• 7C«5

"Amerikanski Slovenec
dela že
Let za svoj narod v Ameriki
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 1.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 1, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
S padcemJFilipinov bi bila odrezana pomoč Singaporu
Glavna japonska ofenziva velja Filipinom, dasi ti niso njih glavni cilj. — Otočje tvori ključ do Orienta. — Odpor ameriške in filipinske armade učinkovit.
London, Anglija. — Filipia-sjrf) otočje sicer ni za. Japon ce glavni cilj njih sedanje voj-he kampanje, vendar so točasno proti njemu vrgli svoje glavne sile ter je njih ofenziva tamkaj bolj intenzivna kakor kjerkoli drugje na daljnjem vzhodu. Vzrok za ta njih korak je, ker vidijo, da tvorijo Filipini nekak ključ do ostalega otočja in ozemlja v Orien-tu, ne ključ za nje, marveč za zaveznice.
Strategična važnost Filipinov leži v tem, ker bo z izgubo tega otočja nekako odrezana ameriška pomoč glavnemu zavezniškemu oporišču v Orientu, britanski trdnjavi
fenziva velja tej trdnjavi, vendar pa se točasno bijejo boji na točkah, Hi omogočajo zaveznicam dohod do nje; in Filipini so ena teh točk.
V poštev je treba vzeti, da je dovoz ameriške pomoči že zdaj skrajno težaven. Do Havajev, kjer ima Amerika svoje prvo pomembnejše oporišče na Paficiku, je od San Francisco celih 2,500 milj, in od Havajev do Filipinov je razdalja 5,000 milj; "ta pot bi bila dolga celo brez vmesnih o-vir, koliko bolj je otežkočena, ko so Japonci zasedli vmesne otoke Wake in Guam. Ako bi bili zdaj še Filipini izgubljeni, potem postane položaj za Singapore >tekorekoč nevzdržen in s tem bi bila najbrž zapečatena usoda vsega otočja tamkaj naokrog.
Razumljivo je zato, zakaj Japonci s tako srditostjo na-liadajo Filipine ter so vrgli proti njim take ogromne sile, da te daleč prekašajo bram-bovce po moči. Kakor pa govore zadnja poročila, izdana tamkaj v torek, je bramba a-meriške in filipinske armade tako učinkovita, da si niso Japonci tekom 24. ur osvojili niti ene pedi nadaljnje zemlje.
NEMCI VRŽENI IZJARKOV
Rusi jim ne dajo časa, da bi se zavarovali.
Moskva, Rusija. — Umik nazijev se neprestano nadaljuje, kakor se glase tukajšnjp poročila, in zasledujoče ruske čete jim ne puste časa, da bi si kje ustanovili utrjeno linijo. Rusi so naleteli na odpor r.a nekaterih točkah, kjer so se ltaziji zakopali v strelske jarke ter se zavarovali z žično oviro, toda vrgli so jih iz vseh teh skrivališč/ — List Pravda
poroča, da je na južnem delu Singap<ye Glavna japonska orison to več italijanskih Oivizij,
ki pa občutno trpe vsled mraza, ker nimajo primerne oble-leke, in veliko število se jih predaja Rusom brez vsakih bojev.
-o -
JAPONCI IN RUSI SE VEDNO PRIJATELJI
Tokio, Japonska. — Načelnik japonskega informacijskega urada .se je v ponedeljek izrazil napram časnikarjem, da se vodijo točasno v Rusiji s sovjetsko vlado pogajanja glede podaljšanja japonskih ribiških pravic ob sibirskem obrežju, ki potečejo z 31. decembrom. Obenem je povdarjal tudi, da so odnošaji med Japonsko jn Rusijo docela prijateljski in zadovoljivi za Japonsko. Ti odnošaji temeljijo na nevtralnostnem paktu, sklenjenem med obema deželama v aprilu.
Left This B« Your???« tSjSfa No. 1 Resolution
\ for 1942
V t* ^ ^
Help Defeat the Aggressor* by putting your saving«— regularly—in U. S. Defense Bonds and Stamps.
GeCYomr Share of—
S. Defense BONDS - STAMPS
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi novoletnega praznika bo izostala petkova številka našega lista.
—--o-
RUSIJA ZAHTEVA VRHOVNO POVELJSTVO
London, Anglija.—Kakor se je izvedelo tukaj, bo sovjetska vlada kmalu prišla na dar, s ponovno zahtevo, da se v Evropi otvori druga fronta proti Nemčiji, in sicer, da naj podvzame ofenzivo angleško in ameriško vojaštvo, da ^e na j^a. Jiačin,stisne dveh strani. Pri tem priporočajo, da se izroči poveljstvo vseh sil, ki se bodo bojevale proti nazijem, v ene same roke in poveljnik naj bi bil kak ruski general, Češ, da bo Rusija v teh bojih itak glavna sila. Ta general bi dobil podobno oblast, kakor jo je imel maršal Foch v zadnji vojni. Svoje priporočilo, naj Amerika pošije svoje čete v Evropo, utemeljujejo sovjeti s trditvijo, da ameriška vojna z Japonsko itak ni vojna med armadami, marveč le med mornariškimi in zračnimi silami, in bi torej lahko uporabila A-merika sVoje vojaštvo v Evropi, posebno še, ko se je obvezala, da bo pomagala pri porazu Hitlerjevih sil.
PO 24 MILJARD NA LETO ZA OROŽJE
New York, N. Y. — Eden članov produkcijskega urada se je v ponedeljek izrazil, da bo v par mesecih izdelovanje orožja v Zed. državah doseglo tako višino, da bo ta odgovarjala letni produkciji za 24 mi- ^klicani k vojakom. Deloma
UNIVERZE SKRAJŠUJEJO UČNO DOBO
New York, N. Y. — Razni kolegiji in univerze v vzhodnih državah so ukrenili, da skrajšajo učno dobo za svoje dijaštvo, da jo spravijo v sklad z vojnimi razmerami. Pri: tem jim gre predvsem za to, da o-mogočijo dijakom končati študije pred 20. letom, ko bodo
Ijard dolarjev.
ŽENSKE UTEGNEJO REGISTRIRATI ZA VOJNO SLUŽBO
Washington, D. C. — V Žed. državah se utegne ustanoviti I posebna ženska armada, imenovana prostovoljni ženski pomožni kor, ki bi vršila službo v zaledju ter s tem oprostila za dejansko bojno službo večje število vojaštva.
Predlog v tem smislu je bil že stavljen v poslanski zbornici, in sicer od neke ženske članice, namreč Edith N. Rogers h Mass., in odobril ga je < ponedeljek s posebnim pismom tudi vojni tajnik Stimson. V predlogu je določeno, da bi te
le službo uniformirane in bi dobile začetno plačo po $21 na mesec, enako kakor vojaki-novinci. Podrejene bi bile direktno armadnemu poveljstvu.
V svojem pismu je Stimson omenil, da točasno sicer ni ni-kakega primanjkljaja moških vojaških moči, vendar pa bi bilo priporočljivo, da bi se pritegnile v službo tudi ženske, in sicer za taka dela, za katera so bolj sposobne kakor moški. N.iih opravilo bi bilo po pisarnah, v kuhinjah, v laboratorijih, bolnicah in podob-
se bo to doseglo z odpravo poletnih počitnic. Tudi razne višje šole preurejajo svoj učni načrt v tem smislu.
Rusija postane zaveznica demokracij
Sporazum se dos« enotno sodel* Nemčiji. —
si, da -bodo Rusija, Anglija in Amerika rale. — Rusija opravi glavno delo proti lokracije ji boste dajale pomoč.
KRATKE
flija. — Z »tvorila tu-faija za zbi-
—	London, A Novim letom se je kaj največja kam ran je starega papifrja, kar jih je še videla Anglija. Da se bolj podžge navdiBenje, bodo med seboj t ekmdfvale razne skupine za nagradf, ki so določene za to.
—	Vatikan. — I?apež Pij je sprejel zadnji pofciedeljek v privatni avdijenci Tittma-na, zastopnika Zed. držav v \ Vatikanu, ki je izr|kel papežu novoletna voščila, li sprejeti diplo drugih ameriških
Washington, D. C. — So-
F\TI Ivjetski poslanik Litvinov je k mel v ponedeljek daljšo konferenco z državnim tajnikom Hullom, in sicer kmalu potem, ko se je iz Londona objavilo, da se je vrnil tja iz Moskve britanski zun. minister Eden, kjer se je, kot se trdi, med njim in Stalinom dosegel popo-Ien sporazum glede sodelovanja med Rusijo in Anglijo.
Kaj sta Hull in Litvinov govorila, se ni objavilo, toda zelo je verjetno, da je Litvinov prejel od Stalina naročilo, naj obvesti ameriško vlado o sporazumu z Edenom, kar bi pomenilo, da velja ta sporazum tudi za Ameriko.
»ako so biti tudi iz >ublik.
zadnji ponedeljek uničil neko
cerkev, ki je bila najstarejša katoliška cerkev v tem mestu. Ogenj je napravil pol milijona dolarjev škode in se je tako naglo razširil, da je bilo nemogoče ga zadušiti.
-o-
OBLEKO NAPRAVIJO NEGORLJIVO
Chicago, 111. — Društvo ameriških kemikov je objavilo, da se je iznašla neka kemikalija, ki se tudi že izdeluje v večjih množinah, s katero je mogoče, napraviti obleko negorljivo. To bo dobro služilo zlasti za obleke delavcev, ki so zaposleni pri ognju.
ja pravomočna zaveznica An-
Vesti o domovini
Jugoslavija je s isvojo odločnostjo in junaško borbo silno mnogo prispevala k porazu, ki so ga naziji doživeli v Rusiji in njene uporniške čete še vedno veliko koristijo zaveznikom.
