodnega zdravja!
PenleMo je 50 lei odkar je prišla do veljave p&Včba 5 red dva za nego zob. Že od tega lasa je posla! Sargov Kalodont po; e m paste zanego zoi>.
V teh) 1931 se je ponovno poboljšala kakovost Sargovega Kalodonta, kar je zopet doprineslo do zboljšanja narodnega zdravja. V uilloricin-olaato Je našel raziskovalec dr BraunlfcH učinkovito sredslvo proli zobnemu kamnu.
Z vsakim dnevom raste število ljudi, ki uporabljajo Sargov Kalodon!..
,Dejstva to dotjzujejo!
mOSP®
in ga odgnale na stražnico
(IY) Pariz, februarja
Madsme Cleretova se je ondan vračala domov. Z njo so bile njene hčere Ana in Ksaviera, Dietni dvojčki, in 2Iletna Gislena. A glej: ko so prišle pred hišo, kjer stanujejo, so zagledale luč v neki sobi.
»Vlomilci!« je kriknila inati in hotela steči po pomoč.
»Počakajmo!« je menila Ksaviera.
Prav takrat sta prišla čez vrt dva neznanca in stopila skozi vrata na piano. Junaško so se tri deklice zagnale za njima. Enemu se je posrečilo pobegniti, drugega so pa zajele in ga tako obdelale z dežniki in brcami svojih nežnih nožič, da jih je na koncu milo prosil, naj mu pri-zaneso.
Pa se niso dale omehčati, temveč so ga gnale na stražnico in ga izročile roki pravice.	(»Oeuvre«)
Astrologova	j
zavarovalna polica
(~TI) London, febr. Nenavadno zanimiva zadeva se je nedavno razvedela med angleško javnostjo. Nekaj mesecev preden je postal francoski pre-zident Doumer žrtev atentatorja, je zavarovalnica Lloyd sklenila zavarovanje za primer Doumerjeve nasilne smrti. Kakor so pozneje ugotovili, je bil zavarovatelj neki holandski kmet, ki je s posredovanjem nekega agenta, svojega prijatelja, sklenil z zavarovalnico to nenavadno zavarovanje.
Ko je kmalu nato Rus Gorgulcv res ubil francoskega predsednika, je angleška zavarovalnica hočeš nočeš izplačala Holandcu trideset tisoč funtov, to je v našem denarju več ko 7 milijonov.
O zadevi so nekaj let pozneje izvedele francoske policijske oblasti. Kajpak so se začele hudo zanimati za holandskega zavarovalca. Sumile so, da mora imeti kakšna zarotniška tolpa prste vmes, zato so poizvedovali na Holandskem, kako in kaj je s stvarjo. Toda pokazalo se je, da krnet-zavarovalec ni imel prav nikakih stikov z atentatom. Le to je, da se je za zabavo ukvarjal z astrologijo — in ker se mu je zdelo, da je v zvezdah zapisana smrt francoskega predsednika Doumerja, je sklenil zavarovanje za njegovo smrt. Ker zavarovalnica še zdaleč ni mislila, da bi se utegnilo Doumerju kaj hudeda zgoditi, mu je zaračunala sorazmerno majhno premijo. Poznejši dogodki so pa dokazali, da si je kmet horoskop poglavarja francoske države pravilno razlagal...
Zverinstvo mladega bogatina
(nVK) \ewyork, febr. Mladi 211etni sin premožnega farmarja iz Castes-villa v Pensilvaniji, Aleksander Mey-ers je te dni priznal sodišču nečloveški zločin, ki ga je zagrešil nad 161etno Heleno Moyerjevo.
Najprej jo je na cesti nalašč povozil, potem ji je storil silo in jo je vrgel v bližnji vodnjak. Dva dni pozneje je pognal vodnjak z dinamitom v zrak, misleč, da bo tako zabrisal sleherno sled za svojim zverinskim dejanjem. S
Po tem priznanju je policija takoj odšla k vodnjaku in je po dolgem iskanju res našla dekličino truplo med podrtinami. Zdravniki so ugotovili, da je bila nesrečnica še živa, ko jo je okrutnež vrgel v vodnjak.
(»Prager Tagbl.«)
Ljubezen in denar
...v Ameriki
(nži) Newyork, febr. Ameriško »Društvo za odpravo ločitev« je pred kratkim izdalo za ženitvene kandidate koristno spomenico s temi petimi zapovedmi, ki bi si jih nemara kazalo zapomniti tudi pri nas (seveda z našim razmeram primernimi spremembami) :
1. Ne ženi se prej, dokler nimaš prihranjenega vsaj četrtine toliko, kolikor boš potreboval v prvem letu zakona,
2. Stanovanje te sme stati kvečjemu šestino plače
3. Enodružinska hiša ali vila, ki si jo misliš kupiti ali jo zidati, ne sme stati več ko dvakrat toliko, kakor znašajo tvoji letni dohodki.
4. Tvoja žena naj po poroki ne hodi več v službo.
5. Tvoji dolgovi, ki jih vračaš na obroke, ne smejo biti večji od ene mesečne plače.
Društvo poudarja, da teh zapovedi ni sestavilo po kakšni učeni teoriji, temveč zgolj na podlagi izkušenj. Vprašalo je namreč več tisoč zakoncev, ali so v zakonu srečni, in zakaj. In ugotovilo je, da je pri srečnih zakonih vseh gornjih pet točk držalo.
»Ognjena« reklama
(nži) Newyork, febr. Neka newyor-ška .zavarovalnica proti ognju si pridobiva zavarovance na kaj svojevrsten način. Vsak večer namreč »zažge« svoj nebotičnik na Broadwayu. Iz najvišjih nadstropij velikanske stavbe se začno točno ob osmih zvečer valiti oblaki dima, ožarjeni z ognjenim svitom. Seveda to ni pravi požar, temveč le reklama, ki jo oznanja daleč naokoli velikanski svetlobni napis: »Tudi vaša hiša zna tako goreti! Zavarujte jo pri nas!«
Vsak večer opazuje ta »ogenj« velika množica ljudi.
Zanimivo je, da zahtevajo ameriške zavarovalnice za zavarovanje pred tatvino veliko večjo premijo za navaden poceni avtomobil, kakor za razkošno limuzino. Navadne serijske vozove namreč tat približno osemkrat laže spravi v denar kakor luksusni avto.
Ker smo že pri reklami, naj omenimo še nenavadno reklamo kopališča Eden-Beacha na Floridi. Na njegovih prospektih se namreč bere: »Pri nas se lahko resnično odpočijete, ker so med sezono lepotne tekme prepovedane.«
Slepi pes
(nXD) llollywood, marca. V neki tukajšnji uličici vidiš lahko vsako jutro betežnega starega psa, ki ga vodi na povodcu... njegov pasji tovariš, držeč vrvco v gobcu. Staremu psu je ime »Coctail« in je last neke filmske zvezde, Ker je ubožec slep, so navadili njegovega tovariša, da ga vsako jutro pelje na sprehod.
Oba psa pozna vse mesto. Drugače se jima ne godi slabo, kajti pri usmiljenih ljudeh dobita na sprehodu vsak dan kaj dobrega za pod zob.
V
Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša
najboljša in najbolj zdrava
prirodna mineralna voda
ona z rdečimi srti
na etiketi,
RADENSKA!
ki' se niso bali smrti
DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI
nmih dni
Za prispevek v tej rubriki	;
plačamo 20 din	;
Narobe svet
Mesec dni bo tega, ko sem imela', priliko opazovati pogost primer neoli-. kunosti:
Sneg je pokrival trudno grudo, zemlja je bila odeta v belino, iz vaških hiš se je dvigal dim žalostno proti, nebu, na vasi so se pa sankali otroci.
Stala sem ob odprtem oknu in gledala to nadobudno mladino. Tedaj sta prišli po cesti dve učiteljici. Nekaj otrok se je razteplo, kakor bi se bali svojih učiteljic-vzgojiteljic, nekaj jih je pa ostalo. Učiteljici sta prišli do njih. Vsak olikan človek bi pričakoval, da bosta učiteljici vredni vsaj,; dostojnega pozdrava. Tu je bilo obratno. Niti eden izmed otrok ni pozdravil; svojih vzgojiteljic. Zato je pa pozdravila ena izmed učiteljic: »Klanjam se,, gospodje/«
Videla sem, kako je bilo učiteljica-: tna nerodno, ker je bilo v bližini tudi', več odraslih oseb. Mladina se je pa sankala dalje, kakor da bi se je to prav nič ne tikalo. Kdo je kriv ta-, kini razmeram? Ali učiteljice zaradi, svoje prizanesljivosti, ali morda star-. • ši? Ali ni to narobe svet? A. V.
»Zasluženo« plačilo
Te dni so priobčili časopisi novico, da sta priglasila svoj vstop v Narodno skupščino dva poslanca skupine dr. Mačka. Izplačali jima bodo baje na roko vsakemu po 200.000 din iz državne blagajne — menda za njuno dosedanje delo v Narodni skupščini kot izvoljena ljudska zastopnika...
Pri odboru za prošnje in pritožbe v Narodni skupščini pa leži na tisoče nerešenih prošenj, ne morda mesece, ampak že dolga leta.
Med njimi so prošnje revežev, ki eo si stežka odtrgali od ust potrebni denar ali so si ga pa morali izposoditi, da so mogli svoje prošnje kol-kovati, kakor zahteva predpis.
Za reševanje teh prošenj pa ni časa, ne kredita.
Prav gotovo spada tudi to pod »Zrcalo naših dni«.	P.	Z.
Simulant
»Družinski tednik« je nekoč prinesel šalo iz vojaškega življenja: Major je vprašal bolniškega strežnika: »Kaj je novega v bolnici?« Strežnik odgovori: »Nič! Samo oni simulant je snoči umrl.«
Ta šala, ali kakor bi rekli Nemci »Galgenhumor«, se je ponovila v naši prestolnici.
Neko podjetje, ki se bavi z razkuževanjem sob in drugih stvari, je imelo v svojem podjetju v službi precej delavcev. Ker se vrši razkuževanje s hudimi strupi, bi bilo pri tem delu treba delavcev veščakov. Podjetje pa, ki ga je vodil neki doktor, si je drugače mislilo: delavci veščaki so za taka dela dragi; pa so vzeli v službo same nevešče delavce. To se pravi, take, ki gredo delat tudi na pol zastonj. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Neki delavec se je zastrunil, že več tednov leži v bolnišnici. In menda bodo posledice za-strupljenja ostale, dokler bo živ.
To slavno podjetje pa pravi, da delavec simulira bolezen. To se nravi, da je čisto navaden simulant. Mnogo bi se še dalo to komentirati, mislim pa, da ni potrebno, ker ie to preveč svetlo in jasno zrcalo naših dni.
Tone
10. nadaljevanje
Ta mož je stal torej pred nama in videti je bilo, da je bi! tako od sile osupel, ko je naju zagledal, kakor midva, ko sva njega uzrla.
Fantič v njegovem naročju se niti ganil ni.
Kaj se je medtem v Binnsu in meni bliskovito dogajalo, tega ne more živ krst popisati. Kasneje sva se prav pogosto pomenkovala o tej eni sami, dragoceni sekundi, ki je morala biti in je tudi bila odločilna za najino početje. Toda nikoli nisva natanko dognala, kakšni občutki so se v tistem trenutku podili po najinih možganih in kakšen sklep je vsak od naju prihodnjo sekundo »počel.
Imela sva res samo nekaj sekund časa.
Še preden bi utegnila našteti do tri, bo že za najinim hrbtom zletela palača v zrak, in mi vsi, ki smo stali le nekaj metrov od središča eksplozije, bi se morali, če bi ostali samo še kakšno sekundo ua tem mestu, napotili v večnost.
Zasluga čudovite prisebnosti mojega prijatelja Barneya Binnsa je bila, da se je vse to, kar se je zgodilo, moglo tako zgodili. Zame taka prisebnost ni posebna odlika, saj je zvezana z mojim poklicem in moral sem se je v neštelih dogodivščinah priučili. Toda Binns... mož jezika in peresa... sicer pa, nobena beseda pohvale bi ne bila odveč za tega preimenitnega moža.
Vse to se je zgodilo v prvi sekundi, ko me je Binns zaustavil.
V prihodnji sekuudi se je zgodilo vse drugo.
Mož pred nama bi moral saino.krik-kniti... to sva skorajda pričakovala. Njegovega krika bi nama ne bilo mnogo mar, zakaj pri priči bi ga bil udušil grom eksplozije.
Lahko hi se bil pa pri priči obrnil in izginil v temi neštetih, labirintom podobnih hodnikov, kotov in stopuišč. Ne bi bila mogla steči za njim
In to sva hotela oba z Binnsom preprečiti. Premišlja nje. kaj se bo kasneje zgodilo z otrokom, tisti trenutek ni bilo važno.
Skratka: Binns in jaz sva se oba s tigrovskim skokom pognala naprej, kakor da bi bila en sam mož. Možak je strmel v naju — in čudo prečudno — najin skok ga je popolnoma ohromil.
Binns ga ie s pestjo pobil na tla, toda še preden se je sesedel, prav za prav še medtem ko je Binns zamahoval. sem jaz previdno izvil odrevenelemu dedcu otroka iz naročja. Mimogrede sem mu pogledal v obrazek.
Kalifek je trdno spal.
To se je zgodilo v prvi polovici te sekunde, v drugi polovici sva pa že stekla z Binnsom k stopnicam.
