foftnina plačana v gotovini. ŠTEV. 64. V LJUBLJANI, pondeljek, 21. marca 1927. it«Tilka Dt» 1 LETO I' mOONI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. H**ečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.688. Nunska pripravljenost. pa(j Drer..^as si ie izbrala lialija za nato^ 1 nam, da si boljšega sploh iz-n> Hlogla. niz' ^ S fašistovsko revolucijo orga-tfana do vse podrobnosti, mi pa na-Wotno v popolni orgiji razcepljenosti. J1 kakor da ne bi bila. ta razcepljenost ,e zadosti velika, se trudijo naši stran-, 9rii, da jo ravno sedaj povečajo, koli-°r ie to sploh še mogoče. «n . Pečini se vsiljujejo absolutno ne-y . iemljivi amadmani in naravnost ne-o^/ctno samozatajevanje se zahteva od Pozicije, da bi bil proračun pravočas- ne moreio nas- nabol| resnih časih ■» *»* -d-7S »taD55i„a, vsa naša državaie ,emveč polne needinosti. KjerkoliP°' a sfrancica, povsod obstoji vse"J i-va” no delo v tem, da se čim bolj nonC nasprotje v narodu, da se čim bolj raz' vname politična strast. Uničenje čim ' Popolno uničenje političnega nasprotnika, to jer ves evangelij naših P^jrtizancev in zato propadamo na vsej Več l svaril- en', 2adostuje enotnost naroda ravnn^Ul|UvVo’ne> >e naivnost, ki je na- ba pol 2 °rl zadosti zana-Vsako ,reba se >e Popraviti za *'tev jn UaInost. Samo v tem je re-Ojje. v nobeni drugi stvari. 0ty>li°Van° smo že na tem mestu na- j °P^ov^ro*' vladajočemu partizanstvu, j n,2'ranj^° Poudarili potrebo orga- j n°v strgJ?arpda. Ampak naših oporni- j ‘n nQrobe n°eei° iR nočejo slišati ; ra2cep|j«ri povečujejo strankarsko Paialo j ,°st- Tako dolgo se bo to doka«— - °kl Ekspozš zunanjega ministra. Ssen u • ne k° že vsak odpor pre-D0 ,kra! P« Potem? siluacii« ie napeta naša zunanja • do skrajnosti pa tudi naša Beograd, 21. marca. Včeraj ob 6. in četrt popoldne se je pričela seja Narodne skupžčine. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva zunanjih poslov. Skupščina je bila dobro obiskana, galerije so bile polne občinstva, kakor tudi diplomatske lože. 5esedo je takoj povzel minister zunanjih poslov dr. Ninko Perič, ki ga )e vse do konca najpazljivejše posluša-l°\ Podal ie ekspoze o splošnem položaju in o naši zunanji politiki. Najprej govori o delu za utrditev miru in o vstopu Nemčije v Ligo narodov, ki se je z Locarnskim sporazumom, sankcioniranim po Ligi narodov vnovič po Versaill-ski pogodbi javno obvezala, da bo spoštovala stanje, ki je bilo utrjeno z mirovnimi pogodbami, tako da je bila 7. skupščina Lige narodov svečana manifestacija za mir, na kateri je obenem našemu narodu pripadla čast, da je dr. Momčilo Ninčič predsedoval tej skupščini. Z vstopom Nemčije v Ligo narodov se je povečalo Število nadaljnjih članov v Svetu Lige narodov za enega člana, a število izrednih^ članov se je pomnožilo za tri. Na prošlem zborovanju je dobila Mala antanta v Svetu Lige narodov dve mesti, ker sta bili izbrani Češkoslovaška in Rumunska za tri leta. Zato smo prepričani, da bodo v tem razdobju v Svetu Lige narodov naši interesi dobro zastopani. Naše delegacije so sodelovale v raznih komisijah, a posebno še bomo sodelovali na dveh konferencah, ki sta velike važnosti za bodočnost mednarodnih od-fiev> ie ekonomska konferenca in M*rrCa ^ razoroževanje. |9 f "u ® n *a vedno služi ciljem, zaradi katerih ie osnovana in lahko vam rečem, da so vse vesti o oslabljenju Male antante brez vsakršne podlage, nasprotno, medsebojni odnošaji so še bolj prisrčni. Naši odnošaji s češkoslovaško republiko so še več ko prisrčni in teh odnošajev ne more nič omajati. Z njo vodimo sedaj pogajanja o sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Odnošaji z Ru-munijo so prisrčni v pogledu sodelovanja na problemih, ki interesirajo Malo antanto, a istotako v pogledu sosedskih odnošajev. Naša politika napram Italiji je zasnovana na iskreni želji, da vzdržujemo z njo dobre sosedske in prijateljske od-nošaje. Mnogoštevilni interesi nas silijo na čim tesnejše sodelovanje s sosednjo kraljevino in mi smo prijateljsko rešili vse te probleme v celem nizu konvencij in pogodb. A Iba n s k o - ita 1 i j a n s ki pakt pa je razburil našo in zunanjo javnost vobče, ker bi, sodeč po delu besedila, j^ogla nastati nevarnost za naše do-^ in prijateljske odnošaje napram Mi =ltn,iDoa°dbenikom in za mir vobče. i h držimo načela o balkan- ° nezavisnosti Alba-m,e na zuna, ,n 0 r du jn mjru ng ?no. trai- To ie eden od n9jvažnej§ih ci|jev nase zunanje politike. Mi ne moremo imeti.nič proti takemu šn-°k0p0jeznemu paktu, ki naj bi zajamčil to nezavisnost. Albanija je enakopraven član Lige narodov in je njena nezavisnost pod garancijo Lige narodov. In dokler je kraljevina Italija s tiranskim paktom v mejah med- notranja. A naša notranja bi morala biti tako močna, da bi bila ravnotežje vsem ostrotam zunanje. Mesto tega pa naša notranja še povečuje zunanjo, ki govori Italiji, da si je izbrala pravi čas. Ali te enostavne resnice naši stran-karij ne morejo razumeti? narodnega sporazuma o nezavisnosti in teritorialni integriteti Albanije, ni ni-kakega razloga za bojazen izpremembe v odnošajih naše in italijanske države. Z Grško smo že dolgo let v dobrih odnošajih in ti naši odnošaji temelje na obojestransko dobro umevanih interesih. Z Grško smo sklenili nove konvencije, zlasti kar se tiče Soluna. Naši odnošaji do sosedne in pravzaprav sorodne Bolgarske se gibljejo v naših starih naporih, da dosežemo vzajemnost v gojitvi balkanske solidarnosti in čim koristnejšega sodelovanja za varovanjem miru. In z zadovoljstvom moremo konstatirati, da je razdorno delo nekih konspiratorskih krogov v zadnji dobi prenehalo in mislimo, da bo najlepše poroštvo za naše skupne napore v učvrstitvi dobrih odnošajev. Minister omenja nato dobre odnošaje, ki jih imamo sFrancijo in s katero se popolnoma zlagamo, Nadejamo pa se tudi, da nas bo Vel. Britanija vedno podpirala pri naših naporih, da čuvamo mir in da obnovimo to, kar nam je vojna vzela. S sorodno Poljsko smo podpisali pakt o prijateljstvu in konvencijo o arbitraži, Poljska se je znatno približala Mali antanti. Tudi naši odnošaji z Nemčijo so dobri in se bodo v kratkem začela pogajanja za trgovinsko pogodbo. Napram sovjetski Rusiji bomo motrili dogodke, a kraljevska vlada ve, da bo naš narod pozdravil dan, ko bo mogoče vzpostaviti z Rusijo take in tiste odnošaje, ki so obstojali vedno. — S Turčijo smo sklenili pogodbo o miru in prijateljstvu. Nato se dotakne vprašanja dolgov napram Ameriki in omenja, da živi in deluje v Zedinjenih državah okrog pol milijona naših izseljencev, ki so v stalni zvezi z našo državo. Naša politika ob Donavi gre za tem, da ohrani ravnotežje glede našega suverenega prava in zaščite nacionalnega frrodastva, Nato omenja reparacije iz Nemčije in pravi, da dobimo v letu 1928 celokupen znesek našega dela reparacij, s čimer sc bo znatno obnovila naša država. — Sklenili smo tudi trgovinsko pogodbo z Albanijo, Belgijo in Veliko Britanijo. In končno se pogajamo s Francijo in Ma-djarsko. V mednarodnih odnošajih smo mi važnejši politično kakor pa ekonomsko in bomo posvečali posebno pozornost izseljeništvu. V splošnem lahko re- | čem, da je mednarodni položaj naše kraljevine povoljen. Nimamo razloga, da