—
Junaška dela Jugoslavije kot neporušno jamstvo.
Dogodki zadnjih tednov so« <NEW YORK HERALD jasno pokazali veliki delež, ki ga je Jugoslavija prispevala narodom, ki se bore proti osi-šču, s svojo junaško borbo proti daleč bolj močnim nemškim armijam v letošnjem aprilu. Brez ozirov na moč Nemčije, ki se je je zavedal, je jugoslovanski narod izzval Hitlerjeve armije, s svojim postopanjem vrgel iz tira ves nemški vojni načrt in mnogo prispeval k porazu, ki so ga naciji doživeli v Rusiji, prvem nemškem neuspehu na bojnem polju.
Ko »e je marca s prevratom izročila oblast v Beogradu vladi, ki je bila trdno odloče-
na upreti se osiščnim grožnjam Na t^način bi ^ostala^u*^	o^šča, s«.bile.nem-
ške priprave na ostalih boji-
glije in Amerike in zaveznica gčih maJone končane. Kemške nemale vrednosti. Od nje se Vizije so bile zbrane vzdolž
TRIBUNE, 22. XII.)
-o-
Dve pomembni izjavi hrvatskega bana
New York, 18. decembri. (JCO) — Hrvatski Ban g. dr Ivan Šubašič je ob 'vojni napovedi* "Neodvisne Hrvatske Države" Združenim ameriškim državam dal ameriški poroče valili družbi "Associated Press' sledečo izjavo:
"Hitlerju in Mussoliniju nI dovolj, da sta pohodila Jugoslavijo, temveč dan za dnen: poskušata naše male narode teptati nanašajoč jim krivice in žalitve. Ves svet ve, da sta Hitler in Mussolini razdelila in za sedaj izbrisala z evrop-
namreč pričakuje, da bo ne samo opravila glavno delo pri porazu Nemčije, marveč, da bo tudi aktivno sodelovala pri porazu Japonske. V dosego teh dveh ciljev ste ji demokratični zaveznici pripravljeni pomagati z vsake vrste vojnim materija lom, ki ga imate na razpolago. O pomoči Rusiji v tem in v drugih ozirih se bodo vodile razprave, ko se vrne ta leden Churchill iz Kanade v Washington. Ni pa verjetno, da bi se Rusija spustila v vojno proti Japonski takoj, marveč šele po porazu Nemčije.
ski narod, vzhodni del Jugoslavije, Srbijo razdelila največji del med Madžare in Bol-
CESTA se VDRLA
ženske pomožne sile opravlja-, no. Kakor omenjeno, pa se i«
CHURCHILL SE BO VRML V WASHINGTON
Ottawa, Ont. — Britanski min. predsednik Churchill je bil sprejel od tukajšnjega prebivalstva naravnost z viharnim navdušenjem, ko je prispel semkaj zadnji ponedeljek iz Washingtona. Stopil je še isti dan v konferenco s člani kanadske vlade, dočim je imel drugi dan govor pred parlamentom. Kakor se je poročalo, se namerava vrniti So ta teden v Washington za nadaljnje razgovore z Rooseveltom.
majo ti kori sestaviti le iz prostovoljk.
turške meje; morali so jih vr- gare, a največji del Hrvatske;
niti in razporediti za napad na Jugoslavijo. Priprave za napad na Jugoslavijo so stale Nemčijo deset dni, pravi boji, ki so sledili na Balkanu, pa so pomenili izgubo štirih do šestih tednov. Namesto da bi neoviranoMtorakal skozi _Tur-čijo, je Hitler moral 3vojo delavnost v tej smeri omejiti. Ponesrečena vstaja v Iraku, ki so jo Angleži zadušili, je pokazala do česa bi moglo priti, če si Nemčija ne bi z boji morala utirati pot na jug skozi Jugoslavijo in Grčijo.
Zastoj nemških akcij v Ku-siji je še bolj važen dogodek. Priznava se, da so vremenske razmere bile največjega pomena za obrezmočenje nemških tankov in zmanjšanje koristnosti nemških zračnih si!. Oe bi Hitler mogel napasti Rusijo maja namesto ob koncu junija, bi teh nekaj tednov toplega
vzhodno obalo Jadrana ter zaledje te obale je vzela Italija. Iz ostankov na vzhodu so napravili Srbijo pod generalom Nedičem, v zahodnem delu Jugoslavije pa so napravili neko tako imenovano 'neodvisno državo' ki jo upravlja Pavelič, človek, ki je bil enajst let plačanec Mussolinija.
Ta kvizling ima samo toliko oblasti, kolikor je je tem vitezom zločina potrebno, da se na telesu Hrvatske in Jugoslavije zadovolje pri vršenju svojih zločinov.
Hrvatski narod je kmetski narod, 80% njegovega prebivalstva, politično vzgojen in organiziran po bratih Radičih, a danes ga vodi dr. Vladimir Maček po načelih človečan-stva, svobode in pravice, ki so bistveni temelj demokracije. Hrvatski narod je po teh načelih politično organiziran in stoji kakor skala pri svojih po-
vremena in suhih cest moglo
povzročiti padec Moskve. ToV"	a * .
rej je vse leto vreme, ki ga je Pfefed*ik dr. Vladimir inornaiAvan«ifi	t™« ,o Maček, ki je sedaj v prisilnem
taborišču v Gradcu, glavni tajni te organizacije dr. JuraJ
Kakih 11 milj daleč od Seattle, Wash., je močno deževje tako razmočilo in razrahljalo zemljo, da se je ta vdrla pod iiroko cementno cesto ter pustila za seboj kakih 200 čevljev širok prepad, kakor se vidi na gornji sliki. Nezgoda je povzročila precejšnjo motnjo v prometu, ker je ta cesta glavna zveza med Seattle, Spokane in vzhodom.	£
jugoslovanski narod kupil za ceno surove in krute zasedbe, bilo neocenljive vrednosti za sedanje zaveznike Amerike v borbi proti osišču.
Čeprav premagana, je Jugoslavija nadaljevala borbo in tako dala pokorjenim narodom Evrope sijajen zgled, kako more mali in odločen narod bojevati se proti sovražnim silam v svoji zemlji. Naciji so bili prisiljeni pritegniti svoje čete z drugih bojišč, kjer so bile več kot potrebne in jih uporabiti pri prizadevanjih da zaduše duh jugoslovanskega odpora. Ti načini ter strašenje, grožnje in teror, ki je z njimi Hitler aprila hotel doseči osvojitev države brez krvi, so osta le neuspešne in Jugoslavija še naprej koristi zavezniški stvari neobotavljajoč se s krvjo in trpljenjem svojega naroda, plačevati odpor, ki ji bo ostal
Krnjevič, podpredsednik Kraljeve jugoslovanske vlade v Londonu, skupaj z dr. Jura-jem Sutejem, ministrom financ v isti vladi in z mojo osebo, skot hrvatskim Banom. Mi vsi smo na teh položajih po izvolitvi hrvatskega naroda in na temelju ustave Kraljevine Jugoslavije, postavljeni pred to svetovno vojno, 26. avgusta 1. 1939.
Kadar je to znano, je Pa-veličeva vojna napoved velikim svetovnim demokracijam sveta v imenu takoj/rfenovaiie "neodvisne Hrvatske" dejanje kvizlinga, smešno in zločinsko. Smešno za velike demokracije, a zločinsko za čast mojega hrvatskega naroda."
o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Araer. Slovenca!"
_____________________
_______________________
_
_
toni
AMERlKANSKt SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
iN najstarejši slovenski . OftvAflMriM.
mita nedelj, pon©-po premikih.
ietJk^iiTd&e
Isgaja ta _
EDINOST PUBLISHING CO.
NukiT urediriitva in uprave z
1349 W. Cermak Rd., Chicago. Tjfefon: CANAL 5544
Naročnine:
Za celo leto ______
2a pel lete__
Z* četrt leta__
Ze Chicago,
Ze celo lete_
Za pol lete_
Ze četrt leta _
Posamezna številka
---$6.00
--3.00
___1.75
in Evropo:
_«17.00
__3.50
_ 2.00
_ 3c
Thš first and the Oldest Slovene <. Newspaper in America,
Established 1801.
Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......... ,. , ,,.---__.$6.00
For half a year _ .. ........- 3.00
For three months____- 1.75
Chicago, Canada and Europe: For one year	$7 00
For half a year	■	3.50
For three months
Single copy _
2.00 _ 3c
Dopisi Talnega pomena ea hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan fa» pol pred dnevom, ko izide list — Ze zadnjo številko v tednu je £as do Četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa ee ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Ob novem letu
Novo leto je tukaj. V novem letu 1942 smo. To ni nobena senzacijonalna novica. Pratike in koledarji so nam že celo leto kazale s svojimi tiskanimi meseci in dnevi, kedaj bo to novo leto nastopilo, kedaj, bo, kateri dan, itd. V tem oziru nič novega, nekaj kar vsako leto pride, kakor pride dan za vsako nočjo.
Ali vendar je za nas, vas in za ves svet novo leto nekaj važnega! Posebno še v tem tako silovito razburkanem času, v katerem živimo. V času, ko bije ves svet gigantsko borbo, kakorsne svet še ni videl, ko je na tehtnici, ali dobi svet boljšo bodočnost, ali pa mu je usoda določila kaj drugega. Mi upamo, da mu je prvo.