Ko sva stopila na prvo stopnico, naju je kar vrglo po stopnišču navzdol, zakaj za nama se je razčesnil pekel in zračni pritisk je pometal okoli sebe ko strahovit piš orkana. Počilo je z grozovitim treskom, potlej je za sekundo zavladal mir in šele iiato je zagrmela prava eksplozija!
Kar v čast nama je bila!
Medtem ko sva Binns in jaz z otrokom tekla 1» stopnicah, sva slišala kako se rušijo oboki in pošastni bliski so švigali proti nebu.
Bilo je skratka nepopisno!
Kakor da bi se bilo nebo sesulo in bi bile pobegnile vse Jurije iz pekla; svetal rožnatordeč sij je oblil nebo in vedel sem, da leti strelivo strojnic v zrak; vmes so pok na pok prisekavale granate, potlej so leteli kosi kamenja prav do nas in kosi železa so pojoče in brenče žvižgali po zraku.
Zmerom znova se moram vrniti k svojemu prijatelju Binnsu, ki se je v teh več ko kočljivih trenutkih obnesel bolj ko najneustrašnejši in najimenitnejši med udarniki na fronti.
Ko sva prišla na prvo ploščad, se je zagnal Barney Binns z elegantnim skokom čez obzidje, spodaj obstal in stegnil roke, da bi sprejel iz mojih rok otroka. Položil sem mu fantiča v naročje in še prav doHro se spomnim, da je takrat, ko sem ga dvignil predse, da ga izročim Binnsu, široko odprl oči in me pogledal.
Niti besede ni spregovoril, samo njegove velike, nedoumne oči so me za trenutek pohlevno pogledale.
V trenutkih velikih nevarnosti je toliko majcenih malenkosti, ki so prav za prav nepomembne in niso v nikakšni zvezi s premaganjem nevarnosti, pa jih človek vendar nikoli v življenju ne pozabi; stvari, ki ostanejo neizbrisneje povezane s takimi dogodivščinami, kakor dogodivščina sama.
Tako neizbrisen je ostal v meni spomin na mirni pogled lega fantiča v tistem trenutku.
Ko sem videl, da drži Binns fantiča varno v naročju, sem skočil za njim, in tedaj se ie pripetila spet malenkost, ki je bila pa za Binnsa (in kajpak zame tudi) tolikanj značilna. Naravno bi bilo v teh okoliščinah, ki so terjale skrajno naglico, da bi bil Binns slekel s fantičem dalje, jaz pa za njima. Toda Binns je položil, komaj sem srečno stal na tleh, otroka spet meni v naročje, in šele takrat sva slekla ko dve podlasici t»o trati li grmovju, kjer sva se bila domenila z najinima Hindujkama.
Bila je res samo malenkost, sem dejal, vendar ie bila za Binnsa in zame značilna. On je dobro vedel, kako zelo sem vdan temu otroku, čeprav je bil določen in izbran, da stre in uniči angleško nadvlado. In v njegovem, mislim seveda v Binnsovem dejanju, je bilo nekaj viteškega, nekakšna prijateljska resnost, tako nekako, kakor da bi bil rekel: Vzemi malčka, ki ga imaš rad, in bodi odgovoren zanj zdaj in zmerom poslej.
Imel sem torej dečka spet v naročju in njegova glavica je počivala na moji desni rami. Preden sem stekel dalje, sem še brž pogledal otroku v oči. Dobro vem, da je bil fantič popolnoma buden in se mi je nasmehnil; natanko sem to videl, saj je bila vsa okolica zaradi grozovite nevihte še zmerom trajajočih eksplozij in zaradi ogromnega požara, ki je izbruhnil, razsvetljena ko podnevi.
Res sva se drug drugemu nasmehnila.
Kateri drugi otrok v teh letih, vas vprašam, bi bjl spričo takšnih grozotnih okoliščin, ko se je zemlja bobneče trgala na kose — kateri deček bi bil oslal tih? V naročju popolnoma tujega mu človeka... miren in vdan?
Tako sem spe! doživel novo sliko o nepredirljivi skrivnosti Indije.
In vse to se je zgodilo s tako naglico, da je pripovedujoča beseda ali opisujoča črka kratko in malo ne bi zmogla.
Našla sva grmovje, ki sta ga omenjali Hindujki, Deklet še ni bilo, toda prav kmalu se je pokazala ena izmed njiju.
»Sahib... brž...«
In že je stekla dalje. Nič nisva vprašala, kje jo ostala ona druga. Ni bilo časa za vpraševanje. O! roka v mojem naročju ni videla.
Poti, ki smo hodili po njej, ne morem več opisati. Ne spomnim se je več.
Prišli smo v tesno, globoko sotesko in tam nas je peljalo dekle v nekakšno hišico iz bambusa.
Zavil sem fantiča v svojo vrhnjo obleko in ga položil na ležišče iz vej in listja. Pri priči je zaspal.
Na vzhodu se je svitalo jutro.
Molče sva sedela z Binnsom pred kočo, pred najinimi nogami je čepelo dekle — in vsi smo giedali, kako se jo nebo rdečilo in kako je solnce pršilo svoje rumenkaste, mirne žarke čez svet.
Šele po dolgem, dolgem času je 1)inns spregovoril.
»To bi bilo v kraju,« je nadvse zadovoljno dejal, .vin če pridemo zdaj še s tvojim malim cesarjem srečno v Pešavar, bom sedel za mizo in napisal burni roman teh dogodivščin.«
Lahno sem položil svojo desnico na nežno dekličino ramo.
Kje je ostala tvoja prijateljica?«
Ogledala se je.
Ne vem, sahib. Kar na lepem je ni bilo več.«
Ali je bila še s teboj pri stražah?«
Odkimala je z glavo.
»Ne, že prej je odšla, sahib. Tema jo je pogoltnila. Ne vem. Odšla je v neki hodnik, sahib. Klicala sem jo, pa nisem dobila odgovora več.«
»Ali misliš,« je vprašal Binns, »da smo tukaj popolnoma na varnem?«
; Da, sahib. Nikogar ne bo sem.«
»In kako bomo odšli dalje?«
Ni ji bilo treba odgovoriti, zakaj Binns in jaz sva bila z enim skokom na nogah. Tudi la skupni skok je bil spet malenkost, in vendar spet zgovoren dokaz, kako sva skupno mislila in ravnala.
Naj tudi mojim čitateljem usoda nakloni takšne prijatelje na njihovi življenjski poti!
1-1 k ralu sva začula zvonko, nežno brenčanje, ki ga povzročajo britanska letala, kadar prav visoko letijo. Ped za pedjo sva pregledala nebeški svod, a našla nisva ničesar. Toda v takšnih primerih smo mi, britanski častniki, vedeli, kaj nam je storiti.
Med nami in med letalci je bil sklenjen dogovor.
Na kratko sem pojasnil zadevo Binn-su in deklica nama je pomagala iskali šibje, ki brž zagori in se močno kadi. '
Nekaj minut kasneje se je že dvigal iz naše soteske tenak stožec dima. Včasih, v določenih a nerednih presledkih sem složec dima zastri. In to, kar je dim v prvih minutah napisal na nebo, ni bilo nič drugega, kakor klic britanskega človeka na pomoč.
Pričakovaje in napelo sva si z dlanjo senčila oči in gledala v nebo.
Potlej sva ga uzrla!
In tedaj mi je bilo treba samo z dimom dalje brzojavljati Pojasnil sem letalcu, kaj se je zgodilo in kaj kaže storiti.
Letalec je bil pameten in prebrisan fant. Ni mu na primer prišla bedasta misel na um, da bi bil letel niže, da bi se spustil in si nas od blizu ogledal. Ni bil novinec v teh krajih! Dobro je vedel, da bi nas bil sicer izdal. Dim ni bil v teh krajih nič čudnega. Toda britansko letalo, ki bi prav nizko krožilo nad kakšnim določenim krajem, to bi bilo že zbudilo pozornost!
Pod letalom se je razpočila zelena zvezda, ko sem končal svojo brzojavko.
(Dalje prihodnjič)
|nE=E=E=EE Gett GftrtnPf -----------1!
&	II
TRGOVSKI TRIK
II!	III
E==== NOVELA
Ko je Jo praznovala svoj sedem in dvajseti rojstni dan še zmerom kot samica, je dobila od svojih staršev vse, kar si je želela, od kopice mladih ljudi košarico cvetja vseh barv in vseh velikosti, od babice obupno pismo, ker si še zmerom ni našla zaročenca, od Denisa Barzona pa čudno ponudbo.
Jo je bila snubitev že deset let vajena. Jo je vedela, da vse te snubitve ne veljajo samo njeni ljubki osebici, temveč zvečine premoženju njenega očeta. Vse, te bolj, druge manj prikupne mlade gospode je kar lepo zagovorila, češ: vse preveč je zaverovana v 6vojo samostojnost, da bi ji dala slovo. Še v snu bi jo znala na pamet, to frazo, ki ni nobenega snubca zabolela in jih je vse pridobila za dobre prijatelje.
Jojini starši so se žalostili, Jojine tete so vsak teden privlekle nove ženitne kandidate za družinsko mizo. Jojina babica je svojo vnukinjo že dve leti klicala za Jožefino, ker se ji je ,Jo‘ zdelo premladostno, nič manj ji pa ni prerokovala strašen konec. Jo je medtem dirkala z avtomobilom, s posebnim užitkom je jezdila čez drn in strn, in se je bila pravkar vrnila z neprekinjenega poleta Panama—Quebeck, ko jo je Deuis presenetil s svojim predlogom.
Denis je bil eden od redkih gospodov, ki ji ni nikoli rožic sadil. Sicer bi bilo pa kaj takšnega resda nemogoče, ko je bil pa pravo nasprotje mladega dekieta. Denis je bil zmerom miren, tako miren, da je bil celo debel, vendar simpatično debel, toda poleg živo-srebrne navihanke Joe se je zdel zmerom ko ogromen Buda.
»Predlagam vam torej.--, je dejal Denis, ko si je že šesti obloženi kruhek mašil v usta, »predlagam vam torej, «da se z menoj zaročite. Pomirili boste svojo ljubo družino, prostosti boste imeli, kolikor se vam je bo zahotelo, hkratu se boste pa otepli vseh teh po-škrobljenih ženinov, ki jim itak samo vaša dota diši«
•lo se je za trenutek zamislila. Potlej je začela kakor zmerom v takih primerih :
»Dragi niister Barzon, če se hoče človek poročiti...«
Denis Barzon je roteče dvignil roko. »Stojte! Nisem govoril o poroki. Predlagam vam samo, da se z menoj zaročite.«	■
»Vem, da se ne nameravate poročiti z menoj,« je potlej nadaljeval. »Tudi to vem da se z vami sploh poročiti ne morem. Vse premalo denarja imam — od zlatnikov svoje žene pa ne maram živeti. Razen tega sem že nekaj dni brez službe; v banki so me odslovili. Torej vidite, da sploh ni govora o najini poroki, in prav zato vam tudi predlagam samo zaroko«
Jo je vstala. Radovedno je pogledala Denisa. Ni ga razumela.
Zakaj bi se potlej radi zaročili z menoi. ako me nočete za ženo? Bila je pošteno začudena in malce užaljena v samoljubju.
»Zakaj? Zgolj iz trgovskih vzrokov. Mož mojega kova ne more dandanašnh' na pošten način dobiti službe. Ako bi bil pa vaš zaročenec, bo marsikateremu podjetniku v čast. da ho smel zaposliti bodočega zeta C. T. llardan-gerja. Vaše prednosti sem že v začetku poudaril, zdaj veste tudi moje «
.lo je prikimala. Ni se doluo čudila, saj je bila Američanka — in Denisova odkritosrčnost ji je bila ljubša od hlinjenja drugih, ki niso zvečine irč dragega nameravali. Denisove te -no. mirne oči so ji bile všeč, nič manj prilika. da ji vsaj nekaj časa. dokler ho zaročenka, ne bo treba poslušali večne očitke ljubljene družine. In še vse bo lahko storila, kar ji bo všeč.
»Kako dolgo naj traja la komedija?« je radovedno vprašala.
»Kakšnega pol leta, mislim. Takrat boni že tako trdno sedel v svoji novi službi, da me še tedaj ne bodo odpustili, ko bova zaroko razdrla.«
In prihodnji dan je bral vet, Ne\v-york, da se je miss Hardangerjeva hči velikega finančnika, zaročila z Denisom Barzonom. grofom Olianersbe>irth skim. Spet bo nov kapital p »zlatil sijaj staroslavnega imena, spet s' bosta angleška aristokracija in ameriško denarništvo brusila jezike.
Denisu niso ponudili samo ere sin* be. temveč kar tri. Izbral ie mirno in premišljeno, kakor je s'oril sploh v^e Po telefonu je sporočil uspeh Joi in ji poslal za zaročno darilo starinski smaragdni obesek Jojini starši, čeprav tiisn bili presrečni zaradi hčerine izbire, ao bili vendar zadovoljni, lo se ie odpeljala, saj je bil ojeri zaročenec lako od jutra do noči zaposlen, nnjpret v Florido k nekim tekmam
Bila sla prav čudna zaročenca Videla sta se le rekdokdai: drug z drugim sta bilo izbrano ljubezniva, da ■‘o se druari kar spogledovali Skoraj nikoli nista bila sama Denisu lena n bilo mar Delal je mnogo ona se ie ukvarjala z raznimi Športi, in zdelo s“
(Nadaljevanje na K. strani)
Vzorni dijaki
V 8. številki Družinskega tednika ;; z dne 25. februarja smo na tem me-;; stu in pod gornjim naslovom priobčili;; dopis, ki graja vedenje nekaterih di-;; jakov, vozečih se s tržiškim vlakom.;;
Ravnateljstvo drž. realne gimna-;; zije kralja Aleksandra I. Zedinitelja;; v Kranju je zaradi tega našega do-" pisa uvedlo preiskavo med svojimi" dijaki, ki se vozijo s tržiškim vlakom,;; in nas je naprosilo za objavo, i>da jc Ir',; malo resnice na hm in. da se del o brc-',’, menihe nanaša na dijaku, ki je bil',', že prej z zaroda odstranjen1.	!!
Radi priobčujemo ugotovitev pre-" iskave na realni gimnaziji v Kranju.:! Prvič, ker želimo ustreči želji ravna- j telistva, drugič pa, ker stojimo na ! Stališču, da za vedenje dijakov ne|! more biti odgovoren samo zavod, kjer:j se šolajo, temveč soodgovarjaio tudi j j •Urši.	Uredništvo.
21 OTROK!
V Goderichu v Kanadi je neka žena rodila svojemu možu 21 otrok in vsi še žive. — Naša .slika kaže očeta (na levi) z vse* mi otroki, kolikor jili je še pri hiši; matere na kliki ni, ker še leži; njen naj-mlajši je natn-red šele pred nekaj dnevi prl-•el na svet.
Piam fnisd
Nikolaj Sebastijan KOCH, imenovan Chamfort, je bil duhovit francoski moralist iz dobe tik pred revolucijo. Pod strahovlado jakobincev je moral mnogo prestati; ker ni videl rešitve pred večnim preganjanjem, je šel prostovoljno v smrt (1741—1794).
V&ml&dfa®-	i% UmLzC^
Modne novosti in norosti, ki mikajo ženski svet
(n) Pariz, marca.
Nikoli ne hodim tako rada po pariških trgovinah kakor v zgodnji spomladi, meseca marca in aprila. Pariški modni -ustvarjalci hočejo tedaj dahniti v vsako trgovino, v vsako novo obleko košček cvetoče pomladi. Vse velike trgovine so polne svežega pomladnega in poletnega cvetja: duhte-čih vijolic, zvezdnatega jasmina, nežnega španskega bezga in opojno dišečih nageljnov. Vse to cvetje pripeljejo s »Sinje obale«, je pa tako poceni, da si lahko vsaka Parižanka kupi šopek svežih cvetk za svoj dom.
Brezplačna Kolinska voda
V notranjščini vseh velikih modnih hiš so pa spomladi pravcate razstave kozmetičnih sredstev, rokavic, nogavic in cvetja. Kamor se ozreš: rože, velike steklenice parfumov, lonci krem in celi kupi nogavic. V kotih stoje ogromne steklenice, pravcati vodovodi za kolinsko vodo. Obrneš pipico in že ti kane v roko — zastonj — par kapljic dišeče tekočine. Pipico pa smeš obrniti kolikorkrat hočeš... Gizdave Parižanke pridno izrabljajo priložnost, saj trgovci prazne steklenice vsak dan — če je treba tudi dvakrat — napolnijo.
V sredini trgovine so v velikem kupu nametane pletenke, ki drže po več litrov.
Na vrhu tega kupa se pa vrti na električni plošči velikanska pletenka, ki drži najmanj deset litrov. Tudi pred tem kupom postajajo ženske in pošiljajo največji pletenki nežne, hrepeneče poglede.	Kaj neki je	v	teh
pletenkah? boste vprašale. Ne čudite se in ne zgražajte se! Pariška posebnost:
kolinska voda v pletenkah
V Parizu ne moreš kupiti dobre ko-linske	vode na	gram. »Liter	ali	pa
dva, saj je dobro imeti doma zalogo,« pravijo premeteni pariški drogeristi. Tudi ta ogromni kup pletenk se bo manjšal in manjšal, dokler ne bo zadnje — največje — odnesel kakšen posebno	darežljiv	in zaljubljen	oboževalec	svoji razvajeni ljubici	ali	pa
prepozoren možiček svoji boljši polovici.
Puder na kile
Spomladi se pariški olepševalni saloni kar razcveto. Parižanka žrtvuje za lepoto vse, vsaj ta občutek imaš, te jo gledaš, kako se preriva po ure
in ure v največji gneči, preizkuša in kupuje vsa mogoča rdečila in mazila. Puder kupiš na kile, saj je mnogo ceneje; če pa prineseš s seboj lonček, ga lahko napolniš z originalno kremo za polovično ceno.
V nekem velikem salonu za clepša-vanje te celo zastonj pravilno zmasirajo in namažejo. Zdaj pa zdaj se prikaže iz olepševalnice prenovljena lepotica, od zadovoljstva in sreče ji kar žari obraz. Moram reči, da se Parižanka silno hitro razvname in navduši, kadar gre za modo ali kozmetiko.
Rokavice in nogavice
V ostalih oddelkih sem si ogledala nogavice in rokavice.
Najmodernejše so nogavice v rdečkasti barvi jesenskega listja. Tkane so tenko kakor pajčevina, dvomim, da bi jih dvakrat obula, športne nogavice so pa posebnost; podobne so tistim, ki so jih nekoč nosile naše mame. Grobo so tkane, z geometričnimi vzorci, s krogi, kvadrati in diagonalami in kajpak v vseh mogočih barvah.
Največ mikavnih in nepotrebnih novosti sem opazila pri rokavicah. Spet se je razmahnila modna fantazija na škodo praktičnosti.
Skromnejšo žensko bodo razveselile posrečene imitacije usnja v vseh modernih barvah. Usnjate rokavice so zmerom moderne, samo njih oblika in dolžina se spreminjata. Največ usnjatih rokavic je v dvojnih barvah (zelena dlan in vinskordeč hrbet) z vtisnjenimi geometričnimi liki.
Seveda so vse rokavice sešite na roko; moda se namreč spet navdušuje za ročno delo.
Posebno ponosne so Parižanke na rokavice, ki imajo na zapestjih majhna ogledalca — in vem, da bodo vneto nosile rokavice, ki se zapenjajo z malimi gumbi od zapestja po dlani do prstov, čudovito nepraktično!
Modna novost bodo rokavice v zelo živahnih barvah k temnejšim oblekam. Prevladujejo vijoličasta, rožnata, zlatorumena in živordeča barva.
Lepe, a drage so rokavice iz krokodiljega in kačjega usnja. Poleg neštetih fantazijskih rokavic iz srebra, tafta, organdija in lameja, sem se najbolj navdušila za prekrasne modele iz čipk.
Seveda moramo na vse te modne novosti gledati s kritičnim očesom, saj vemo, da se moda ne ozira ne na zdravje, ne na mošnjiček!
Naša kuhinja
Če kupuješ pomaranče,
jih ne pozabi potežkati; težka limona ali pomaranča s tanko, gladko lupino je najboljša. Tanko lupino brez bele Plasti dolgo ohraniš, če olupke nekoliko preslišiš, kar moraš pri nagniti limoni takoj storiti, sok pa iztisniti v kozarec.
Ko prineseš pomarančo ali limono domov, jo zavij v papir in postavi na hladno, pa bo sveža več tednov. Gnilega sadja ne imej med zdravim.
Prav dobro je konservirati limonovo »li pomarančno lupino z gosto sladkorno vodo v sirup; sladkorjev led mora stati nad lupino, pa držijo lupinice več mesecev. Medena potica z zrezanimi osladkanimi pomarančnimi lupinicami je zdrav sadni kruh.
JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE
Ponedeljek: Paradižnikova juha, goveje srce z omako iz smetane, makaroni.
Torek: Golaž z rezanci.
_ Sreda: Krvave klobasice z ohrovtom; ajdova torta."
Četrtek: Goveja juha z vraničnim rižem, krompirjevi rezanci s solato.
Petek: Sveži slaniki na olju'* z vloženimi olivami.
Sobota: Krompirjeva juha, krompirjev pire s čebulovo omako.
Nedelja: Preslaninjeno telečje srce s kruhovimi cmoki, sirov zavitek z ''ožinami; kompot.
Pojasnila:
* Ajdova torta. Vmešaj 14 dkg musla * 4 jajci in 14 dkg vaniljevega sladkorja, vmešaj 14 dkg zmletih mandelj -n°v, za noževo konico jedilne sode, ali !Jlt pol zavitka (»Ciinega praška in 14 dkg ajdove moke. Zmes daj v dobro •'»fnnzano in omokano tortno obliko ln speci. Ko je pečena in ohlajena, jo Prereži čez polovico in namaži spodnjo Plast z gosto marelično marmelado, Povezni nanjo zgornjo polovico in jo Povrhu potresi s sladkorjem.
“Sveži slaniki na oliu. Slanike očisti in jim ostrgaj kožo, hitro umij, 0t>rgnl s soljo in opeci na obeh straneh v vročem olju.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
1'onedeljek: Fižolova juha, nadevan Ohrovt v smetani, krompirjevi svaljki
oreh) ni[ makom.
Torek: Oparjena svinjina ■? zelenja-° in makaroni. Pomaranče in žem-*Jev peienjak.
Sreda: Gobova juha, smetanast žličniki z endivijo; jabolčne rezine.
Četrtek: Juha s krompirjevim pirejem, telečja prsa, nadevana s špinačo in rižem; pečena jabolka.
Petek: Postna juha, ribja majoneza, sirov kolač.
Sobota: Paradižnikova juha, prednji del divjega zajca s cmoki; sir z rženim kruhom.
Nedelja: Juha iz kosti, pražen kozliček s krompirjevo solato, limonov puding,* sveže sadje, mokka.
Pojasnilo
* Limonov puding. Vzemi 8 dkg sladkorja, 12 dkg presnega masla, 8 jajc in eno limono. Sladkor, maslo in rumenjaka dobro vmešaj in na sopari zmešaj s sokom in lupinico ene limone. Ko postane zmes gosta, jo ohladi. Dodaj še sneg osmih beljakov, daj v posodo in kuhaj v sopari 20 minut. Serviraj z limonovim sirupom.
DVA RECEPTA ZA IZBIRCNEZE Preslaiiinjen jezik s smetano
Poparjen jezik olupi in preslanim. Nareži čebulo v tenke rezine, jih nalahno ocvri, da postanejo lepo rumene, dodaj kos presnega masla, pretlačeno sardelo, kaperne in limonove lupinice, opeci jezik na obeh straneh in ga zalivaj s kislo smetano.
Pikantno pečena teletina
Vdrgni telečje meso brez kosti s soljo in ga potresi z limonovo lupinico, papriko, nageljnovo žbico, muškatnim oreškom in ingverjem. Meso pokrij z rezinami slanine in ga peci med dobrim polivanjem. Pečeno meso zalij z juho in takoj postavi na mizo.
ZENSKI RAZGOVORI
Povejte mi, prosim, ali se da obloga vulkanske zemlje na ves obraz, ali samo na ona mesta, kjer so sc izpustili mozolji? Ali ni škodljiva za kake druge izpuščaje? — Rada bi se včasih namazala s kako kremo, pa imam takoj drugi dan lišaj. Sploh nobene stvari ne prenese moja koža; pa bi vendar imela rada mehko in cisto polt. Kako naj odpravim z las nevšečni prhljaj?
Leny iz T.
Obloga je mišljena za ves obraz. Ce je koža ranjena, odprta ali -lišajasta, seveda ne gre devati nanjo oblogo iz vulkanske zemlje. Kožo je treba naj-
prej pozdraviti. Navadnim mozoljem pa obloga ne bo škodovala, nasprotno! čim manj krem pride na kožo, tem bolje! Siliti se pa z njimi sploh ni treba, zlasti če vam je koža tako občutljiva. Z boraksom omehčana voda bo za vas morda najboljša. Skrbite za dobro prebavo; spomladi vam bo dobro storil kak čaj, ki čisti kri. Ali veste, kakšen recept za dobro kožo in lepo zunanjost mi je povedala nekoč starejša gospa, ki je bila videti neverjetno mladostna in sveža? Rekla je: malo olja, malo jajca, največ vode, to so moji recepti. Največ pa dam na dobro voljo, če sem prav slabo razpoložena, ves dan čemerna in nataknjena, je tudi moj obraz star in nelep. Navsezgodaj že, ko vstanem, se pretegujem, telovadim in umivam — prepevam. Tudi če je dan ne vem kako pust in mračen in mi petje ne gre od srca. Svoje razpoloženje spravim s petjem že navsezgodaj v ravnotežje. Jezi se izogibam. To delam že izmlada, in mi ni žal. — Moram reči, da receptu te stare gospe bolj verjamem ko ne vem kakšnim reklamam za raznovrstna lepotila in ličila. O negi las, prhljaju itd., o priložnosti poseben članek.
Imam dolge lase, pa ne vem, ali naj si jih ostrižem ali pustim kar take. Svetujejo mi, naj si lase ostrižem. Zdaj nosim kito, za »rolo« so predolgi, druge frizure pa ne vem.
titateljica z Gorenjskega.