Leto 1942 bo gotovo v zgodovini sveta eno najvažnejših let. Skoro prav gotovo pade v tem letu odločitev v borbi med demokracijo in krutim totalitarizmom. Ta borba bo zahtevala od vseh nas velikih nepričakovanih žrtev. In mi vsi moramo biti pripravljeni na iste in jih sprejemati požrtvovalno v vseh ozirih. To je naša dolžnQst, Kaj pa naj nam bo svet, če v njem zgubimo demokracijo m vse druge pridobitve, za katere je svet že toliko trpel in žrtvoval? Zato nobene žrtve nas ne smejo strašiti, ampak pripravljeni bodimo na vse, karkoli je nam namenjeno in mora priti. Po trdem delu in trdi borbi, bo prišel nov dan. Vzšla bo svetu nova jutranja zarja, ki ne bo oznanje-vala krvavih dni, pač pa boljšo in srečnejšo bodočnost. Toda te ne bo brez naših žrtev, to moramo pomniti in imeti stalno pred očmi.
Poleg tega, da je zdaj vsakega izmed nas prva in najnujnejša dolžnost borba za demokracijo, da zasiguramo demokraciji in svobodi mesto in bodočnost za nadaljne življenje, imamo pa še druge naloge. Posebno mi katoličani jih imamo! Ne pozabimo, da bodo v tem letu pred nami iste dolžnosti in iste naloge, kakor so bile pred nami v ravno minulem letu, in so bile pred nami vsa prejšnja leta, odkar so začeli prihajati v ta novi svet že naši prvi slovenski pijonirji. Slovenstvo bo v Ameriki živelo, dokler bo živela med nami živa in močna slovenska zavest. Ta zavest mora biti taka, da zna za vzdržavanje slovenstva tudi žrtvovati če treba. Ne smemo biti samo sebični, češ, to in ono, kar ie slovenskega med nami je nam potrebno samo toliko pa toliko časa, dokler kaj od tega imamo. Taka zavest je napačna, ker temelji na sebičnosti. Treba je take zavesti, da se zavedamo, da je vsak izmed nas poklican k žrtvovanju in delu za vse, kar je slovenskega med nami. Zavedati se moramo, da čim bolj se krčijo naše vrste, tem bolj je še vsak, ki ostane toliko bolj dolžan, da sodeluje in pomaga, da se slovenske ustanove, kakor društva, jednote, časopisi in druge take ustanove med nami vzdrže. Kdor pozabi na to dolžnost, ali pa iz-beguje pred njo brez res tehtnega vzroka, tak se ne more več imenovati dobrega zavednega Slovenca.
Mi katoliški Slovenci imamo pa poleg vsega še posebno dolžnost, da pazimo in delujemo na vso moč tudi na to,
svojim potomcem zapustimo poleg narodnosti tudi vero slovenskih očetov in mater. Kako pa storiti to? Vsak slovenski oče in mati naj pazita, da bodo njihovi sinovi in hčere v katoliškem društvu. V njihove hiše pa naj pazijo, da bo prihajal le zdrav katoliški tisk.
Posebnp moramo biti na straži zastopniki katoliškega tiflka med nami. Nihče ne sme izbegavati pred delom in požrtvovalnostjo. To velja tudi vsem prijateljem katoliškega tiska! Končno vsak zaveden katoliški Slovenec, je poklican, kakor, vojak na stražo za svoje katoliške liste. Kakor je dolžan vsak da stopi na obrambo za svojo domoviho, tako veže dolžnost vsakega katoliškega Slovenca,^® stoji na straži za vse, kar je njegovega slovenskega in'katoliškega. V tem oziru ne smemo nikdar mirovati. Nikdar ne smemo reči, zdaj smo storili že dovolj ij naj drugi, itd. Kdor tako ravna, je podoben i, ki vrže puško v koruzo. Tak se umakne in napravi prosto pot nasprotniku, ki prav gotovo pride in zase je svoj protiverski tisk.
Katoliški Slovenci moramo biti čujeci in oprezni. Posebno v takih le časih, ko sedaj, ko se tu in tam družijo

pri kakem skupnem delu katoliški in nekatoliški voditelji. Nasprotni agitatorji to takoj umetno izrabijo. Takoj se pojavijo na agitaciji okrog katoličanov in začno priliznjeno govoriti: zdaj smo vsi eno, zdaj delujemo skupaj in začno na ta način svoje protiverske liste usiljevati našim ljudem. Morda ni uspeh velik takoj, ali če le eno dušo ujamejo na svoje limance, je škoda velika! In če jo vjame-jo, čigava krivda je? Naša in pred to odgovornostjo ne moremo izbegniti katoličani. Zato zastopniki in zastopnice katoliških listov, na vas je velika odgovornost. Vi ste poklicani, da vsak v svojem krogu narodu tolmačite take zadeve in jim pojasnuiete, kaj je prav in kaj ni. Zato pogosto na agitacijo, bodit6 čuječi. Le na tak način bomo katoličani varovali svoje, drugače bomo nekega dne doživljali razočaranja. Le čuječ, odločen in pazljiv vojak se ne da nikdar presenetiti. Bodimo tudi mi vsi taki!
Ameriški katoliški Slovenci imamo lepo organiziran katoliški tisk. Pazimo da tak ostane, pa ne samo to, ampak da se bo jačil in širil. Ako bo v tem novem letu vsak izmed nas storil svojo dolžnost, bomo to dosegli. Pomagaj temu delu tudi ti, ki to čitaš!
V tem duhu pošiljamo vsem našim dragim naročnikom, prijateljem in znancem, posebno pa še vsem našim vrlim zastopnikom (cam) ter vsem našim dragim sot rudnikom prisrčna novoletna voščila. Naj bo nam in vam/ca' da Je sedaj Gilbert mesto vsem to novo leto res blagoslovljeno, srečno in uspešno! "" ^	v£
Dal Bog!
"Amerikanski Slovenec" stopa danes v enainpetdese-to leto zveste službe in dela za Slovence v Ameriki in v enainpetdesetič kliče svojim dragim slovenskim rojakom pa Ameriki: Srečno novo leto!
v naprej najlepša zahvala. Bog živi vse prijatelje Am. Slovenca. Korakaj mo pogumno v novo leto 1942!
Uredništvo -O--
KAJ NOVEGA MED ROJAK!
V MRZLI MINNESOTI
Gilbert, Minn.
Nihče se ne oglasi iz našega prijaznega Gilberta, že od meseca julija ni nobenega glasu o nas, pa so novice in dogodki skoro vsaki dan. Vzrok bo to, ker vsakdo raje čita, kakor pa piše. Kljub temu sem se odloČil prijeti za pero, da spravim na papir nekaj novic in dogodkov.
Prvo bom zapisal, da smo i-meli dne 6. novembra mestne volitve. Mestni možje so dali na razpolago občinstvu, da občinstvo odloči, kako se, naj naš Gilbert za naprej imenuje ali vas (village) ali mesto (town). In občinstvo je volilo za mesto. — T® je torej novi-
poskrili, le jaz in moja druži na ter trgovec Jožef Potočnik, ki ga tudi v življenju ni pozabil. Naj se ob tej priliki tudi zahvalim prijateljem pokojnega, ki so darovali za šest maš za dušo pokojnega! Hvala lepa pa tudi g. župniku Eev. F. Shweigerju za lepi pogreb! — Pokojni je bil dloma iz vasi Skrile, fara Ig pri Ljubljani.
Dne 3. septembra je umrla Helena Juhant, stara 24 let. Bila je sirota. Imela je padavico in je siroto večkrat vrglo. Večkrat je prejela sv. zakramente. Zapušča starše, brate in sestre
Dne 10. oktobra je umrla mlada žena Frančiška Indihar. Zapustila je mladega moža in enega otroka. Ona je veliko trpela za bolečinami v glavi, za katerimi je podlegla.
Dne 31. oktobra so umrli oče Samsa v visoki starosti. Omenjenega dne dopoldne so še
Lepo darilo
Euclid, O. — Na božični dan so se pri družini Mr. in Mrs. Edward Skvarca, na Abby Ave., ustavile vile rojenice in jim prinesle v dar krepkega sinka prvorojenca. Dekliško ime srečne matere je bilo Mary Jalen. — Castitke od prijateljev!
#
Mladinski koncert
Cleveland, O. — Tukajšnja mladina fare sv. Vida se pripravlja za -koncert, ki bi se imel vršiti že 4 januarja v Knausovi dvorani. Toda zaradi prireditve vojnih veteranov v SND dne 4. januarja, je ta
vse opravili v hlevu pri živini, j^"3*/. *°ncert Prestavljen Ob 11. uri so prišli v hišo In/~ ned^<> f • J^uarja. Kate-
r	I n Cn CI ne hm'lli lrafnnnl/tA ..
pojamrali, da jim je slabo pri srcu, pa so se vlegli v postelj.
VOŠČILO, ZAHVALA IN PROŠNJA
Vsem našim številnim marljivim dopisnikom (cam) pošiljamo potom te kolone prisrčna in iskrena novoletna voščila. Vsem naj ljubi Bog novo leto 1942 obilno blagoslovi in vse naj nagradi posebno z ljubim zdravjem in zadovoljstvom, nje same in njihove družine! To so naša iskrena voščila, vsem dopisnikom (cam) in vsem naročnikom in prijateljem tega lista!