Pravilno pričesko je včasih težko pogoditi. Ustrezati mora namreč potrebam, obrazu ali tipu nosilke in ne nazadnje tudi njeni denarnici. Kratki lasje prav gotovo več stanejo ko dolgi, če niso seveda že po naravi skodrani ali taki, da jih je moči nositi gladke * Kratki lasje imajo nešteto prednosti:
prijetna nošnja, neoviranost pri športu in delu, večkrat jih je moči umivati, česati in krtačiti, in kar tudi ni od muh: klobuk stoji lepše na glavici kratkih las. Dolgi lasje ne zahtevajo kodranja in podobne nege. če imate za pričesko »bubi« pripravne lase, to je, malo nakodrane ali vsaj suhe, temnejšega odtenka, kito odrežite. To lahko storite tudi tedaj v vsakem primeru, če je v bližini frizer in boste od časa do časa za svojo pričesko žrtvovali nekaj časa in denarja. Svitek ali »rolo« je še nedavno nosilo vse, »kar leze ino gre«, zdaj je pa nekako iz mode. Zdaj so moderni različni ko-drci, v zatilniku, ob straneh, celo povrh glave jih nosijo. Različne, bolj ali manj umetne frizure je pa možno napraviti le s trajno kodranimi lasmi. — še tole: Poznam več gosp& in gospodičen, ki se zelo po modi ravnajo, pa nosijo zadnje čase majhno, stisnjeno kito (vozel) precej globoko v zatilniku. Ni napačno. Morda bi se kaj takega podalo tudi vam.
2. B.: Vaša zamisel se mi ne zdi posrečena. Dandanes je toliko takih, ki se obrtno in v večjem obsegu ba-vijo s podobnimi rečmi, pa svojih izdelkov ne morejo prodati. Izdelovanje, reklama in razpečavanje betonskih izdelkov bi vas preveč stalo, uspeha pa najbrže ne bi bilo. Ostanite pri svojem, to je poskušajte dobiti kakšno službo v stroki, ki ste se je izučili. Vem, da je brezposelnemu dandanes težko dobiti namestitev. Toda nikar ne obupajte. Morda se vam kmalu obrne na boljše. Za novimi idejami zastran zaslužka pa le še stikajte, morda boste pogodili kaj takega, kar bo vsaj nekoliko uspešno in ne bo treba v začetku tvegati preveč denarja. Dela, in to čimprej, vam želi
Damijana.
0^
Jprez Bayer-jevega križa ni Aspirin tabiet.
Vsaka Aspirin tableta ima 8ayer-iev križ
; Pri reomatizmii, gripi in vročim.,
OglM I«	pod	§._$t	1583	od	5,	XII	1936.
Rabi samo zobno ščetko „ORLOV". videl boš, kaj je res dobro!
Dobi se povsod!
Z zakonom zaščiteno po vsem svetu
Hlada prifumea...
...bluze iz tula, prešite s pestro bleščico. Nosimo jih k črnemu krilu;
...spomladanske kostime ob telesu in z mahedravimi jopicami; novost so prešiti debeli robovi na reverjih in zapestjih;
...klobuke iz istega blaga, kakor je plašč ali kostim;
...za poletje ljubke, nežne »dečve« iz enobarvne pastelne svile; rokavce, izrez in krilo izvezemo s pestrimi vzorci;
...poletne obleke krajše kakor doslej, v veselje vsem damam z lepimi ravnimi nogami;
...reverje pomladanskih kostimov pošifce ali prešite z vzorci cvetlic in geometričnimi liki;
...poleg vseh mogočih fantazijskih bluz športne bluze iz belega pikeja, ki jih bomo nosile k »francoskim« kostimom;
...dosti evetja povsod. Na klobukih, plaščih, večernih oblekah, kostimih in celo... na čevljih, če upoštevamo, da je poleti dosti prahu, bomo menda ubogim cvetlicam prizanesle.,.
...individualnost v vseh oblekah. Vsaka naj si sama ustvari modo 1937: to je pravilo letošnje mode.
Le nekai centimetrov...
»Le nekaj centimetrov bi še rada zrasla...« toži ta ali ona mladenka, ko ogleduje letošnje modne časopise. Saj so skoraj vse obleke prikrojene za visoke, vitke postave, ne glede na to, da morajo biti manjše in debelušne ženske še bolj premeteno oblečene, če hočejo skriti svoje napakice.
Treha bo torej še malo zrasti, drugega vam za enkrat ne vem svetovati. V telovadbi pa imamo, hvala Bogu, še nekaj vaj, ki vas bodo pošteno potegnile. Pripomniti pa moram, da rastemo največ do 25. leta in le do tega časa še lahko naravo popravljamo. Pozneje nam koristijo te vaje samo za lepo in prožno postavo.
1. vaja: Stoj s podplati na tleh in se sklanjaj v predklon, ne da bi upognila kolena, dokler ne „ dosežeš tal z dlanmi rok.
2. vaja: Vlezi se po-dolgem na stol, da boš
podprta samo v ledjih, stegni roke m noge in se večkrat dobro uretegni.
Podobna, a še boljša vaja je: lezi
na tla in"	|	j
prosi, da te kdo ne premočno potegne enkrat za členke, drugič za zapestja, (še boljše je, če vas istočasno vlečeta dva za noge in za roke.)
3. vaja:	Vzpni
se na prste, za-
Kadar imaš priliko, se za nekaj časa s stegnjenimi rokami obesi na telovadni drog ali na rob zidu. Izogibaj se vseh vaj, ki krčijo mišice. Te vaje sicer mišice krepe, zato vam pa pokvarijo ves uspeh pri vajah za rast.
Vse vaje izvajaj z mehkobo in prožnostjo, ne da bi se utrudila in ne da bi krčila mišice.
Na slikah ni zapisano, kolikokrat narediš vsako vajo; vadiš jo lahko, dokler se ne upehaš in zasopeš.
H koncu naj pripomnim, da ženskam, visokim vsaj 1 m 60 cm, te vaje niso neobhodno potrebne. Zakaj ne? Zato ne, ker so že dovolj visoke, že več let namreč nehote opazujem mlade ljudi pri plesu, kopanju in na promenadi in vedno iznova me ■ preseneti, da so dekleta toliko višja od fantov. Pri plesu ni to na pogled prav nič estetično, mislim pa, da tudi prijetno ni.
Menim, da je najlepša srednje visoka, a lepo rasla in ravna postava. Ta icleal pa menda lahko doseže vsaka izmed vas.	(n)
Porabiti nasveti
Da ohraniš linolej svež in čist, ga najprej odrgni s parafinom, potem ga pa nalošči z zmesjo voska in terpentina. Pisane vzorce na linoleju umiješ z mokro cunjo; voda mora biti samo mlačna, ne pa vroča.
Ledene rože na oknih najlaže zbrišeš z zamrziega stekla z gobo ali s čopičem, ki ga pomakaš v mlačno vodo. v kateri je raztopljen galun ali pa kuhinjska sol. Na 'h litra vode daš pest soli ali galuna, če je hud mraz, moraš steklo takoj osušiti.
Madeže rok si najhitreje očistiš s kisom; da bodo roke voljne, jih pa odrgni z glicerinom. Pri trdovratnih madežih zmešaj nekoliko olja in sladkorja in odrgni roke.
Presoljeno jed omijiš s ščepcem sladkorja ali pa kuhaj v jedi srebrno žlico.
Lakastim čevljem ohraniš blesk, če jih po čiščenju odrgneš s prerezano čebulo. Odrgni ves čevelj, a ne prehudo; čebulni sok se ne sme cediti po čevlju, čevlje shrani v mrzlem prostoru.
Smolnate madeže, ki se te utegnejo prijeti pri razdiranju božičnega drevesa, odpraviš s špiritom, če ostane še kakšna sled, jo podrgni z milnato vodo.
Ploščice na pečeh najlaže in najlepše očistiš z vodo, v kateri si. zdrobila precej krede.
Mast, ki se ti je še vroča polila po kuhinjskem podu polij takoj z mrzlo vodo, da se strdi, še preden je utegnila prodreti v špranje in les. Strjeno pa z lahkot« odločiš z nožem.
okroži
glavo, odnoži enkrat eno, drugič drugo nogo in si pomagaj pri tem s celim telesom.
4. vaja: V stoji razmakni noge, suni roke kvišku in nazaj, kakor da bi se hotela pretegniti. Sklanjaj se z glavo, rokami hi gornjim telesom kolikor moreš nazaj.
5. vaja:	Stoj,
kakor pri 4. vaji, skleni roke nad glavo in delaj od pasu navzgor velike odklone v desno in levo.
čajo ultravijollčasti žarki, ki so posebno močni v redkem planinskem zraku in nemoteno uhajajo v oči. Njih učinek poveča še na snegu se odbijajoča sončna bleščoba.
Te bolezni tarejo tudi ljudi, ki morajo kar venomer delati pri nočni električni luči: n. pr. filmske igralce, elektromonterje in zdravnike-rontge-nologe.
Smučar, kakor hitro opaziš pri seb! sumljiva znamenja, pojdi takoj v dolino, kjer je vpJiv ultravijoličastih žarkov neznaten. Najbolje je, da ostaneš nekaj dni v mračni sobi, pri motnjah v mrežnici pa v popolnoma temnem prostoru.
Vnete oči zdraviš z mrzlimi obkladki
Ne smučaj te spomladi brez naočnikov!
čeprav nam je bivanje v planinah vir zdravja in moči, le ni tako brez nevarnosti, kakor bi utegnil kdo misliti. Saj imamo celo vrsto »višinskih bolezni«, med katerimi je najnavad-nejša, a najnevarnejša menda, oslepitev zaradi bleščeče snežne belinc;
roke’ nad I kadar sije sonce.
Za to neprijetno boleznijo obole največkrat neizkušeni smučarji, ki se gredo prvikrat spomladi smučat na visoke planine. Naočnikov ne marajo vzeti s seboj, saj še v dolini solnce ponižno brli; kdo bi torej mislil na
očesno vnetje zaradi spomladanskega in z mazilom, ki ti ga predpiše zdrav-
so”<ra! ,	.	,	,	,	.	...	{	nik. Ko si že spet zdrav, nosi nekaj
Niso še dan dva na smučeh, ze .i* časa še zmerom temnosive ali temno-pneno oči skeleti m šcemeti; pridruži j ze]ene naočnike se še neprijetno solzenje, kakor pri
nahodu. Navadno se likratu pokažejo po obrazu večji in manjši rdeči madeži,, ki jim zdravniki pravijo ledeniške opekline.
Druga oblika oslepitev so motnje v mrežnici; človeku se oči žamegle: vse predmete vidi temneje, kakor so v resnici. Sinje nebo se mu zdi temnomodro — in megla pred očmi se sčasoma zgosti v popolno temo.
Vsi ti pojavi so zelo nevarni, saj
Mnogi ljudje, ki so bolezen že pre boleli, vidijo še dalje časa vse predmete rdeče. Ta motnja ni nevarna in sama izgine.
Vseli teh skrbi in zdravniških stroškov se pa izogneš, če vzameš na smučanje ali na izlet v zasnežene planine temne naočnike s seboj. Po izletu jih kar v nahrbtniku pusti, da jih drugič ne pozabiš. Imej jih na očeh, čeprav je morda oblačno, zakaj
lahko oslepiš med potjo na kakem ne- j v planinskem zraku je vse polno ultra-varnem kraju, izgubiš orientacijo in J vijoličastih žarkov, tudi kadar ni son-strmoglaviš v prepad. Dovolj je pa | ca. Uporabljaš lahko rumena, rumeno-tudi že, če se vnetje tako poslabša, da j siva in temnosiva očala. Plavolasi Iju-je vid v nevarnosti	|	dje so za oslepitev bolj sprejemljivi
Tako oslepijenje in vnetje povzro- j kakor temnolasi.	(n)
I UPOMLAD KUPITE
Vaš novi plašč, kostum ali paleto
pri PILULI N • W
V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 5
Anekdote
Začetnik
Neki znamenit avstrijski pesnik se je na grozo vseh gledaliških igralcev kaj rad še! režiserja. Ko je spet nekoč • nekemu igralcu dopovedoval, kako mora grati vlogo, je gledališki ravnatelj poklical pesnika vstran in mu po tihem dejal:
»Gospod doktor, temu nikar nič ne pripovedujte, naposled vas bo res po-;; slušal, saj je še začetnik.«
/	Največji	tenorist sveta
/ Caruso je bil duhovit in vljuden. Ko je nekoč v Los Angelesu srečal znamenitega irskega tenorista Johna MacCormacka, ga je Irec podsmeh-Ijivo vprašal:
»No, kako se pa danes počuti največji tenorist sveta?«
Caruso je snel klobuk ki skromno pripomnil:
»Od kdaj je pa MacCormack zašel med baritoniste?«
Težavna reč
K znamenitemu skladatelju Johannu Straussu (1825 do 1899> je prišel nekega dne starejši gospod, znan dobričina in bogataš.
»Star sem že,« je dejal skladatelju, »pa bržčas ne bom več dolgo tlačil: 1 aemlje. Zato M vas, dragi mojster,
24. nadaljsvuHjs
To je bilo vse, kar je mogla njena zvesta družabnica spraviti iz nje.
Marcela se ni vdala v usodo.
Narobe; včasih je celo poskušala zaiti v svoj nekdanji lagotni, malce nagajivi ton, kakršnega si je prejšnja leta rada privoščila nasproti svoji vzgojiteljici. Pod njeno mirno, da, malone veselo zunanjostjo se je pa skrival neupogljiv ponos: nikogar ne bo prosila milosti ne sočutja! če bi ne bilo bistvenih izpre-;;memb v njenih navadah, temnih
bi mi ne mogli pripraviti večjega veselja, kakor če bi mi pri pogrebu zagodli enega izmed svojih prekrasnih valčkov.«
»Od srca rad,« je šaljivo odgovoril Strauss, »samo povejte mi, katerega bi najrajši slišali!«
Šest goldinarjev
Neki dunajski profesor je opazoval — bilo je še pred vojno — nekega slušatelja, kako je med predavanjem bral časnik. Stopil je k študentu, se-gel v žep in mu vrgel šest goldinarjev;; na mizo ter dejal:
»Požvižgam se na vašo prisotnost pri svojih predavanjih.«
Drugi dan je sedela v predavalnici kakšnih deset slušateljev s časniki v roki...
(Povedati moramo, da je bilo pred vojno šest goldinarjev vpisnine za vsako predavanje.)
II u
mor
pod takšnimi pogoji.«
Lastni avto
v lastnem vozu okrog.«
»Verjamem, toda porivala ga je tvoja mati.«
Tehtanje
»Zdravnik je osel. Kljub njegovi prepovedi sem pil pivo, in vendar sem kar čedno shujšal.«
Dober nasvet je zlata vreden
»Tako me zobje bolijo, da bom znorel! Nobeno zdravilo ne zaleže!«
»Stori vendar tako, kakor sem jaz ondan. Kar besnel sem od bolečin. Pa sem brž stekel domov, in žena me je tako prisrčno poljubila, da so me vse bolečine minile, še ti poskusi!«
»Imenitna misel! Ali je tvoja žena zdajle doma?«
kainoveiša škotska
V škotsko deželo je prišel vrtiljak. .
Mclntoshev sinček se je hotel po vsaki ceni voziti.
Oče je bil z njim. »Zakaj, sinko moj?« je vprašal nadobudnega potomca.
»Rad bi videl, kako je, če se človek vrti.«
Mc Intosh je odkimal: »Ne boš, sinko, za to ne izdajam denarja. Saj se tako že vrtiš, in zastonj po vrhu: naša zemlja se vrti!«
nmikaiauj.
Roman iz naših dni Po francoščini priredil Ž. O.
sek, ki sem mu ga doslej dajala... ne, ne, rajši mu ga bom utrgala, zato bo pa vse moje imetje tudi
da sta poročena. Naj se je Noel še tako norca delal iz tega, zakonska zveza med njima vendarle ni bila
p« njenimi očmi. ko-1 pr trenja v njenem smehljaju in ne-' brižnosti, s katero je jemala na znanje sleherno stvar, bi bila Marija res utegnila misliti, da Merci-erjev odhod mladi ženi ni šel preveč do živega.
Toda stara gospodična je predobro poznala otroka, ki ga je od-gojila, in zato tudi za te stvari ni bila slepa.
Z grozo je nekdanja vzgojiteljica dan za dnem na novo zaznavala čedalje hujšo bol, ki je skrivaj glodala njeno gospodarico.
Toda vrta družabnica je bila daljnovidnejša od Marcele, preponosne mlade žene, ki ni marala brati v svoji duši; sprevidela je namreč, da je Noelova vrnitev ne-obhodno potrebna za srečo njene varovanke. In ker ni vedela, kako ; • bi nezvestega pripravila, da bi se vrnil k svoji ženi, je vsak večer molila, da bi mu nebo odprlo oči • ;in ga vrnilo na pravo pot,
»Ko je pa tako slep, da ne vidi, kaj je v njegovo korist in kaj ne! Kdo bi si bil le mislil, da se ne bo vrnil k svoji ženi — že zaradi nje-;;nega bogastva!«
Razen tega je bila Marija skrivaj pisala notarju Durandu in gospodu Morelu, ravnatelju Selekcijske
Ugodni pogoji
Stiskač pride h krojaču: »čul sem,!: da vam je moj sin že dve leti dolžan denar za obleko. Ali je to res?«
»Da, gospod Stiskač,« Je muzaje se odgovoril krojač. »Ali smem morda račun saldirati?«
»Kaj še! Hotel sem samo vedeti, ali? ne bi hoteli še meni napraviti obleko J agencije. Oba je prosila, naj niko-
mur ne govorita o njenem drznem poseganju v zadevo, ki se je tako
,, , „ -	_	,	,,	..trrkoč	nič	ne	tiče;	zato	tega	tudi
Nadutež: »Da, včasih sem se vozil*	’	;
njegovo. Brezumno sem ravnala,! kar tako, ko jo je vendar župan ko sem hotela šteti denar: med j potrdil s svojim podpisom! zakoncema mora biti vse skupno, j Saj nosi odvetnikovo ime, smrt
ne pa da bi eden več imel kakor drugi. če pomislim, da sem nekatere mesece izdala za svoje toalete trikrat toliko, kakor sem njemu dala! Ali je potem čudno, da se ni mogel name navezati?...«
»Nikarite, Marcela, preveč samo sebe v nič devljete. Vsakdo vam bo rekel, da ste bili zelo darežljivi in širokosrčni.«
»Molčite, molčite! Saj sami veste, da o teh stvareh nimate pojma — drugače ne bi bili prerokovali, da se bo vrnil, ko vidite, da ga od nikoder ni.«
In Marija Duvalova je pobita pobesila glavo.
Njena uboga Marcela je na žalost le preveč resnico zadela!
Stara devica si je morala priznati, da ni njeno poznavanje moških počenega groša vredno: oči-vidno niso vsi taki, da bi se vrnili, kadar jim poide denar.
In medtem so minevali dnevi, ne da bi bili prinesli kaj novega. Ne Morel ne notar ji nista vedela povedati, kaj se je zgodilo z Noe-lom.
Marceli ni omenila. Oba je samo prosila, da poiščeta Noela Mercier-ja in ji sporočita njegov naslov.
Dobra žena je bila prepričana, da je glavno to, da se sestane z možem svoje gospodarice; potem bo že njena skrb, da ga s pravimi besedami pregovori, da se vrne k svoji ženici.
Vrlo ženo je namreč vselej zbodlo, kadar koli se je spomnila, da je Marcela pred nekaj dnevi očitaje dejala:
»Vsega tega ste samo vi krivi, Marija, ker ste me tako slabo :: vzgojili... S tem da ste mi vse dovolili, da ste potrpežljivo prenašali moje muhe in mi nikoli niste oporekali — s tem, draga moja Marija, ste mi samo škodovali. Nihče mi ni nikoli povedal, da je največ ja ženska sreča, če more biti dobra, potrpežljiva in prizanesljiva. Zmerom sem mislila, da smem vse storiti, kar se mi zdi, in da so se mi ljudje dolžni klanjati... O, jaz zaslepljenka! Pravo spoznanje se mi je odprto šele takrat,' ko je bilo že prepozno, in nisem več mogla preprečiti nesrečo, ki je name prežala... In zato se mi danes moja neizkušenost tako otepa!...«
Ali ni šla njeni ubogi Marceli preveč do živega njena nesreča?... če je sploh nesreča, ako se takle kupljeni mož... in zraven še tako beraški in nesramen — kdo ve, ali ni zgolj navaden pustolovec? — če je torej sploh nesreča, ako se takle mož predrzne pustiti spodobno žensko na cedilu!
Mar ni mlada žena ondan docela izgubila glavo — drugače ji pač ne bi bile ušle tele nezaslišane besede:
»Če se Noel vrne, mu bom po--dvojila, ne, potrojila mu bom zne-
Minila sta bila že dva meseca, odkar je bil Mercier tako na lepem in brez slovesa odšel.
Marcela je vztrajala z velikim pogumom. Toda v teh dolgih tednih si je morala priznati, da ji je bilo sleherno prebujenje hujše od prejšnjega...
Spočetka se je zalotila pri tem, da je ostala v hotelu pod pretvezo, da je trudna, da jo glava boli, itd. — čeprav si je morala sama pri sebi priznati, da je samo zato ostala, da je lahko čakala.
čakala kaj?
Saj je bilo vendar od dne do dne očitnejše, da se je Mercier odpeljal iz Nice in da ga ne bo več nazaj.
In vendar se ji je ta očitnost zdela nemogoča; ni si mogla in si ni mogla dopovedati, da bi poročen mož zaradi kozarca vina, ki ga je dobil v obraz, zapustil svojo ženo.
V primeri s tem, kar store nekatere jeznorite, lahkomiselne in ljubosumne žene svojim možem, je bilo tisto, kar je ona zagrešila, resda nepravilno, a vendar mnogo manj obsojanja vredno.
Po drugi strani je pa Marcela pripisovala velik pomen okoliščini,
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 18. t. ob 20.80 uri in v nedeljo 14. t. m. ob 16., 16, iu 20.80 uri ^
»ČRNE OČI«
Itn - ko narodno pesmi iu nopo/.abmi ruska romanca.
V gl. vlogi: H»rry Baur iu lepa, v	Simone	Simon.
ZVOČNI RADIO JESENICE
12 1. m. ob 20. uri. lil. I. m. ob 20. uri in 14 t in. ob I in 20. uri »MESTO ANATOM V gl. vlogi: Itrigltte Horna v Cusluv frbhliili, Harry I»i«*dke in Prit/.
K amper*.
Matineja; domač film »V kraljestvu Zlatoroga«.
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v soboto 18. l m ob '20, url in v nedeljo 14. r. m. ob 16. in 20. uri velefilm »MLADOST ENE KRALJICE«
V gl. vlogi: Jenov Jugo. Dodatek: nov tednik.
Pride vel^film: Ranm s kamelijami.
ZVOČNI KINO SEVNICA
pmhaia v soboto 18. t. m, in * nedeljo 14. t. in. dramo »ČRNE ROŽE«
V gl. vlogi: I.lUau Hurvcy, \Vill?
KriUeh in VVilli Bi i gel. Olmujni dodatni program.
božja! Naj se on še tako peha, da se odtrga od nje, nestorjeno pa le ne more storiti, da mu je žena.
In pri takih mislih, ki so jo obhajale najmanj dvajsetkrat na dan, si je s svojo logiko dopovedovala, da se njen mož najbrže le ni odpeljal tako daleč, kakor bi utegnil kdo misliti. Morda živi kje v soseščini, kuhajoč zamero kajpada, a vendar ne da bi jo docela izpustil izpred oči.
Zatorej kadar je tako vročično hitela iz enega elegantnega merskega zabavišča v drugo, iz restavracije v gledališče in na čajanke, v igralnico ali na koncert, je to počela manj zarodi tega, da bi se razvedrila, kakor v upanju, vselej ivnova razočaranem in vselej ‘ iz-nova porajajočem se, da bo tam zagledala svojega moža ali vsaj dobila kakšne novice o njem.
Zaman! Nikjer ga ni videla, nihče ga ji ni omenjal, nihče ni telefoniral in od nikoder ni bilo vesti o njem.
Begunec ni dal glasu o sebi... In Marcela je bila prepričana, da ga tudi ne bo dal.
O vsem tem je Marcela razmišljala in si razbijala glavo tisto jutro, ko je sama samcata polegala po postelji, med tem ko je zunaj solnce obsipalo morje z mirijada-mi migljajočih odsevov.
In zdajci je mlada žena začutila, kako neizmerno trudna je.
Čemu bi se še dalje upirala in se borila z usodo?
Dejala si je, da je na vso srečo samo njeno samoljubje nekoliko ranjeno... Resda je za človeka tako ponosnega značaja, kakor je ona, tudi to mnogo... A vendar: s pametjo se da glas samoljubja udu-šiti. Kadar bo napočil pravi čas, se bo že znala otresti vseh teh nevšečnosti in najti pot nazaj v prejšnje srečno življenje.
Da se ni njeno srce niti za trenutek izgubilo v kakšno čustvo, se je Marceli zdelo samo po sebi razumljivo.
Ogorčenje, jeza, razdraženost nanj in na samo sebe — o, tisto že; toda česa več, tisto pa ne!
Ko je tako v svojem modrovanju prišla na čisto zastran svojih čustev, je začela ugibati še o čustvih svojega moža.
»Javno sem ga osramotila... Za človeka Noelovega ponosa je takšno sramoto težko pozabiti!... Saj mora misliti, da vsa Nica pozna njegovo afero; torej ga ne bo nikoli več nazaj.«
In takrat jo je zdajci groza obšla vsega njenega dotedanjega življenja: solnce, morje in palme, da celo njena elegantna hotelska soba — vse, prav vse se ji je zagnusilo. Saj jo je vse spominjalo njene nepremišljenosti, njene nestrpnosti, njenega kesanja, njenega jalovega čakanja.
Ne. ne! Niti en dan več ne bo ostala na Ažurnem obrežju!
Kakor je sklenila, tako je tudi storila. Eva je dobila nalog, da pripravi kovčege.
Najbolj se je razveselila selitve stara vzgojiteljica. Prepričana je bila, da bodo drugi kraji prinesli njeni Marceli tudi druge misli.
»A kaj potem, če se medtem gospod Mercier vrne v Nico?« se je vendarle drznila pripomniti; človek mora misliti na vse.
»Dovoli dolgo sem ga čakala; zdaj ga pač ne bo več.«
»Morda prenagljeno sklepate.«
»Kako pridete na tako misel?«
Murija Duvalova ni takoj odgovorila. Bile so stvari, ki Marcela
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ni marala, da bi jih njena družabnica le z besedico omenila.
»Nu? Zakaj ne dogovorite?«
»Mislim,« je začela stara gospodična, iskaje primernih besed, »mislim, da se je gospod Mercier že navadil razkošnega življenja... Zato bo kmalu... mislim namreč... da bo suh... Nu, sami veste... konj zmerom najde pot v domači hlev.«
»Saj zato ravno: me bo že znal poiskati — ne mislite? Sicer pa to ne more več dalje tako iti... zahtevala bom ločitev.«
»Ločitev?!«
Marija Duvalova je od zavzetosti obnemela.
Res je tudi to nekak izhod iz sedanjega nemogočega položaja; vprašanje je samo, ali bo pametno, če bo Marcela takoj ubrala pot druge skrajnosti?