Ob novem letu je čas, ko ljudje delajo razne sklepe za bodočnost. Tudi mi pri listu smo naredili glede te kolone, ki prinaša zanimive dopise iz naših slovenskih naselbin nov sklep. Napraviti to kolono še bolj zanimivo. Kako? S tem, da bomo skušali zbirati najbolj zanimive vesti iz naših naselbin. To je pa mogoče le ob zvestem sodelovanju marljivih dopisnikov(ic) lista. Zato želimo, da bi vsi dosedanji naši marljivi dopisniki še bolj pridno dopisovali in želimo, da se še novi priglasijo. Vsak, ki čuti veselje do dopisovanja naj dopisuje v list. Večje naselbine, kjer so slovenske župnije, društva, itd. naj bi bile vsaj vsak teden po enkrat zastopane v tej koloni s kakim zanimivim dopisom. Manjše naselbine, kjer ni župnij, društev itd. pa vsaj po enkrat na mesec.
Kakšni naj bodo dopisi ? Kratki pa jedrnati! Dolgoveznih dopisov nihče ne ljubi. Nekateri dopisniki mislijo, da z dolgimi dopisi ustrezajo, pa se motijo. Najboljši dopisi so kratki, ki povedo novice iz naselbine in še kaj drugega. Zato raje bolj pogosto pisati, pa kratko, nego enkrat ali dvakrat na leto, pa ta-
krat zavzeti skoro polovico lista.
Novice je treba pošiljati hitro, ne pa potem, ko so že stare. Poročati je treba listu takoj, kakor hitro se zgodi kaka reč. Za stare novice se nihče ne zanima.
Dopise je treba pisati razločno s Črnilom in samo na eno stran papirja, ker tiskarji so navajeni, ta& rokopise, ki so pisani safrio na eno stran. Kdor piše s pisalnim strojem, naj vedno pušča med vrsticami dvojni prostor (Double space), da uredniki lahko med vrstami pripišejo potrebne popravke.
Dopisniki, ki hočejo objave v gotovih številkah naj vedno pazijo, da svoje dopise pravočasno dopošljejo na uredništvo, ne pa prepozno. Na tej drugi strani na vrhu je v vsaki številki tiskano, do kedaj je zadnji čas za dostavo rokopisov uredništvu za gotove številke v tednu. Prepozni dopisniki delajo uredništvu in tiskarni same sitnosti in večkrat nepotrebne stroške. Vsakdo ima rad red in brez tega tudi v tiskarni ne gre.
Skušaj mo vsi imeti to pred očmi in obenem skušaj mo sodelovati, da bo ta kolona zanimiva. Ta kolona ima novo glavo. Radio postaja je na sredi in iz nje lete iskre — vesti na vse kraje po Ameriki. Tja na zapad preko skal natega-gorovja, tja na vzhod do newyorških nebotičnikov, gori na sever in jug. Marljivi dopisniki lista so pa oni, ki na tej radio postaji oddajajo svoja poročila. Oglašajte se na tej postaji pogosto fc svojimi novicami in povejte driuge zanimivosti drugim po Ameriki. Ta radio postaja je viaša, dragi ameriški Slovenci. Uporabljajte jo.
Za vsak<? sodelovanje vsem že
cembra 1941 občinske volitve za mestni odbor, to je za župana in nadzornika. Zmagala sta Slovenca in sicer je bil za župana izvoljen rojak Anton J. Lap, za trustee pa Joseph Potočnik. Tako imamo sedaj v mestnem odboru kar pet Slovencev. To je tudi novica, da je prvi župan mesta Gilberta Slovenec Anton J. Lap.
Ker smo toliko zaostali s ča-jgaj0 iskati moža sopisnimi poročili in jih nismo dali v svet, moram poseči malo nazaj. — Dne 24. avgusta je bila pri nas "Jugoslav Convention". Iz vsake naselbine v železnem okrožju so prišle parade in vsaka, teh naselbin je imela kaj lepega za nam pokazati. Lahko rečem, da naša naselbina še ni doživela kaj takega, odkar obstoja. Ravno tisti dan se tudi jaz imel pri sebi prijatelje iz Now Dulutha, Minn, in sicer me je obiskal rojak in zastopnik Spehar s svojo družino. Izrazil se je, da so mu naš kraj in okolica prav dopadeta. Hvala za obisk Mr. in Mrs. Spehar!'
Imeli smo pri nas tudi nekaj porok odkar je bil zadnji dopis iz naše naselbine v listu Amer. Slovenec in šestkrat nas je obiskala strašna koščena žena, ki nima oči ne ušes — bleda smrt. Taker imamo šest
Bili so prevideni s sv. zakramenti in kmalu v Gospodu zaspali. Doma so>ili z Notranjskega. Zapuščajo ženo in družino. — Dne 5. decembra je umrl Poljak z imenom Anton Miškovič. Mož je šel nekoliko na sprehod v gozd, da bi spotoma dobil tudi kakega zajčka za potrebo, pa se ni tisti dan vrnil k svoji družim. Drugi dan je žena prosila, naj ji poma-po gozdu. Prigodilo se je pa. da so ga našli v nedeljo 7. decembra nad domačim pokopališčem v gozdu mrtvega. Pri sebi v torbici j? imel pa dva ustreljena zajoka. Zadel ga je v gozdu mrtvbtld. Pokopan je bil 9. decembra.
Dne 12. decembra so umrli oče Jožef Babič. Dve leti so bili na smrt bolni in med tem
i ri so si nabavili vstopnice za koncert 4. januarja, so jim vstopnice veljavne za nedeljo 25. januarja.
novih grobov. — Težko je pi- častn0 polnočnico. Cerkev je
sati zgodovino naših umrlih, pa vseeno naj list Amer. Slovenec ohrani njim mali spo-minček, saj so bili naši. — Dne 22. avgusta je odšel mož izpod moje strehe Jože Debevec, ki sem ga jaz osebno dobro poznal. Bil je siromak, a pravičen in je rad pomagal revežem. K sv. maši je hodil in molil je tudi, kakor tudi prejemal sv. zakramente po štirikrat na leto. V starosti življenja se mu je omračil um. Star je bil 81 let in se je obesil na drevo. Bilo je to zgoraj omenjenega dne okolu 3. ure popoldne. Iskali smo ga vse do 10. ure zvečer. Prosili smo tudi mestno oblast, da ga je nam pomagala iskati. Naslednje jutro okolu 5. ure zjutraj so ga našli obešenega. Pokopan je bil 25. avgusta in le malo jp bilo pogrebnikov, kakor bi se
bila za «a praznik okusno okrašena. Pri sv. mašah je bilo polno vernikov. Tako lahko zapišem, da smo Božič lepo praznovali.
Tudi bolnike imamo v naši fari. Med njimi je tudi moj sin Paul. — Bog daj vsem skorajšnje ljubo zdravje!
Se nekaj naj napišem od de-la. — Po sosednjih naselbinah in tudi tukaj pri nas, so jih za božične praznike mnogo odslovili od dela po majnah. — Ubogi delavci, kako smo preganjani. Tako je tukaj. Kdor dela, dela v petek in svetek, nedeljo in ponedeljek, kdor pa "štapa", pa tudi vedno "šta-pa", teden za tednom, mesec za mesecem. Kje je tisto pravično razdeljeno, da bi vsak siromak prišel do koščeka kruha. — Pa, dovolj naj bo. Kakor pa beremo po časopi-
Iz West Pulim an a
West Pullman, 111. — Tukaj dobro poznani rojak Mr. Joe Jane, ki je že dolgo časa bolan in se mu je nekoliko izboljšalo, je zopet moral na bolniško postelj. — Prav tako je bil pred kakim mesecem j ako bo-ian Mr. Tome, ki je pa sedaj že nekoliko boljši. — Obema žele prijatelji skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja. — M. G.
Odbor kulturnega vrta
Cleveland, O. — Uradniki Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleveiandu za leto 1942 so sledeči: Centralni odbor; preds. Anton Grdina, I. podpredsednik Mile Marinkovič,
časom večkrat prevideni s sv. P°d/r- Andrej Slak> m-zakramenti za umirajoče.
bili naročnik Amer. Slovenca mnogo let. Bili so tukajšnji stari naseljenec. Doma so bili iz Slovenije. — Citatelji Amer. Slovenca, spomnite se teh u-mrlih s kratko molitvijo. Odšli so od nas na drugi svet, naj jim bo Bog milostljiv!
Imeli smo tudi prireditev za našo faro in so g. župnik pohvalili, da je bilo. lepo in da je dobro izpadlo. — Nadalje smo imeli na sveto noč veli-
nik7 t&jnik Jože Grdina, bla-
gajničarka Marion Kuhar. Nadzorni odbor: Frances ~Po-nikvar, Louise Pikš, Stanley Simič, John Milanovič in Rose L. Erste. Odbor za slovensko sekcijo: predsednik John L. Mihelič, podpreds. Joseph Po-nikvar, tajnik Frank M. Jak-šič, blagajničarka Rose L. Erste; nadzorni odbor Rev. Bernard Ambrožič, OFM., Mary Mahne, Julia Brezovar, Mary Otoničar in Jože Grdina.
sih, je žalostno tam v naši domovini. Kako so rojaki preganjani, niti slovenske besede jim ne puste. Zato pa morami biti, dragi rojaki, hvaležni tem, ki nam nudijo naš slovenski tisk in ga moramo obdržati kolikor se da. Vidite, v starem kraju tega nimajo, dasi bi radi imeli. Strašn0 je tepen naš slovenski narod. — Naš kralj in predsednik Roosevelt sta z nami za naš jezik in deželo, saj smo tudi mi narod, četudi smo majhni zato pa držimo to kar imamo in zavedajmo se svoje narodnosti in jezika.