Če mož odide in ga ni več nazaj, to pač ni prijetna reč; toda če zato njegova žena zahteva ločitev, ali ji bo mar to pričaralo njeno prejšnjo vedrost na obraz? In te ustnice, ki ne poznajo več smehljaja: ali se jim bo vrnila nekdanja veselost, ko bo sodnik razsodil, da sta oba prosta zakonskih vezi in da lahko spet iznova začneta vsak zase svoje življenje?
Stara družabnica je vzdihnila.
če bi šlo pri mladi milijonarki zgolj za njen ponos, ni dvoma, da bi bila zavest, da je Noel prišel ob vse gmotne koristi bogate poroke, pravi balzam na rano samoljubja njegove žene.
A to je baš tisto: Marija Duvalova nikakor ni za trdno vedela, da je pri njeni gospodarici ranjen samo ponos. Ta njena bledica, ta nepremagljiva otožnost, ta zaprtost v samo sebe: vse to je govorilo o vsem drugem kakor zgolj o užaljenem ponosu.
Vrla vzgojiteljica ni natanko vedela, kakšne intimne vezi družijo mlada zakonca; niti enkrat ni njena nekdanja varovanka o tem le besedico omenila. Toda rekla si je, mož je pač mož, in Marcela je bila videti hudo srečna, dokler je bil Mercier pri njej. štirje meseci so sicer hudo kratko razdobje za razvoj trajne zveze, toda odtod do ločitve je pa vendarle prehiter korak!
XXIX
V Parizu se je Marcela brez odlašanja spravila na delo. Toda preden načne ločitveno zadevo, je sklenila sama pri sebi, mora izvedeti, kaj je z Mercierjem. Sam Bog si ga vedi, kaj se je z njim zgodilo! če ne bo drugače, bo tudi svoje užaljeno samoljubje potisnila ob stran in ga bo sama poiskala, da spravi nevšečno zadevo čim prej s sveta.
Nikoli si ni mislila, da utegne biti moški tako trmoglav v svoji zamerljivosti in tako ošaben v svojem ponosu; a ker je že tako in ni v njeni moči. da bi to spremenila, se bo pač ponižala in bo prva ponudila roko v spravo.
Toda na žalost je morala isto izkusiti kakor Marija Duvalova ne-
ZuUaj Iti bili plešasti? Takoj uporabite dišečo specialno kozmetično tekočino „Moraoa“. Vsakemu in brez razlike je potrebna, takoj izgine prhljaj, ekeemi itd. Jači korenino las. Takoj zaustavi izpadanje las, in lasje zrasejo na pteSastein mestu. Pena steklenici Bin 40'—, poštnina dinarjev 7'—,
Moderna Kozmetika Split
Mnogoštevilne zalivale Vam jamčijo uspeli
kaj tednov prej: ne njen notar ne ravnatelj Selekcijske agencije nista imela niti pojma, kje bi utegnil biti njen mož.
Pri Durandu je mlada žena še nekako skrila svoje razočaranje; pri gospodu Morelu je bila pa stvar druga — ali ga mar ne plačuje dovolj drago?!
»Ne morem razumeti, da ne veste, kje živi vaš nekdanji klient!... Kakšna agencija naj neki to bo, če •vaše osebje niti tegale bore naslova ne zna izslediti?«
Gospod Morel je bil kajpak uža-' ljen. živ krst se še ni predrznil tako zaničljivo govoriti o njegovi ustanovi.
»Moja agencija je resen zavod,« je protestiral, »in moji ljudje so vzvišeni nad sleherni, očitek. Le to je1 da sem mislil, da živi vaš mož Pri vas v Nici. Niti na um mi ni Prišlo, da bi ga moral nadzirati.«
»Saj je vaša lastna korist terjala, da mora biti ta zakon srečen in dolgotrajen!«
»Kajpada! Toda kako naj bi si bil mislil, da vas bo Mercier že čez tri mesece zapustil! Ali naj bom odkrit, madame? Takšna domneva bi bila žaljiva za vas.«
»In vendar vidite, da se je tako zgocJilo.«
»Vaš mož je pameten človek... V normalnih okoliščinah bi bil moral vendar znati bolj paziti na svojo korist.«
»Gospod Mercier je znal pred-* vsem paziti na to, da kdo preveč ne užali njegovega ponosa.«
Ravnatelj Selekcijske Agencije si je na tihem dejal, da je bil pri takšni ženski, kakršna je Marcela, odvetnikov ponos gotovo več ko enkrat v hudi preizkušnji; seveda se je skrbno varoval, da bi bil na glas povedal take misli. Narobe; delal se je, kakor da pritrjujte svoji ■ bogati klientki.
»Kajpada,« je menil obžalovaje. »Vaš mož je bil videti hudo domišljav.«
»Recite rajši, da je bil vtelešeni ponos.«
»A če pustimo to plat njegovega značaja ob strani — ali je bil drugače vsaj znosen?«
»O, tisto že! Bil je miren človek, le nekam visok in nepristopen... Okoli ust mu je skoraj venomer igral porogljiv nasmešek... Drugače je bil pa brezhiben in ko-.rekten kar se da... Le žalitev ni mogel pozabiti.«
»Ni mogoče!« je vzkliknil ravnatelj. Ni mu šlo v 1>'lavo, da more biti človek, ki se je tako rekoč prodal, tolikanj občutljiv.
* Niti predstavljati si ga ne morete s te strani! Zgodi se, da žena v trenutnem navalu jeze pripelje možu zaušnico, ali mu pa vrže kozarec vina v obraz, če bi jaz kaj takega storila, bi pri priči vstal in bi me za zmerom zapustil.«
»Na splošno moški ne ljubijo zaušnic,« je krotko pripomnil gospod Morel.
»Vem. Sicer pa pri meni ne gre 2a takšne reči... o, nikakor ne!... Hotela som samo reči, da mnogo mož molči na nervoznostne izlive Rvojih žena in jih tiho prenaša... da se pa Mercier nikdar ne bi s tem sprijaznil... Porabil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila... kakor da je samo na to čakal. Saj se v zakon sploh vživel ni!«
»Sploh vživel ni?« je vzkliknil ženitveni posredovalec in široico °dprl očf.
»Da. Kar videlo se mu je, da pri meni samo začasno... Svojih ko-včegov niti izpraznil ni — ,da bo bolj pripravljen za odhod, kadar se bova razstala': tako mi jc Sam dejal.;
Gospod Morel je čedalje bolj strmel.
»Kaj? Tako vam je rekel?« je vzkliknil, majaje z glavo.
»Tako, da. In kolikokrat mi je namigaval na najin razs tanek! >če bi Hi a j kdo izmed naju srečal Pravo ljubezen, bo to usodno za ^ajin zakon,' je večkrat dejal.«
»Torej je kar odkrito računal z možnostjo, da vas zapusti?«
»Da, kar odkrito — posebno zadaje tedne... Najin zakon mu sploh ni bil resna reč; kolikokrat se je norčeval iz njega!... Tudi gmotnih 'i&odnosti, ki jih je imel pri meni, mu ni bilo dosti mar... kakor da se ne bi bil nikoli na to zanašal.«
^To je res čudno, na moč čudno!« je majaje z glavo pritrdil sta-gospod. »A ker že o tem govo-•'Imo: zdaj se spomnim, da nama Jp, gospodu Durandu in meni, že Pri sestavi zakonske pogodbe dajal mnogo misliti...«
ARTIST B II X
VE L1 K ROMAN IZ CIRKUŠKEGA Ž VldENJA
Napisal Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
2. nadaljevanje
»Benson naj se kar pazi š svojim gobezdanjem,« je menil Berndt. »Friedenthal mi pravi, da z mi-strom Buxom ni dobro češnje zobati. Dober fant je baje, toda grozovito nagle jeze.«
»Nu, tak vidiš!« je končala gospa Berndtova,-------------
Deset minut kasneje je novico sam gospod Berndt šklepetal dalje; povedal jo je vodji velike akrobatske točke ,Šest-Colanijev, letečih ljudi1, sicer res pod zavezo kar najstrožjega molčanja. Colani je povedal zadevo svoji ženi. Vajenec te skupine je ujel nekaj besed tega pogovora in je stekel na vrat na nos k Bensonu, in ta mu je z veseljem vse povedal, kar je bral o skrivnostni zadev*.
Nekaj ur kasneje so istorijo poznali že vsi artisti cirkusa Krena.
IV
Zvečer je bil cirkus do poslednjega kotička razprodan. Tudi major Prastelny in Feodora s':a bila med obiskovalci. Sedela sta tik jahalnega hodnika* v majhni loži prvega reda, tik pred srednjo ma-nežo.
Dve in^#ol uri in v vratolomnem tempu se je po navadi brez odmora odvijal ogromni program osemdesetih točk. Sprva so .delali' kar v treh manežah hkratu: umetno jahanje, dresure konj, čeber, kamel in bikov, pas de deux, žo-kejske jahalne umetnije, smešni prizori klovnov in bebastih Avgustov — vse to se je menjavalo vse vprek. Potlej so z osupljivo naglico odstranili piste** in v tako nastali širni areni je senzacija podila senzacijo. Po viharnem ploskanju večtisočglave množice je pripeljal ravnatelj Kreno svojo skupino dvajsetih slonov; Čerkezi so divje vzklikajo kazali » vratolomne jezdne umetnije; deset konj je brcalo žogo; Indijanci, Kitajci in črnski fakirji so pa razkazovali svoje narodne umetnije.
Potlej je prišel najbolj napeti trenutek: prva predstava znamenitega klovna Vilija Buxa. Na čelu svoje živalske karavane je prikorakal v areno. Drug za drugim so mu sledili zapovrstjo: slon, povodni konj, medved, svinja, volk, štorklja in na po,sled krokar Vran-ček. Vsi so imeli, prav tako kakor on. šiljaste bele klovnske čepico in bele nabornice. Večje živali so imele razen tega na hrbtih široka ploščata sedla.
Med zvoki koračnice so se napotili na obhod po areni. Toda že po prvih korakih se je razlegel med množico gledalcev krilc strahu: Bux sc je spotaknil ob lastno nogo. Tik za njim korakajoči Brama je že dvignil mogočno nogo. V prihodnji sekundi bo klovn poman-dlan... Kriknil je od strahu in se skušal rešiti, toda spotaknil se je znova... Tedaj ga je Brama bliskovito zagrabil z rilcem, ga postavil na noge. ga oplazil z rilcem tja, kjer izgubi trup svoje pošteno ime, in ga potisnil naprej. Groza gledalcev se je sprostila v bučen gr oho t. Na vse mogoče načine so se ponavljale takele nezgode, dokler se niso naposled živali ustopile v dolgo vrsto.
Tedaj jih je začel Bux drugo za drugo predstavljati. Vsaka žival se je smešno priklonila občinstvu. Natančnejša pojasnila o njih je Bux po italijansko napovedoval; morala so biti neznansko komična, zakaj po vsakem stavku se je razlegel v prostranem šotoru bučen grohot.
»Kaj je zdaj rekel?« je nekajkrat vprašal major Prastelny svojo hčer. Toda tokrat je Pedino ugibanje odpovedalo in morala-je vsa rdeča priznati, da ni razumela nobenega dovtipa.
* Široki hodnik, ki prihajajo po njem artisti v manežo.
*‘Leseni zaboji, ki so tesno drug poleg drugega v krogu postavljeni okrog vsake m a ne že.
Potlej je sledil nadvse smešen prizor med klovnom in med njegovimi živalmi, ki so se zvrstile v polkrogu pred njega. Strežaji so postavili pred živali sedem skodelic kave in sedem kosov potice različnih velikosti. Vse živali so sedle. Tudi Bux je dobil kavo in potico in je počenil prekrižanih nog na pesek. Potlej se je začel pogovarjati z živalmi. Trobil je ko slon, sopihal je ko povodnji konj, momljal ko medved, cvilil ko svinja, lajal ko volk, klopotal ko štorklja in krakal ko vran. Bilo je nepojmljivo, kako je umel vse te živalske j glasove tako mojstrsko oponašati. I In slehernikrat mu je odgovorila l ogovorjena žival. Toda ne samo s j posameznimi glasovi, temveč s ce-1 jimi momljajočimi in cvilečimi In; klopotajočimi pogovori so se po-: menili, Zdelo se je kakor pravi ^ pravcat klepet vseznalih gospa pri' kavi.
Toda to še ni bilo koneC. Poglavitna zanimivost je šele prišla. S stropa so spustili na močni vrvi nekakšno .dvigalo in ga privezali povodnemu konju čez trebuh, kmalu je zaplaval okorni Anton v višavo in se koj nato znašel m slonovem hrbtu v širokem sedlu. Na sedlo povodnega konja so dvignili medveda, nanj svinjo, na svinjo volka. Potlej je odfrfotala štorklja Ali na volkov hrbet, nanjo se je pa postavil še Vranček, za vrh na to veliko piramido. Slon se je nato napotil na. preudaren obhod okoli arene, in nobena žival se ni zamajala is ravnotežja. Potlej je na sredini obstal, in prinesli so visoko leseno stojalo z naprej štrlečimi nosilci, ki so na njih visela vsa mogoča glasbila. To,stojalo so tako postavili pred živalsko piramido, da. je imela vsaka žival svoje glasbilo pred nosem. Prav spodaj pred Bramom je stal veliki boben, medved je imel nekakšno harmoniko pied seboj, Vranček, krokar, pa nekoliko usnjatih pasov z ubranimi kraguljčki. Eux se je s taktirko ustopil pred živali in zdajci je zadonela »Poslednja roža«.
Radost f pričo uspelega koncerta ni hotela prenehati, in še medtem, ko so živsli z žerjavom spet posadili na tla in so pod Baxovim vodstvom med bučečimi zvoki orkestra že začele marširati iz arene, je nepretrgano grrielo ploskanje množice. Neštetokrat se je moral slavni klovn vrniti pred navdušeno rjoveče milansko občinstvo.
Sledila je še kratka sklepna točka: rimske konjske in vprežne dirke. Medtem je stal višji režiser Ruperti, vitek starejši gospod v fraku z monoklom, tik lože Pra-stelnyjeve dvojice ob jahalnem hodniku.
-Oprostite,« ga je ogovorila Feda. »Tako rada bi malo pokukala za cirkuške kulise. Ali bi se to ne dalo napraviti?«
»Kako to mislite, milostljiva?« je vprašal Ruperti.
»Mislim pač, da bi si ogledala hleve in vozove.«
»Potlej pa morate že jutri podnevi priti, ko je menažerija odprta.«
»Jutri zjutraj odpotujeva že iz Milana. Glejte, saj sva tudi midva Nemca; morda bi se pa le dali napraviti kakšna izjema?«
»Jaz tega ne smem dovoliti, milostljiva; morali bi povprašati go spoda ravnatelja.«
In Feda tako dolgo ni dala miru očetu, dokler ni poslal ravnatelju Krenu svoje posetnice s kratko prošnjo.
Rimska vprežna dir^ca je bUa pri kraju in množica se je že trla pred izhodi, ko je stopil neki gospod k majorju, se priklonil in vprašal:
»Gospod major Prastelny?«
»Da, to s€m jaz.«
»Hartmanu, šef poročevalske službe pri cirkusu Krenu,« se je predstavil prišlec. »Gospod ravnatelj je izjemno dovolil, da vaju popeljem še skozi hleve. Prosim, izvolite z menoj.«
Feda je kar poskočila od veselja.
Prosila je, da bi si smela najprej od blizu ogledati srčkane živali klovna Buxa.
Ko so bili v hlevjem šotoru, so gospoda Hartmanna za nekaj trenutkov poklicali vstran. Čeprav je bilo z velikimi črkami zapisano, da je kajenje prepovedano, je Feodora to prezrla in si prižgala cigareto kakor nalašč pred tigrevo kletko. — Službujoči hlevar, Tom, tega ni opazil, ker se je takrat ukvarjal s svinjo Marjetico, Indijca pa ni bilo v šotoru.
»Lej, oče, tigra ima tudi! Zakaj ga le ni pokazal?«
»Morda je bil pa med veliko skupino.« je menil major.
»Morda,«
Fe3a je tedaj stopila pred slonov oder. Napis je svaril, da nikar ljubkovanja in krmljenja živali. Kljub temu mu je Feda ponudila košček čokolade.
Brama je hotel pograbiti slaščico z rilcem, toda Feda mu jo je V poslednjem trenutku odmaknila in puhnila živali prav po otročje cigaretni dim naravnost v rilec.
Brama jo je za k a fen po bliskovito oplazil z rilcem po levi rami. Gotovo ni prehudo mislil, toda udarci ,s’ona niso od muh: Feda je od bolečine glasno kriknila. Roka ji je mlahavo obvisela ob životu!
Gospod Hartman n se je prav takrat vrnil; skupaj s črncem Tomom je pritekel na pomoč. Feda je javkala od bolečin. Zdelo se je, da je zadeva resna.
šef poročevalske službe je bil ves nesrečen. Očital si je, da je odgovoren za nesrečo, ko mu je pa ravnatelj zaupal vodstvo tujcev.
»Tukajle počakajte!« je razburjeno vzkliknil. »Brž bom stekel po zdravnika!? In ne da bi čakal odgovora, je stekel iz šotora.
Feodora je vzdihovaje sedla na bližnji zaboj.
že čez nekaj minut se je vrnil gospod Hartmanu v spremstvu nekega italijanskega zdravnika, ki ga je bil staknil med odhajajočim občinstvom. Na vso nesrečo je pa ir el specialista za bolezni nosa in grla. Dobro je bi' 3 ediro to. da je znal ta zdravnik vsaj nekaj nemški.
»Reka je izpahnjena,« je oznanil. Jaz moral takoj uravnati, drugače hudo.«
Ukazal je prinesti žimnico. Previdno je slekel ranjenki jopico in ji odstrigel ozki rokav ob rami.
Gospod Hartmann in Tom sta stekla pred oba vhoda v šotor, da bi zadržala nepoklicane motilce.
Feda je ležala gola na levi strani života plosko na žimnici, in zdravnik ji je nekajkrat poskusil j uravnati roko v sklep. Toda posrečilo se mu ni. Pri vsakem novem poskusu je sklep poknil in vsakikrat se je Fedi utrgal divji krik bolečine.
»Stojte! Ne prenesem več!« je naposled zaprosila med solzami.
»Kaj se pa tu dogaja?« je zdajci zadonel osoren glas, in Bux, še zmerom v klovnskem kostumu, z bel.o koničasto čepico na glavi, je pristopil z velikimi koraki.
Niti gospod Prastelny niti Feda ga nista spoznala, tako zelo je bil s šminko spremenjen njegov obraz.
»Prosim, ne motite zdravnika!« je strogo dejal major. »Pustite nas same.«
»Menda bom vendar še smel priti v svoj šotor!« je vse prej ko prijamo odgovoril Bux. Potlej se je obrnil k italijanskemu zdravniku in ga v njegovem jeziku ogovoril:
»Kaj se je dami zgodilo?«
Italijan je hitrih besed pojasnil nezgodo in dodal, da tu brez narkoze bržčas ne bo pomoči. Potlej je odhitel, da bi telefoniral po rešilni voz.
»Slona ste dražili, kajneda?« je vprašal Bux.
»Ne, prav nič mu nisem storila!« je zajavkala Feda.
»Feda!« je karajoče vzkliknil major in se obrnil h klovnu, rekoč: »Moja hči je slonu za šalo puhnila dim v rilec.«
»Tak tako! — Zdravnik mi je
; Samo do m zakošljoni!
Kašelj prepreči
P bonbon!
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
dejal, da bo treba spraviti vašo hči v bolnišnico; tam ji. bodo v narkozi uravnali roko. Toda čim dalj ostane roka izpahnjena, tem hujša bo stvar in tem težavnejše bo zdravljenje. Dovolite mi torej, da še jaz poskusim svojo srečo.«
Pokleknil je in segel po Fedini roki.
»Stojte, ali. ste ob pamet?« ga je nahrulil major, »Vaši klovnski dovtipi zdaj pač niso več na mestu!«
»Dovolite, zdravnik sem z nemško diplomo.«
»Nehajte s takimi šalami, gospod!«
»častno besedo vam dam, da sem rdravnik. Torej: ne ovirajte me! Svoji hčeri s tem ne storite usluge.«
Ne da bi počakal odgovora, je spet prijel Fedino roko, in zaklical Tomu ne:caj po angleško.
Veliki črnec je priteki pokleknil koj poleg Fede jji pritisnil njeno desno nepoškodovano ramo k tlom. Buh ]e z bočnim gibom obrnil levo roko navzgor in potlej nazaj. Feda je glasno kriknila in s pokom je skočila sklepna jabol-čica v sklep.
»Tako, roka je uravnana. Zdaj vam lahko eden od naših cirkuških bolničarjev ovije obvezo; precej ga bom poslal s povoji semkaj. Potlej se lahko odpeljete domov. Toda po vsaki ceni se morate dalje zdraviti.«
»Kako naj se vam zahvalim?« je olajšano vzdihnil major. »Prosim vas, ne zamerite mi moje nezaupljivosti, toda saj razumete, da ...«
s Da v klovnu ne morete domnevati zdravnika; kajpak!«
Major je poklical Buxa malo na stran: »Oprostite, gospod doktor, kaj vam smem z.a vaš trud...«
s Prosim, pustite to,« je deje.l Bnx s tako zgovornim zamahom roke, da je majorju kar besedo zaprlo.
-Jutri sva hotela potovati dalje, gospod doktor; ali je to zdaj še mogoče?« je vprašal major Pra-stelny.
»Kaj še! Vse kite so vendar pretegnjene. Pacientka mora imeti popoln mir. šest dni najmanj. Ležati ni treba; niti dobro ni! Najbolje je, ako bo gospodična sedela v udobnem naslanjaču.«
Spet s'a stopila k Fedi. Njen obraz je bil od strahu in od pre-stanih bolečin še hudo bled. Z desnico si je podpirala ranjeno roko.
»Za zdaj ne moreva potovati dalje, Feda.« ji je pojasnil oče. »Nekaj časa se moraš še' zdraviti, pravi gospod zdravnik.«
»Pri kakšnem italijanskem zdravniku? Ne, nikoli ne pustim več takšnega blizu! Ta me je strašno trpinčil.«
»Ne bodite krivični,« je dejal Bux. »Uravnati roko v sklep, ni tako preprosta reč. To se lahko vsakomur ponesreči.«
»Oh, gospod doktor, tako hvaležna sem vam!« je vzkliknila Feda* s Ali vas smem nečesa prositi?«
»Kar na dan z besedo!«
»Kato dolgo ostane cirkus še v Mil mu?«
»To je odvisno od obiska. Teden dni. deset dni — kakor bo pač.«
»Ali ne bi hoteli vi mene zdraviti’3«
Bux se je za trenutek obotavljal. Toda. zdajci ga je stvar jela zani-
-r« «an	wra» r*> *rar*<KK*«*iy
Hraiifne kmiižite
vseh zavodov kupita sili prodaste najbolje potom moje pisarne
Posojila,
vezana na Slednjo 'm večletno mesečno od plače v« nje dobijo kredita »možne osebe RUBOLF ZORE, LJUBLJANA, Gletialižkf* štev 12 a
Pismeni odgovor 3 dm znamka Tei. 18*10
mati. Pošteno se bo čudila, ko bo videla, kdo ji je spravil roko v sklep! Zato je dejal:
»Prav. Prosim za ime in naslov!« Pričakoval je, da bo zdaj slišal naslov hotela .Principe di Savoia', ki jima ga je bil sam priporočil. Toda na njegovo začudenje je napisal major na posetnico naslov neke prav skromne gostilnice.
»Jutri si vas bom dovolil opoldne obiskati, Ali vam je prav tako? Drži! Dovolite mi zdaj, da se poslovim. Rad bi si izmil šminko.« To rekši se j« klovn lahno priklonil in odšel.
Potlej je prišel cirkuški bolničar in Pedo strokovnjaško obvezal.
Opoldne naslednjega dne, točno ob dvanajstih, je javil vratar male italijanske gostilnice, da želi neki gospod govoriti z gospodom majorjem in njegovo hčerjo.
»Prosim, pripeljite gospoda gor!« je dejala Peda, ne da bi vprašala po imenu, saj tako ni mogel biti nihče drugi kakor oni skrivnostni nemški klovn-zdravnik.
»Ta klovn mi je kar všeč,« je menil major, ko je vratar spet odšel. »Njegova dresura je brezhibna, njegova zdravniška pomoč zanesljiva in strokovnjaška, njegov nastop odločen; in točen je tudi!«
Peda je sedela v naslanjaču; če se ni zganila, sploh ni čutila bolečin.
»Predvsem sem radovedna, kakšen je v civilu,« je menila. »Sploh me pa mika, da bi izvedela, kako je prišel ta zdravnik za klovna k cirkusu. Oče, ljubezniv mi bodi z njim, da nama bo kaj povedal in da...«
Ni mogla dogovoriti, zakaj v tistem trenutku je potrkalo na vrata. Major je odprl in ko je zagledal Buxa, je začudeno stopil korak nazaj.
»Dober dan... Upam. da ne motim, gospod major?... Moj obisk vas preseneča, kakor vidim?«
»Zares. Pričakovala sva namreč... nekoga drugega, toda...« Prastelny je pomoči iščoč pogledal svojo hčer.
Feodorina odločitev, da svojemu sopotniku nikoli več ne bo privoščila pogleda, je bila pri priči pozabljena. Da se je odločil za obisk — da se je celo potrudil in našel njen hotel, to je bil pač najzgovornejši dokaz, kolikšen vtis je vendarle napravila nanj.
»Našli ste naju resda hudo presenečena, gospod Buchsbaum, toda...« Sredi stavka ji je zmanjkalo besed. Komaj je izgovorila njegovo ime, ji je postala zveznost bliskovito jasna.
Bux se je naslajal nad njenim do skrajnosti presenečenim obrazom. Major pa še zmerom ni razumel in se je zdel spričo obiska prav v mučni zadregi.
Naposled se je Fedi spet razmajal jezik: »Ljubi Bog — ali ste nemara vi —?«
»Doktor Vilibald Buchsbaum, drugače pa klovn Vili Bux — da, gospodična.« Stopil je k Feodori, ji ponudil roko in prijazno vprašal: »No, kako je kaj danes? So bolečine še zmerom hude?«
In tedaj so se naposled tudi gospodu Prastelnyju odprle oči.
»Tak povejte mi vendar, ali je bila noč kaj huda?« je silil doktor Buchsbaum.
Toda Feda še zmerom ni mogla od začudenja do besede. Naposled je zajecljala:
»Ne, sicer pa... še zmerom ne morem verjeti, gospod doktor, da... da ste...«
»Da sem klovn? — ali pa, da sem zdravnik?«
»Da ste oboje, gospod doktor — in v obeh poklicih tako zelo mož na svojem mestu!«
»Prihranite si to sodbo za takrat, ko boste spet popolnoma zdravi!« se je šalil Bux.