H koncu želim še vsem naročnikom srečno blagoslovljeno Novo leto 1942!
Frank Ulčar
-o-
širite in priporočajte list
'Amerikanski Slovenec!"
•_ /
DiVJAŠTVO IN OMIKA
(359)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
JUNGLE UFE HAD CRACKED TOMMY'S VENEER OF CIVILIZATION AND EXPOSED THE ANIMAL INSTINCTS THAT LUCK iN HUMAN HEARTS.
Džungelsko življenje j<j v dečkn ubili i omiko in razkrilo živalski nagon, ki spi v človeškem srcu.
tommy foresaw his doom, and
.y HE sank his teeth into throat.
blood spurted. banchak
weakened quickly and died; t5dmmv was horrified at the blood he .had shed.
BUT IN the secret recesses op wis heart he wa5 proud that he had engaged in mortal combat—and won.
s?he' apes, however, were suspicious of the BOY's alliance with the lion. they grunted angrily.
Sedaj je Tommy videl svoj pogin. Nagonsko je zasadil svoje mlade zobe v opičji vrat.
Kri je pritekla. Rancbak je začel kaj hitro pojemati. Tommyja je bilo groza krvi, ki jo je prelil.
Toda v skritem zatišju srca je bil ponosen na to kar je napravil in zmaga!. — Opice so bile sumljive na dečka z levom in so jezno mrmrale.
*
četrtek. 1. januarja 1942
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5
K 20 LETNICI SLOVENSKE PODP. DRUŽBE SV. MOHORJA
V nedeljo dne 4. januarja slavi Slovenska podporna družba sv. Mohorja dvajsetletnico svojega obstanka in ustanovitve. Ob tej priliki bo članstvo proslavilo jubilej svoje druibe s primernim programom. Ob pol 12. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Štefana slovesna peta ma&a za žive in mrtve člane Druibe. Popoldne ob 2. uri bo slovesna se-•ja. Zvečer pa bo jubilejna za-jbava. Naj prvo bo govorniški program, ki se bo prijel ob 7. uri zvečer. Potem bo zabava in ples. To je uradno.
Kaj je pa o Slovenski podporni družbi sv. Mohorja še drugega za zapisati? O, mnogo! Ni to najstarejše slovensko podporno društvo v Chicagi, ampak po delo in aktivnosti pa je bilo in je de eno med prvimi. Slovenska podporna družba sv. Mohorja je na polju slovenskih katoliških bratskih društev in organizacij pravi Gibraltar. Posebno, če o-gledamo ob njenem jubileju njeno delovanje z gledišča katoliških Slovencev v Chicagi. To društvo ni bilo ustanovljeno radi pomanjkanja društev. Društev je bilo v Chicagi tudi pred 20 leti več ko dovolj. Ampak kakšnih? Nad dve tretjine takih, ki so bili v rokah protiver-skih elementov. To se pravi, Slovencem je bilo odprtih dve tretjini vrat proti verskih društev, dočim katoliških le komaj ena
tudi veliko dobrega v vseh ozi-rih.
Njena statistika kaže da je S. P. D. sv. Mohorja izplačala nad $87,000.00 bolniške podpore. Pogrebnih stroškov nad $26,-000.00. In velike svote je ta vrla družba prispevala tudi za cerkev, za razne slovenske katoliške zavode, podpirala velikodušno katoliške publikacije in mnogo drugega storila. Tudi na polju dramatike je prejšna leta veliko storila.
Izmed ustanovnikov so še živi: Albin Zakrajšek, Leo Mladič, Jakob Turšich, John Jeirch, Alois Lustik, Andrew Muha. Anton Gregorich, Sr., Anton Kremesec, Math Kremesec, Peter Prah, Andrew Glavach, Dr. Jos. E. Ursich, John Fale, st., Evald Kremesec, Anton Kle-menčič, Math Turšich, Anton Stonich. — Umrli so pa že: John Petrovčič, st., Frank Auguštin, st., Miha Staniša, Anton Šinkovec, John Verbiščar, Frank Merlak, Alois Duller in John Kosmach. — Vsem živim naše čestitke na družbenem jubileju, vsem pokojnim pa raj in pokoj!
Skupaj je umrlo v dvajsetih letih 63 članov in članic. Družba zdaj šteje 450 udov.
To je le nekaj na kratko omenjenega o S. P. D. sv. Mohorja. Natančno bo treba njeno zgodovino o priliki temeljito obdelati, ker resnično zasluži častno mesto v zgodovini katoliških druš-
MASETANKOV
Dolge vrste tankov, ki stoje pred neko tovarno v kanadskem mestu Mon-trealu. pripravljeni, da bodo poslani v Anglijo in ▼ Rusijo. Vsak stane okrog 990,000.
tretjina. Logično, če je na eni tev in organizacij, in isti cesti dve tretjini več tr- / Iz razloga pravičnosti in so-govin ene vrste, kakor druge, {Udarnosti med katoliškimi Slo-

ljudje zaidejo v iste, če se še tako pazijo. Tako je bilo tudi z društvi pred 20 leti. Protiverski elementi so bili od sile aktivni. Na vsakem vogalu so imeli svoja društva in vabili rojake v
ista. Ko so jih pa enkrat imeli v nizacija to v vsej meri zasluži.
svojih društvih, so jih spretno s tiskom in drugimi metodami »preobračali k svojim naukom. To je šlo lepo sistematično od rok in le previdni in modri niso sedli na njihove limamce. Zato je bilo v tistem času potrebno tudi več katoliških društev. In eno tako je Slovenska podp. dr. sv. Mohorja, ki se je ustanovila pred 20 leti in dala svojim katoliško or i j en tiran im rojakom priliko de zavarovanja za bole-zen, pogrebne stroške in take podpore doma v lastnem slovenskem katoliškem krogu. To je tisti v«rok, radi katerega se je ta družba ustanovila in v tem oziru je ta vrla dična družba napravila veliko dobrega. Lahko .rečemo, da s- svojim katoliškim stališčem in značajem, je ta družba marsikomu ohranila njegovo versko prepričanje. Na podpornem polju pa je storila
venci v Chicagi, naj bi se proslavi dvajsetletnice Slovenske podporne družbe sv. Mohorja v nedeljo pridružili vsi katoliški Slovenci, tudi če niso udje družbe. Družba kot katoliška orga-
ko posebej, danes to, drugo jutri/ Mislil je celo, da bo zadavil Rusijo, pri kateri se je pa končno le uračunal in ruska zima zdaj uči Hitlerja na svojih širnih planjavah, da je zima v Rusiji močnejša od Diesel novih motorjev v aeropla-nih in tankih in da je ruska zima tisti faktor, ki ga nc morejo piemairati ne nemški motoi-
kazala, da je sposobna voditi dvoboj z nemško vojsko Vodila ga bo se in jo konečno izmučila, da ko pridejo od druge strani angleške in ameriške armade z deset in deset tisoči vojnih letal, ne bo v stanu nemška vojska več grizti, kakor je grizla dosedaj.
Glavna sila osišča je Hitler. Ko se zmanjša ta glavna sila,
ji, ne olje ne. gasolin niti nc^ ^^ ^ ^ jo tvarijo Hit. toliko hvalisana nemška tehni-
Pokažimo, da smo solidarni, kadar katoliške ustanove obhajajo svoje važne jubileje, kakoršne-ga bo obhajala v nedeljo družba sv. Mohorja. Pokažimo javno, da smo ji hvaležni za njeno bratsko skrbstvo za katoliške Slovence, ki so včlanjeni v njej Pokažimo javno, da nas napredek in rast družbe sv. Mohorja veseli in zanima in ga da spremljamo s prijaznimi simpatijami.
Slovenski podporni družbi sv. Mohorja pa kličemo: Krepko naprej po začrtani poti, zbiraj še v naprej katoliške Slovence v svoj krog z istim skrbnim namenom, kakor si to začela pred 20 leti, da pomagaš svojim rojakom v času bolezni, nezgod in nesreč, in da jim obenem oču-vaš njihovo slovensko vero, ki so jo prinesli verni Slovenci v Ameriko iz verne Slovenije!' Rasti, širi se in napreduj!
ka. Zdaj, ko kraljuje po širnih ruskih stepah zima s svojimi SO, 40 in še višjimi stopinjami mraza pod ničlo, so napa- ma jfcra%tt	r ■■■ ■—■... di fuškft kozakov učinkovite.]- žatortno sla
[nevarnemu gadu previdno pu-( li strupene zobe. Anglija, Rusija in Združene države mu jih bodo počasi populile. Glavno ulogo pri tej zobozdravniškj operaciji pa vodi slovanska Rusija. Yes, Slovani bodo rešili civilizacijo pred nemškim barbarizmom in zmaje® Hitlerjem! —n.
PROBLEM PRISELJENCA
VPRAŠANJE!: Poročil sem se s tukaj rojeno Amerikan-ko 1. 1920 in, kakor so nam rekli, je o*»a tedaj zgubila a-meriško državljanstvo vsled poroke z inozemcem. Sedaj sem slišal, da more ona po novem zakonu zopet pridobiti svoje ameriško državljanstvo in da potem moram sam postati ameriški državljan brez prvega papirja. Ali je to res?
ODGOVOR: To je res, ako je Vaša žena živela od poroke naprej vedno v Združenih Državah. V takem slučaju ona je zopet Amerikanka, ali, predno se morejo pripoznati njene državljanske pravice, ona mora biti zaprisežna kot državljanka. Dokazati mora seveda svoje rojstvo v Združenih Državah. Ko je to storila. Vi morete zaprositi takoj za državljanstvo, ne da bi imeli prvega papirja.
VFRASANJE: Prišel sem lani v Združene Države kot posetnik (visitor). Ko sem se prijavil na ameriškem konzulatu radi vize, bil sem prsto-tiskan in registriran in so mi rekli, da mesec ali dva po svojem prihodu dobim od Wash-ingtona potrdilo o registraciji. Sest mesecev pa je minulo, in nisem še dobil ničesar.
O D G O V OR: Svetujemo Vam, da pišete pismo na na-
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR
Prispevki do 15. decembra 1941
155.88
725.00 1,454.30 1.00 10.00 5.00
Glavni blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, Leo Jurjovec mi poroča, da so prispevki do 15. decembra narastli do vsote $12,-631.79. Zadnje poročilo, ki je bilo zaključeno z dnem 17. oktobra, je izkazevalo vsoto $1,-705.15. Po tem datumu so prispevali še sledeči:
Društvo št. 35 ABZ..„............$
Frances Jalovec, Argo, 111.— Ant. Krapenc, Chicago, III... Društva KSKJ (Jos. Zalar) Salida, Colo, (od veselice)— Sheboygan, Wis. JPO-SS
Ely, Minn., JPO-SS št. 6......
Neinien., Mareoisco, Mich... M. Šimenc, Highland Pk, 111.
John Simec, Chicago, HI.......
Fcderacijc ABZ (Iti., Wise
& Ind.) ................................
Cleveland. O- JPO-SS št. 2„
Poslano po Jos. Zalarju........
Liberty Bell št. 70 ABZ........
Fr. Ovijach, Chicago, 111.......
Amerikanski Slovenec ..........
Rock Springs. Wyo., JPO-SS
Št. 17 .........-......-..................
Butte. Mont. JPO-SS št. 11 Slovenic Publ. Co, New York,
N. V..................................
Slovenska narodna podporna
jednota ..............-.................. 5,000.00
SNPJ društva po
V. Cainkarju ........._....... 1.300.00
Skupno ........—--------------....$12,631.79
Od skupne vsote so že odšteti stroški $12.50 za premijo bla-gajnikove varščine, kar je bilo že poročano v prvem poročilu.
To je že lepa vsota. I&kor vidite so se oglasila mesta Salida, Colo., Sheboygan, Wis. in Ely. Minn., o zadnjih dveh mestih vam poročal, oziroma so sami poročali v detajlih. V Salidi, Colo, so naša slovenska društva napravila skupno veselico ter čisti preostanek iste poslali na
Mrs. Frank Jauk _______________i.—	2.00
Mrs. Marv. Tomazich................1.25
Mrs. Mary Konda ................1.00
Mr. in Mrs. Matt Otonicar.............1.00
Mrs. Mary Stukel .........................1-00
Mrs. Frances Eltz ______________________100
Mr. F sank. Sever ............................100
KAKŠNE VOJNE DOGODKE IMAMO PRIČAKOVATI V LETU 1942?
Ravno minulo leto 1941 je bilo v tej sedanji vojni 5e vedno nekako razvojno leto. Vojna se je doslej še lc razvijala in ni prav do zadnjih dni dosegla glavnih svetovnih ve-lesil, vsaj ne na strani demokratičnega sveta ne. S zapletom v dejanski spopad glavne azijske vetesile japonske in glavne demokratične- velesile Amerike še le je tisti zli krog, ki ga je dosledno pospeševal zahrbtni Hitler objel s svojimi ognjenimi zublji vesoljni svet, obe polovici sveta, vzhodno in z&padno poloblo.
Mnogi so mnenja, da bo še celo leto 1942 še vedno razvojno leto. in da do prihodnje jeleni še ne bodo sovražni tabori razvili svojih strategij. Se le
kratičnimi tabori.
Do lanskega poletja 1941 je Hitler še vedno upal, da načrti njegovega tihega maršala Halderja, da je treba paziti vedno na to, da se na enkrat ne vodi več, kakor le po eno fronto in da se tako vsakega poedinega sovražnika zadavi posebej, ne bodo unesli. S temi načrti je Hitler naj prvo uspel s zasedbo Avstrije, potem celo v Monakovem je uspel, ko je Chamberlaina in Daladiera nafarbaL, da je za zapadno civilizacijo neobhod no potrebno, da se pusti. Nemčiji prosto roko v srednji Evropi radi komunistične nevarnosti na vzhodu. Uspel je celo pozneje, da ob napadu na "Poljsko je razdružil Anglijo in v kHu 1&43 bo mMo za od- Francijo od Rusij« in tako jc ločitev med osiščnimi in demp-i davil državo za državo, vsa-
s> od napadov ruskih tankov/
in areoplanov. Zdaj učijo ruši kozaki nemške Heinete kozje molitvice.
Leto 1942 bo odločilno leto za Hitlerja v Rusiji. Drugod, pa to leto ne zna pokazati še tako naglih preobratov. Anglija je pripravljena in ni pripravljena. Združene države za vojno še niso pripravljene dovolj. Začetno vežbanje vojske je še le v pryih razvojih. Izvesti je treba obširno mobi-J lizacijo. Pomnožiti je treba do skrajnosti produkcijo orožja,k kar bo še zahtevalo časa. Zl to dokier ne pridemo do vsega tega je pričakovati le defenzivno vojno* Celo težko bo vzdržati postojanke v Afriki, dasi zadnje tedne Angleži ijspešno vodijo borbo v Libiji. Toda pozabiti ne smemo, da ima Hitler še močno udarne silo, s katero je treba računati. Lahko še izvede hude napade in jih tudi najbrže bo. Ne pozabimo, da Hitler je zdaj prevzel sam vrhovno vodstvo nemške vojske. Zdaj je imel druge kozle, na katere jc zvračal odgovornosti za poraze v Rusiji. Zdaj teh kozlov ne bo več, ampak bo Hitler sam tisti kozel, ki bo moral odgovarjati za poraze, če pridejo. Zavedajoč se tega, bo Hitler pripravljen žrtvovati vse, da ustreže svojemu pohlepu po slavi in časti. Gonil bo nemško vojsko v ogenj z vsem fanatizmom in padali bodo milijoni in milijoni.
Odločitev pa pade na ruskih stepah! Deloma je že padla. Kajti nemška vojska je že zgubila svoj glavni cvet lansko leto, ko je padlo od 4 do 6 milijonov najsposobnejši mladih mož na ruskih poljanah, kjer zdaj gnijejo za barbarsko Hitlerjevo politiko. Nemška udarna moč ni več tista, kakor je bila še lanske spomladi, pa jo naj vodi kdor hoče. Ruski kozaki jo bodo pa v teh najhujših zimskih mesecih še po-, šteno reducirali. Rusija je po
lerjeve sa tel i tete kot Italija, Japonska in druga mala drobnarija kot Ogerska. Rumunija, Finska in Bulgarija, se bo sa-V Vam, da pišete pismo na na- «»	~ JC	v T I bil $510,
sesula, kaW papirnata slov: Chief, Alien Registration ,500.00.	urednikf £ h
Division, Department of Jus- merikanskega Slovenca g. J. Je-
vo bo končala najbrže lastna
roka, če jo ne bo, končal preje kdo drugi. Hitler se že danes boji lastne sence, kaj bo še le jutri, ko pride končno plačilo!
Grizel bo pa Hitler še, ker še ni zgubil vseh zob. In na demokratičnih deželah po vsem svetu je ležeče, da temu
Skupaj .................................$69.25
Iz Rock Springsa, Wyo. sem dobil pismo od tajnika tamkaj-šnega lokalnega odbora, g. Jo-20 00 ,sePh Gosarja, ki piše: •6.00 "Pošiljam Vam poročilo o na-5.00 Jgj veselici, katero smo napravili v pomoč našemu narodu v Jugoslaviji. Vršila se je 15. novembra.
Skupni dobiček od veselice......$277.05
Darovali so sledeči:
Društvo št. 122 KSKJ ___________ 25.00
Neimenovani .........................— 5.00
Rev. Albin Gnidovec ................ 10.00
Pio Barp (Tirolec) ................. 2.00
Fr. Kushland, Sr. Homcdalc,
Idaho -------------------------------- 3.00
Frank Grum ----------------------------- 1-50
Mrs. Urban Taucher ..............— 2.00
25.00 1,500.00 20.10 25.00 2.00 63.06
325.55 125.55
95.00
Skupaj -------.........—...........$325.55
Z nabiranjem še nismo pričeli, ker čakamo, kaj bodo napravila društva na glavnih letnih sejah. Hvala vsem, ki so kaj darovali, posebno pa godcem, kuharicam in Mr. Plemelu za lep program na odru."
Iz Jenny Lind, Arkansas sem sprejel pismo od rojaka Mike Pike-a, ki mi pošilja $5.00, da naj jih izročim slovenski sekciji JPO.
Lokalni odbor št. 2 v Cleve-landu se prav iskreno zahvaljuje osobju Glasbene matice, ki je ponovila opereto Cigan-Baron v korist Jugoslovanskega pomožnega odbora. Skupnih prijem-kov je bilo $1,765,55, a čisti dobiček je bil $903.11. Zbor Ivan Cankar je priredil igro "Z vero
glavnega blagajnika. Za njimi	. „ 01	, . „
. , ., i ,	v vstajenje . Skupnih dohodkov
se je oglasila slovenska naselbi- . \ „„„„	. , -
X. . . , . . , ,	'i® biln S8fi0 40. a nreostanek ie
na Cleveland, ki je poslala $1,
* Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
tice, Washington, D. C. Povejte ime konzulata, kjer ste dobil vizo in dan prihoda ter ime parnika.