»Ah... rajši mi povejte, kakso ste prišli na to noroglavo misel, da ste postali klovn!«
»Vaše vprašanje temelji na zmoti, draga gospodična. Toda o tem kasneje, če vas res tako zanima. Zdaj si rajši oglejmo vašo roko.«
Medtem ko je doktor Buchsbaum preiskoval svojo bolnico, je naročil major gorko južino. Od samega začudenja ni mogel ziniti besede. Zdajci je pa postal še sam tako radoveden, da bi rad slišal kaj več o tem zanimivem človeku. Zato ga je hotel po opravljeni preiskavi pridržati še malo pri skupni ju-žini.
Pregled je pokazal, da je vse v najlepšem redu. Za zdaj bo morala biti bolnica samo pri miru. čez nekaj dni bo pa treba začeti z lahno masažo.
Bux se sprva ni maral odzvati povabilu. Toda ko ga je še Feda tako vneto prosila, se je naposled vdal. Danes mu je bila mnogo bolj všeč, zakaj vedla se je mnogo naravneje ko zadnjič med priskutnim čebljanjem na potovanju. In čedna je resda tudi bila — s svojo rjavo fantovsko glavico in z vijoli-častosinjimi očmi, ki so se včasih tako izzivalno zablisnile — celo preteto čedna! Toda Bux je ugotovil zgolj dejstvo. O ti ljubi Bog, koliko lepih žensk je bil že spoznal v življenju! In kako so se podile za njim, vse te lepotice treh zemeljskih celin! Ne, tako lahko se pa Vili Bux že ne da od kakršne si bodi lepe šemice spraviti iz ravnotežja !
Denis se je čedalje bolj čudil »Kajpak bi, Jok je naposled odkritosrčno dejal.
Jo je zrla za dimom svoje cigarete.
»Predlagam ti, da se oženiš z menoj. Zdaj si tajnik Quesnayeve banke; ko boš m-oj mož, boš pa kar čez noč ravnatelj. Spričo svoje dt4e ti ne bom kot žena v večje breme, kakor sem ti bila kot zaročenka.«
Denis se je nasmehnil s smehljajem zamaknjenega Bude.
»Svoje prednosti že kar vidim, tvojih pa ne morem uganiti.«
»Žena ima več svoboščin kakor mlado dekle.«
»Ti imaš vse svoboščine.«
»Misli sa recimo, da me mika postati zakonska žena.«
Denis je neodločno namrščil obrvi.
Jo je lahko zardela.
»Čuj, Denis, če hočeš že vedeti pravi vzrok, naj bo: poročiti se mora m ! Po vsaki ceni in prav kmalu. Z nekim zakonskim možem sem se nesmrtno kompromitirala in njegova žena že vse ve. Njen detektiv je imel prerado-vedne oči.«
Budov smehljaj je pri priči izginil. Okoli Denisovih ustnic se je začrtala ostra, hudobna črta.
»Na razpolago sem ti,« je hladno dejal.
Jo si je oddahnila.
»Torej lahko že staršem povem, da se bova vzela ?«
Stopila je k njemu. Bila je začudena, da je ni vprašal, kdo je bil tisti mož; malo užaljena je bila. Čudaški fant, ta »trgovec';. Stala je tik pred njim.
»Na svidenje, Denis, Hvala ti.«
Tedaj jo je sunkovito prižel k sebi. Ne morda nežno — besno, kakor je lahko besen samo mož, ki od same ljubosumnosti ne ve kod ne kam.
»Kako si le mogla to storiti. Jo? Ali še zdaj ne veš, da te ljubim?«
Držal jo je kakor z jeklenimi kleščami. In Jo je skoraj med solzami dahnila;
»Stari trgovski trik, dragec! Saj nisem prav ničesar vedela' o tebi. V takem primeru se mora človek tudi k laži zateči, samo da se lahko pobaha — drugače ne bi nikoli partnerja prisilil, da pride s pravo barvo na dan.«
(LG*)
Trgovski trik
(Nadaljevanje s strani)
je, da je on prav tako tesno navezan na pisalni stroj kakor Jo n< svojega konjiča.
Jo je začela celo že razmišljati, ali ne ljubi Denis nemara kakšne druge ženske. In nekega dne je s strahom iz-previdela, da se je zaljubila vanj. V svojega »zaročenca«, v poosebljenega hladnokrvneža, ki je eamo vsak dan zanesljivo in točno telefoniral in ji pošiljal rože: »Da tvoji starši ne bodo česa sumili«, kakor je sam večkrat dejal.
Natanko pol leta je minilo od tistega dne, ko je Denis predlagal Joi to čudno zaroko. In natanko tisti dan je javil pisarniški sluga gospodu Denisu obisk miss Hardangerjeve. Še nikoli ga ni bila obiskala v pisarni in kar verjeti ni mogel, da je sploh vedela za njegov naslov.
Jo je sedla na naslonilo klubnjaka, bingljala je s svojimi lepimi vitkimi nogami ter prav vnemamo vprašala:
»Ali bi ne maral napraviti spet kupčijo z menoj?«
Radio Ljubljana
od 11. — 1/. marca 1937
ČETRTEK, II. MARCA
12.00: Iz Dvorakovih del (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert na wurliških orglah (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Vsakemu nekaj (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30; Nac. ura: O sokolski disciplini (M. Jeifti lilija dos) ■ 19.50: Zabavna, ura (prizorček) ■ 20.00: Sekstet abitur dri. učiteljske šole ■ 20.40: Lohka kiavinaku glasb;) (plošče) ■ 21.00: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz — vmesne speve poje g. M. Premelč ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 12. MARCA
11.00: šolska ura: Turisti v živalstvu (g. Rafael Bačar) ■ 12.(X): Po naših logih in gajih (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kalmanove operete (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Ženska ura: Žena in karitativno delo (gdč. A. Lebarjeva) H 18.20: Citraški koncert (ploJče) ■ 18.40; Francoščina (g. dr. Stane Leben) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Zgodovina slovenskih bank (Drago Potočnik) Ljubljana ■ 19.50: Zanimivosti ■20.00: Večer skladb Richarda VVagnerja ■
! 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče S Konec ob | 23. uri.
SOBOTA, 13. MARCA
12.00: Plošča se za ploščo kar naprej i vrti, vsaka za zabavo in krajši čas i skrbi 11 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00:
| Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošča se za ploščo kar naprej vrti. v-aka za zabavo in krajši čas skrbi ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Naravoznan-stvo in svetovni nazor (g. prof. Miroslav Adiešič) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Za rešitev jugoslov. materinstva in mladine (dr. Milutin Zelič) ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Pojdite z nami na dolgo rajžo — preko ulice. Veselo potovanje članov rad. igr. družine. Jožka in Ježka in nekaterih plošč. Vodnika: Jožek in Ježek* 22.00: Čas, vreme poročila, spored ■ 22.15: Vesel konec! (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 14. MARCA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za dame, 15 minut pa gospode, vodi gosp. prof. .M. Dobovšek) II 9.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Flavta solo, igra g. Filip Bernard, pri klavirju gdč. Melita Gnjezda. Ilandel: 3 sonale B 9.45: Postni govor: Žena in Kristus s križem (g. Fr. S, Finžgar) B 10.45: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda B 10.50: Koncert Radijskega orkestra B 11.40 Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) B 12.10: Reproduciran koncert, vmes reportaža o poteku produkcije v smuških poletih v Planici B 13.00: Čas, spored, obvestila (oddaja prekinjena od 13.—15.30 ure) B 15.30: Prenos iz Konjic: Koncert mladinskih pevskih zborov 17.00: Kmet. ura: Čebelar spomladi (g. Jože Okorn) B 17.30: Orkestralni koncert lahke glasbe (plošče) B 18.00: F. S. Finžgar: Nova zapoved (izvajajo člani rad. igr. družine) B 19.00: Nac. ura: Radio in šola (Dušan Marjanovič) B 19.50: Slovenska ura: a) Skladbe na
S.	Gregorčičevo besedilo poje Akademski kvintet B 20.30: Koncert Ljubljanskega šramel-kvarteta (gg. dr. L Karlin — violina L, M. Grošičar — violina, V. Dežela — kitara, VI. Prinčič -harmonika, vmesne speve poj? g. M. Premelč) B 21.20: Lebarjeva operetna glasba (Radijski orkester): Eva, potpuri, Giuditta, potpuri B22.00: Čas, Vreme, poročila, spored B 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 15. MARCA
12.00: Z ruskih poljan (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvastila B 13.15: Simfonične pesnitve (plošče) B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Zdravniška ura: Higiena obleke (g. dr A. Brecelj) B 18.20: Stenka Razin (Glazunov) — simfonična pesnitev na ploščah, izvaja ork. bruseljskega konservatorija B 18.40: Kulturna kronika: Pomen I. Cankarja za slov. gledališče (g. Ciril Debevec, režiser Nar. gledališča) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Radio v Jugoslaviji (dr. Ljudevit Splajt) Zagreb B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Pevski koncert g. Roberta Primožiča s spremijevanjem Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Citraški trio »Vesna« B Konec ob 23. uri.
TOREK, 16. MARCA
11.00: Šolska ura: Z našimi splavarji do Beograda (g. Rudolf Bratok) B 12.00; Zvezde in zvezdniki pojo (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Pester spored (Radijski orkester) B 18.40: Narodna kultura in ži-dovstvo (g. prof. E. Bojc) B 19.00: Čas, I
vreme, poročila, spored, obves*ila B 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (Beograd) B 19.50: Zabavni kotiček B 20.00: 111. ura slovenske orgelske glasbe B 21.15: Pevski zbor akademikov »Slovenski fantje?: B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
SREDA, 17. MARCA
12.00: Spomini na Joh. Straussa (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) B 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (g. dr. A. Dolinar) B 18.20; Terarij II. (g. Mitoslav Zor) B 18.40: Gorenjska Sava (g. dr. Valter Bohinec) B 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura:
I Preteklost dubrovniške republike (doktor Josip Nač, prof.) Zagreb B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Čas. vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas |e treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Oin. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla* čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj 10 besed.
SAMOSTOJEN OBRTNIK se ždi poročiti z gospodično ali vdovo, staro od 20 do 30 let. Prednost imajo samo debele. Resne ponudbe s sliko na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Samostojen« 416S.
MLAD GOSPOD čedne zunanjosti, star 2.'* let, želi znanja z gospodično 18 do 25 let. Prednost imajo sobarice in kuharice. l*onudbe * sliko na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Osamljen 1501«.
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, vsestransko izobražena, čedne zunanjosti, mlada in ži vahna. želi spoznati v svrlio ženitve primernega gospoda, najrajši vdovca 7. majhno punčko. Ponudbe pod šifro: »Mamica«.
MLADENIČ želi spoznati mlado, simpatično gospodično i i boljše družine, staro 17—10 let. Pogoj dobra vzgoja, značaj in lepota. Neanonimne dopise je poslati na upravo lista
pod »Blondinka«.
KATERA FEŠ GOSPA ALI GOSPODIČNATako
mogoče r lastnim stanovanjem, bi se Hotelu spoznati z dobi o 8'tuirariim gospodom srednjih let? Dopise na upravo lista pod »Situacija«.
GOSPOD; SIMPATIČNE ZUNANJOSTI, iš< 0
ravno Uka »iiupaUčno gospodično radi po mlndanskih Kprr hodov In prijateljstva. Pogoj vsaj m .Vi a mathrn. Uopis* nasloviti na upravo tega list* pn*j »Samo «eriozna -dekletu«.
Informacije
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Oin. Za šifre ali da|an|e naslovov 3 Din. Nafmanl 10 besed.
KOMPANJONA in obenem iskrenega prijatelja r. nekaj kapitala radi prevzema kakega dobrega gostilničarskega podjetja išče 371etna gospodična z gost. osebno pravico. Sposobni, trezni in prosti vsakih vezi. primerne starosti naj se javijo na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Korajža velja«
KOMPANJONA in obenem iskrenegn prijatelja r. nekaj kapitala radi prevzema Kakega dobrega gostilničarskega podjetja išče 3~letna gospodična 7. gost. osebno pravico Sposobni, trezni in prosti vsakih veri. primerne starosti naj se javijo na upiavo »Družinskega tednika« pod šifro: »Korajža velja«.
Trta,
vse amenkanske korenike, vele trsnlca Prvi jugosiavenski loznjacl — Daruvar. Zahtevajte cenike.
KOLESA
skoraj nova, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri »PROMET«1 nasproti križanske cerkve
Za spomladansko zdravljenje,
za čiščenje in pri slabi prebavi
uporabljajte naš nacijonaln! produkt:
»PLANINKA« čaj BAHOVEC
V lekarnah veliki paket Din 20‘-polovični Din 12'—-in poskusne vrečice 3'50
Proizvaja:
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana
Reg. S. br. 2007 8./II. 1932
NOVOSTI
lepe vzorce
za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta štev. 14
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
POZOR
GOSPODINJU!
Najceneje sto postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jorneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
JBLH
KNJIŽNA ZALOZBA
J
■RAM
izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti.
Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 In tudi več strani.
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33'— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25'— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu.
Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno!
ZALOŽBA HRAM, LJUBLJANA. FLORJANSKA ULICA 14
stalni odjem i
Vinogradniki in sadiereici
Tako izgloda jagoda najlinejiega. najlepiega in ifSjluktui-nejiega grozdja na svetu, popolnoma novega in neznanega v
Jugoslaviji, prinešenega iz Italije, Ponujam riajfinejšo in najnovejšo breskev Japanika zlatna“ in ..I. H. Hale" in še trideset drugih vrst. kakor tudi kalifornijska jabolka, slive in drugo sadje.	Zahtevajte cenik!
Metod Bardič, Irlg (Srem)
Pooblaščena trsnlca in sadna drevesnica
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.