Ali živite še vedno na oni a-dresi, ki ste jo prijavil konzulatu ? Ako ne, to more biti raz log, zakaj niste dobil potrdila. Vsak inozemec, ki je prišel z Združene Države od 27. avgusta 1940 naprej, mpra prijaviti svojo adreso registra cijski oblasti tekom 30 dni po svojem prihodu, razun ako je ta adresa ista, ki je bila prijavljam na konzulatu. Kasneje pa mora inozemec, ki je bil pripuŠČen za stalno bivanje, prijaviti adrese le tedaj, ako se preseli. Kdor pa je tukaj le začasno mora prijavljati svoje adrese vsake tri mesece, naj ac živi na isti adresi.
POSTAL "OBERKOMMANDANT'
rich poslal $63.06. Nato ste se oglasili naselbini Rock Springs, Wyo. in Butte, Mont., kakor kažejo številke. Tudi od časopisa Glas naroda je prišel prispevek. Največji prispevek je prišel od Slovenske narodne podporne jednote $6,300.00. Obenem so darovali še posamezniki, društva KSKJ in federacija ABZ.
Hvala vsem ln vsakemu.
Do 26. novembra so bili ustanovljeni še sledeči lokalni odbori: Rock Springs, Wyo., št. 17, Barberton, Ohio št. 18, Aspen, Colo., št. 18 in Pueblo, Colo., st. 20.
Iz Butte-a, Mont, mi piše tajnik JPO-SS lokalnega odbora št. 11, g. Ignac Oražem, da priredijo zopet veselico dne 4. januarja ter da bodo sklicali skupaj uradnike društev za večjo agitacijo in nabiranje prispevkov. Posamezniki so&ili sledeči, ki so že darovali:
Lousen Bros ......................_..........$15.00
August Mrvos .............................. 10.00
Društvo SSPZ št. 149________________ 5.00
Društvo št. 105 ABZ_________________ 5.00
Mr. in Mrs. Charles Propp.......... 5:00
Mr. in Mrs. Ignac Oražem______ 5.00
Mr. in Mrs. A. I^skovar, Sr..... 5.00
Društvo št. 190 ABZ .................... 2.50
Mri. John Malcrich .................... 2.50
Mrs: Mary Bencich .................... 2.00
Mrs. Theresa Mihelich .............. 2.00
Mr. in Mrs. J. Petritz ............... 2.00
je bilo $860.40, a preostanek je 40, katerega se je odda-blagajno lokalnega odbora
JPO-SS. Hvala vsem in vsakemu, delavcem in igralcem.
- Glavni odbor Jugoslovanskega poomžnega odbora slovenske sekcije se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem v imenu trpečega slovenskega naroda v domovini.
Janko N. Rogelj.
ZAHVALA North Chicago, 111.
Vsem rajinim sorodnikom, prijateljem (cam) in znancem se najlepše »zahvaljujeva za nama poslana božična voščila, kakor tudi najinim ožjim sosedom za vso pomoč, katero ste nama nudili v tem za naju žalostnem božiču. Hvala lepa vsem za poslane cvetlice moji ženi v bolnišnico.
Obenem pa prosiva, da nama oprostite, ker so za letos izostala najina božična voščila. Vzrok, da vam nisva poslala božičnih voščil je, ker je bila moja žena operirana na slepiču, ravno en teden pred božičem, in s tem je bilo tako rekoč vse iz reda.
Naj bo s tem sporočano, da se zdravje moje žene vrača v popolno zadovoljstvo.
2eliva vsem, srečno in zadovoljno novo leto 1942. (Ogl.) John in Mary Zalar.
Hitler (aa desni) je nedavno profflaaii, da te v naprej on sun, osebno, poveljeval nemškim armadam. S tem je prevzel mesto generala von Brau-chitscha, s katerim ga krnic gornja slika.	______
li
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
»»
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
-■-yz-xr
Četrtek, 1. januarja 1942
"NA INDIJO*'
ZGODOVINSKI ROMAN —
Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič
Peter je hodil gorindol in mislil na pri znanje Garaginovo, na Dolgorukova, Menšikova in druge nanovo odkrite kriv ce. Carja je žalostila tudi negovateljica njegovih otrok — žena Katerinuška, s katero si je dopisoval tako prisrčno. — "Tako ie dolgčas brez vas," — ji je še pred kratkim pisal s potovanja. — "Vreme se je spremenilo, postalo je vetrovno in hladno .. . Tako ste nas začarele, ve Evine hčere! Pošljite nam v naši slabotnosti, da j>odkrepimo starost, eno ali dve stektenici tistega krepcila."
Sedaj je postalo drugače. Prenehale so šale in zbadljivke. Car je z nevoljo spoznal, da žena ščiti ničemnike, ki ne sluša-jo njegove volje. Da, še več . . . Petrovo oko je bilo že z gnevom izpregledalo Mon-sa ...
—	Moj Bog! kdaj bo kon^c gorja in nesreče? - ie govoril Peter in se ustavil pri oknu, ki ie gledalo na Nevo.
Kar mu je živo stopilo pred oči pripovedovanje Kasatkinovo o ponodu Bekovi-čevem. Dolga vrsta garjevih velblodov se vleče skozi puščavo pod težkimi tovori; poleg njih izstradani, upehani, slabo oblečeni vojaki. Mrko, sivo nebo, oblaki vrtin-častega prahu. Vse je že brez uma od žeje in vročine. Napad divje tolpe je odbit . . . Premagani sovražnik se okrepi vsled izdajstva. Vojska je poklana, uničena . . . Glave poveljnikov so razstavljene na drogovih.
Peter je stopil k mizi in prijel za pero. Na steni se je v plapolanju topeče se vo-šeeniče črtala njegova kodrasta, tresoča se glava.
Gagarinovo prošnjo je Peter rešil tako le: "Bivši sibirski gubernator, ropar in tat, knez Mat ve j Gagarin, je prosil pomi-loščenja na dosmrtno bivanje v samostanu. To se ne zgodi. Za kazen in da drugim ni» bo za zgled — naj se tat takoj obesi za dva meseca pred okni justičnega kolegijai
Vest o bližnji kazni se je bliskoma raznesla po mestu.
V jutru 18. junija leta 1721. je ves Pe trograd vrel na Vasiljevski otok, kjer so bile pred poslopjem dvanajstega kolegij^ še razstavljene glave. Lopuhina, Kikina in drugih, ki so bilj kaznovani v pravdi proti carjevieu Alekseju.
Tukaj so v prisotnosti carja, carice, Menšikova. sodnikov in sorodnikov Ga-garinovih, med njimi tudi njegovega sina, ki je bil ta dan zaradi prikrivanja očetovega zaklada ponižan v matroza, — obesili na vislice bivšega sibirskega gu-bernatorja.
Peter je ukazal, naj se vsi, med njimi tudi Gagarinovi sorodniki, takoj po kazni udeleže posmrtnega obeda.
Vršilo se je popolno zasedanje in pojedina stalnega, carskega "toastnega kolegija". Na carjev ukaz so pred dvorcem na odiu svirali v črno oblečeni godci na glasbilih, črno ovitih. Kakor po navadi so z oken govorili dosti zdravic. Na cariči-nem tra /niku so streljali s topovi. Ko je po končani pojedini med drugimi povabljeni car ugledal tudi Kasatkina, je opozoril nanj Menšikova.
—	Kakšne vislice pa naj zate pripravim ? — je rekel Daniliču.
Menšikov je ostrmel.
—	Moli za obešenega tatu, — je pristavil Peter, — in vprašaj tega le, ki je sam
ostal živ od Bekovičevega oddelka, kaj so oni trpeli in prestali.
Kasatkin je za zvesto službovanje in trpljenje v ujetništvu dobil dovoljenje, da sme oditi v zanemarjeno očetovo vas, kamor je tudi odšel z ženo in sinom.
— Ko se okrepimo, zgradimo brodovje, — mu je rekel car pri slovesu. — Najprej pa — mislimo na Perzijo, potem pa, spo-minjajoč se tega, kar se je zgodilo, tudi naprej . . .
Kasatkin ni bil prisoten, ko so usmrtili Gagarina. Pred odhodom iz Petrograda se je na ladjici peljal po mestu mimo nove borze, pogledal na breg in nehote stre-petal.
Na tramu med visokimi stebri je visel suh starec majhne rasti. Obešencev obraz je bil, kakor navadno, zakrit s platnom; na nogah je imel ruske, okrogle škornje; izpod mrtvaškega prta se je videl predpisani, z našivi okrašeni gubernatorski kaftan.
Doma na posestvu je zvedel Kasatkin, da je vrv, na kateri je visel Gagarin, pre-gnila in da je truplo padlo doli. Knezovi sorodniki in prijatelji so prosili, da bi ga smeli pokopati. Peter pa je-izdakjikaz: "Dokler čas ne poteče, naj se obesi na verigo."
Minila so leta, desetletja, stoletja.
Rod Kasatkinov je dolgo cvetel na dednih posestvih. Poročila o Alekseju Hjiču so se kot sveta hranila med njegovimi potomci. Še v tem stoletju so se v neki moskovski hiši, ki je bila last njegovih potomcev, lahko videle jako zadete slike njega in Dun je, slikane po njegovi vrnitvi s perzijskega pohoda, kjer se je po zanesljivih poročilih vpričo Petra odlikoval pri zavzetju Derbenta.
Rod kneza Cerkaskega, ki je prejšnjemu stoletju dal prislovico — "poginil je kot Bekovič" — živi v Rusiji sedaj še v osebah dveh njegovih prapravnukov.
Iz morja rešeni njegov mlajši sin je umrl na koncu carstvovanja Jekaterine II. kot brigadir. Vnukinja njegovega starejšega sina je bila sloveča krasotica. V njej se je kazala azijatska kri dedova. Po svoji lepoti sloveči ljubljenec Jekaterine Dmitrijev Mamonov je na vrhuncu svoje sreče in moči srečal mlado kneginjo in se strastno zaljubil vanjo. Po burnih prizorih ljubosumja in raznih zaprekah, celo potem, ko so ga bili razglasili za blaznega, je ostavil osupli in nasprotujoči mu dvor ter se oženil z njo, ki jo je tako strastno ljubil.
Znani poizkus indijskega pohoda carja Pavla se ni dovršil vsled njegove smrti. Platov, čakajoč Napoleonovega oddelka, ki je bil z njim zvezan, je svoje polke že peljal v Kaspijo.
H kronanju carjev Aleksandra I. in Nikolaja I. so iz Kabardije prišli v Moskvo tudi knezi Cerkaski. Prišli so v kras ni opravi s spremstvom, dragim orožjem in na krasnih konjih ter vzbujali splošno zanimanje Moskve, tako, da se je utrdila vera, da bode spomin njih prednika, Be-koviča Čekaskega, maščevan prej ali pozneje.
(Dalje prih.)
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
rijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA §E DANES!
indija utegne opustiti
PACIFIZEM
New Welhi, Indija. — Vse indijski kongres namerava o-pustiti svojo tradicijonelno miroljubno politiko, katero zagovarja Gandhi in utegne sodelovati z Britanci v sedanj; vojni. To se je izvedelo zadnji poneJdeljek, Tco so prišla poročila, da se v kongresu vrši točasno vroča borba med pacifisti in med zagovorniki sodelovanja v vojni, in, da zadnja struja zadobiva čimda-Ije večjo nadmoč zaradi tega, ker se je približala vojna zdaj tik pred vrata Indije. Ako bo struja pacifistov podlegla, potem bo nje voditelj Gandhi bržkone resighiral z načelstva stranke.
KROJAČI V NEMČIJI ZAPOSLENI
London, Anglija. — Neka vest, ki je prispela semkaj preko Stoekholma, pripoveduje, da so krojači po Nemčiji zaposleni noč in dan, da predela vaj o za armado razne kose
obleke, ki so jo potom zbirk' nakolektali od civilnega prebivalstva širom Nemčije. Med nakolektanimi stvarmi so kožuhi, klobuki, volnene jopice, itd., kar Bo zdaj pre krojeno za vojaško uporabo.
protestanti odprav-ljajo nemščino v cerkvi
Orange, Čal. — Dve največji luteranski cerkvi v južni Kaliforniji ste zadnji ponedeljek objavili, da boste odpravil li nemški jezik pri bogoslužju.
-o-
umetnine se spravljajo na varno Colorado Springs, Colo. — Tukajšnje umetniško središče je prejelo iz Kalifornije več zabojev dragocenih slik, da bodo tukaj spravljene na varno, dok'er traja vojna. Mesto, iz katerega je prispela pošiljka, ni navedeno, a izvedelo se je, da so tudi iz raznih drugih mest ob zapadni obali prišle poizvedbe, ali bi se lahko poslale umetnine semkaj.
WHAT TO DO IN AN AIR RAID
official—by the u. s. office of civilian defense
i LIE DOWJK
If bomt&start to fall near you, lie down. You will feel the blast least flat way, escape fragments or splinters.
The safest place is under a good stout table—the stronger the legs the better.
A mattress under a tabfe combines comfort with safety.
The enemy may use explosive bombs or incendiary bombs, or both. In incendiaries are used, it's more important to deal with them than to be safe from blast. So defeat the incendiary with a spray (never a splash or stream) of water, than go back to safety under a table in a refuge room.
Most raids will likely be over in your immediate neighborhood in a short time. However, stay under cover till the "call clear" is sounded.
Know your raid alarms. Know the "All clear". Official news of these will come to you from your Air Raid Warden. Don't believe rumors. Watch this paper for air raid alarms description. Ask the warden when he comes.	'
Should your house be hit, keep cool. Answer tappings from rescue crews if your are traped. (You most likely won't be either hit or traped, but if you are, you can depend on rescue squads to go after you). Again — keep cool, and wait. Don't yell after you hear them coming to you, unless they tell you to. Keep cool.
Just keeping cool hurts the enemy more than anything else you ^an do. Keep calm. Stay home. Put ovi the lights. Lie down.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nad-vse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša hi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo----------------------..JvL
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bfla izdana za štiridesetletnico "Amerikan-skega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ JC
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
SME
J. M. Trunk i
Ko se je nebo za Nemce tam pri Roatovu stemnilo in nekaj ni šlo več z blicanjem in so bolj blicali nazaj, se je oglasil v Parizu Francoz Chardone, po nemški komandi seve, da Nemčija nikakor ne misli na uničenje angleškega imperija, ker le proti vzhodu hoče svoj 'red". Tudi zapadne države ne misli obdržati in vse bo dala nazaj. To je za poteftane Francoze prijetna muzika, ko so vse zafučkali in le leteli. Slovani naj pri tem gre j o žabam pet, in dosti večkaj Francozom za Slovane nikoli ni bilo, ako ni bilo kaj za francoski žakelj. To je naročeno iz Berlina, pa ugaja tudi v Parizu.
Stvar je značilna, ker Berlin postane takoj vrlo pohleven, ako ne gre vse "po načrtu'. Ko je zdaj Japonec nastopil in je vse polno zmag, je Berlin zopet pozabil na po-hlevnost in odpira usta do u-šes. Upajmo, da tudi japonske korajže zmanjka in pohlevno-sti bo 7opet na kose.
Tudi socialistični nemški krogi, kolikor jih je v inozemstvu, slno poudarjajo — demokracijo in bratstvo. Slovenski socialisti brez nemških še kih-niti ne morejo, in so enako polni ognja za isto demokracijo in bratstvo. Na sebi je to pravilno, ampak z bratstvom bi bilo mršavo, ako bo odvisno od nemških "bratov". Poznamo se. Dokler je sila, je vse bra-tovsko, če pa sila jenja, pa izgine tudi bratovstvo in je vse le "tajč" tudi v socialističnih nemških krogih.
Slovan .mora imeti v svojih zadevah besedo, jpotem bo prav povedano.
Ko sem videl prvo poročilo,
kako je bilo tam na*Hawaiu, mi je prišla hudomušna misel, da so morali Amerikanci punce sukati, ko bi bili morali stati pri kanonih in sukati puške. Siten si, ker si star.
Ampak takoj drugi dan pa sem videl, da so take grde misli morale rojiti še drugirn po glavah. Senator Dingell je zahteval preiskavo zoper štiri generale, in senator Vincent je rekel, "that someone respon-
DR.JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očali 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenn«
TsL Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
sible for Hawaiis defense was asleep".
Treba se bo malo bolj "spo-drecati", kakor pravijo ženske, ali malo bolj zavihati rokave, kakor pravijo moški, če nočemo doživeti, da bi Japonc nam prevrnil lonc.
» —
Amerika. Hm: Hitler je rekel, da je Amerika svetu dala le nekaj- judovske bagaže. Usta do ušes, ampak tiste bagaže pa je tudi precej., Amerika je dežela nasprotij. Po 50 letih vrne nekdo cent, ki ga je ukradel, ampak za miljone je oguljufal in niti zmeni se ne. Res naletiš na Juda pri vsakem koraku, in morda je vse še bolj v judovskih rokah, kakor tam v "belem" Zagrebu, ampak prav veliko dobre svobode in Še marsičesa tudi ima ta Amerika, tako da bi priro-mal sem sam Hitter ali Musso, ako bi vrata bila odprta, prav gotovo pa do zadnjega vsak Nemec in Italijan, dasi bodo jutri gospodarji sveta, in pri Japončkih je isto.
Dalje pravim in trdim, da imamo Amerikanci še nekaj sreče, ne te dni ravno na vojnem polju, počakajmo tam, sreče pa imamo precej kj3 drugje. Saj poznate, kakšna mešanica smo. Kolikor smo bili dozdaj udeleženi na vojni, je bilo vse precej zmešano.* Eden sem, drugi tja. Recimo, da bi' bile razmere privedle do tega, da bi bila morala Amerika (senat) napovedati komu vojsko, kakor se je dogodilo I>ri zadnji svetovni vojni. Tež* ko bi bilo do kaj takega prišlo, in če bi bilo nekaj pritiska, bo-gami, brez neke revolucije bi ne šlo. Vojska je nesreča, ampak srečo smo imeli, srečo namreč, ker nas je najprej Japonec štoknil pod nos in nam napovedal mejdan, in zdaj sta prišli še Nemčija in Italija in nam napovedali borbo. Prikazala se je naravnost uzorna e-notost v amerikanski javnosti. To je prav pasja sreča pri vsi nesreči. In ker Amerika pri vseh slabih straneh ni tako od nič, in je z Rusijo vse slovah-stvo vsaj v mišljenju na amerikanski strani, bomo zavihali rokave in se spodrecali, da pride do malo drugačrtega "reda", ne Hitlerevega, Mussoli-nijevega ali japonskega, ki je le "smuk po njo, v žakelj z njo". Hail America!
-o-
AMERIKANSKI SLOVENEC
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
S
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
S
S
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4%x3 uičev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic.—$8.50 — 100 knjižic....$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, minois
II	B	B =====
i