se vznemirjamo za našo usodo. Zadnje dni so se razširile v javnosti alarmantne in neverjetne vesti o naših vojnih pripravah in namerah, da izzovemo v Albaniji prevrat. Rekel sem, gospoda, in ponavljam najkategoričneje, da je naša kraljevina želela in želi politiko miru in da je bila in bo vedno vstran od vsakršnih avanfur. Za tako in edino tako politiko, ki nam je predvsem potrebna, mi lahko vedno nudimo dokaze in smo pripravljeni, izjavljam svečano, dovoliti anketo vsega sveta. Naj pridejo vojaški in drugi strokovnjaki celega sveta, mi jih vabimo! Ta anketa bo ugotovila, za kar jam-čjm, neresničnost vseh alarmantnih ve- vijo, da je na meji. Eto, naj vedo! To je treba povedati vsem.« Ta nastop Timotijeviča je napravil na vse globok vtis. Skupščinska seja se je po ekspozeju dr. Periča zaključila. sli ° naših vojnih pripravah. tej izjavi je Kosta Timotijevič vstal s svojega prostora, šel pred govorniški oder in pokazal na generala Marlinovi-ča, ki se je nahajal v diplomatski loži in o katerem je pisal italijanski tuji tisk, da se nahaja na meji Albanije, kjer pripravlja vpad komitašev. Pri tem je zaklical: »Glejte ga Martinoviča, o katerem pra- PRORAČIJN MINISTRSTVA ZA NARODNO DRAVJE SPREJET. Beograd, 21. marca. Na včerajšnji dopoldanski seji narodne skupščine je bilo najprej sporočeno, da pride na mesto radikalnega poslanca Jovana Jovanoviča, ki je podal ostavko, Dragutin Miloševič. Nato je skupščina prešla na podrobno razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo. Govorili so dr. Žanič, Pucelj, Čeda Vokanovič, Rude Bačinič, Babič, Neudorfer in Antolič. Nato je od^ govarjal še minister dr. Slavko Miletič-nakar je proračun z večino glasov sprejet. Seja je bila zaključena db pol 2. ITALIJANSKA OKUPACIJA ALBANIJE - GOTOVA STVAR. Dunaj, 4. marca. Neki nemški diplomat je izrazil prepričanje, da je zasedba Albanije po Italiji takorekoč gotova stvar, ker je Anglija na to že pristala in zato tudi ne bo proti temu protestirala. Ne ve se, kaj je Italija Angliji za to obljubila. Sodi se, da bo to najbrž pomoč proti Sovjetski Rusiji. Ta je sedaj /.a Anglijo zelo važno, toda danes ali jutri bo Anglija obžalovala, da je Italijo opustila na Balkan. AVSTRIJA IN ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI KONFLIKT. Dunaj, 21. marca. Tukajšnji politični krogi z velikansko pozornostjo ■zasledujejo razvoj dogodkov, ki se tičejo napetega razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Povdarjajo opravičeno bojazen, da br utegnila Italija, če pride do konflikta, uporabiti avstrijske dele Koroške za pre-| hod svoje vojske, in pravijo, da bi Avstrija s svojimi slabimi vojaškimi močmi tega ne mogla preprečiti. NA ANGLEŠKEM IZPREGLEDUJBJO ITALIJANSKE NAMENE. I London, 21. marca. Italijanska not« še ni objavljena, ker jo je angleška vlada prejela v :zelo pomankljivi obliki. Nota je sestavljena v veliki naglici. Zato je v londonskih političnih diplomatičnib krogih, ki niso niti najmanj računali z italijansko intervencijo v albanskem vprašanju, vzbudili največje začudenje. Saj je znano, da je ravno Jugoslavija od tiranskega pakta dalje neprestano opozarjala vse vlade na težak položaj, v katerega je zašla zaradi diplomatičnega in vojaškega obkroževanja in izolacije s strani Italije. Z angleške strani so na vse intervencije vedno zatrjevali, da to nikakor ni res, ker je angleška politik« v Evropi miroljubna in se trudi, da iz-gladi vsa nasprotstva, ki obstoje med posameznimi državami. Da je Italija zdaj tako nenadoma začela hiteti in se naenkrat čuti ogroženo v svojih albanskih interesih, je pri vseh »budilo pozornost, in to tembolj, ker je Italija za sestanka ministrov v Ženevi dobila jamstva, da ne bo nobena država postavljala v nevarnost italijanskih interesov na Balkanu ali podpirala protiitalijanski odpor v balkanskih državah. RADIKALI BODO GLASOVALI ZA AMANDMANE. Beograd, 21. marca. Včeraj je bila seja radikalnega kluba, na kateri se je nadaljevala razprava o vladnih amandima-nih. Po končani razpravi je bilo eno-dušno pritrjeno Uzunovičeveniu predlogu, da se sprejmo vsi amandmani. Stran 2. * i\ A KOD NI DNEVNI K< 21. marca 1927. Štev 64. Jaš spor z Italijo v luči pakta Zveze narodov. i. V zvezi s tiranskim paktom, sklenjenim med Italijo in Albanijo, so ikolportirali svetovni in po njih naši fcsopisi vesti, kakor •da je pričakovati od dne do dne napoved vojne od strani Italije. Najbolj gorost: sna 2ivela »Panevropa« — pri tem se pa krepko oboroževali. — Življenje je Življenje, in življenje je boj ne le med posamezniki, nego tudi med narodi, to nas uči pogled v celo to božjo prirodo — kaj šele v zgodovino, ki je konečno le zgodovina naravnega razvoja in pojavov prirode, ki ima pri vsem svojem božanstvu na svojem praporu zapisano: boj! Kdor se ne broni, in če , je še tako neznatna kreatura, je pogubljen — j a tudi najneznatnejšo kreaturo je narava sama za tak boj oborožila ... Nemci kot trezen narod, narod »Kosmosa« to čisto dobro razumejo in se upirajo razoro-ženju in uničenju vseh svojih trdnjav. Ker oni ne bodo nikdar pozabili Tirolske. »Tirols Befreiung geht iiber Belgrad« tako je zapisal velik vodilen nemški list — in mi iisto dobro vemo tudi obratno, da gre osvobojenje naših neodrešenih preko Berlina in — Leningrada. In v duhu vidim konture nemško-slovanskega zbližanja preko naše niatuške - Rusije, katero pomagajo blatiti^ tudi pri nas še razni politični prodanci na škodo naše in slovanske ideje — bog ve komu na ljubo tudi v kulturnem oziru — kljub temu, da gradijo z veliko vero narodi Sovjetske Unije nov svet ob velikem razmahu nove ruske znanosti in umetnosti vzpričo lažnjivo-sti in nasilnosti imperijalistične Evrope. Ne pozabimo, da smo Germanom dosti bližje nego Romanom, in da nas veže sto in sto vezi z njimi. In davna naša zgodovina sama kaže na nekdanjo našo skupno domovino — tam na vzhodu. Ako primerjam sicer brutalnega Nemca specijelno Prusa in njegovo ravnanje z dru-gcrodci, je vendar še precejšnja razlika med njim in ogabnim divjanjem degeneriranega Mussolinijevega naroda proti nam in Nemcem. To divjanje ie tem ogabnejše, ker se isto vrši proti najbedjiejšemu brez moči in v sili v pozi namišljeno-kulturnega zmagovalca, ki ima slučajno v rokah moč, ki pa v slučaju lastne stiske nudi sliko najstrahopet-nejšega in najneznačajnega figarja - sliko kreature, kakoršno najdeš samo še tam na vzhodu pri drugi takozvani manjvredni »latinski sestri.« Pačenje naših slovenskih imen, ki ga proglaša visokokulturni Nemec tržaški, zpani alpinist Kugy kot največje in najnekultur-nejše barbarstvo, je poleg osebnega nasilja in omejevanja osebne svobode in zavratnih revolverskih napadov i na naše svečenike najznačilnejši znak te romanske metode po-tujčevanja, ki so jo v nekoliko milejši obliki posneli samo še avstrijski Nemci. Kaj bi storili Mussolini in podobni, ako bi eksistiralo tam kje v bližini v kulturni Italiji krajevno ime ali celo ime predmestja prestolice, kakor v Berlinu »Novaves«. Tu se te Novevesi ne boje in še zdaj tudi med svetovno vojno, ko je nemški ideal segal tja do Beograda, niso nadomestili te staroslovenske »Novevesi« z »fteudorfom«, kakor so n. pr. naivni naši Nemci mislili, da bodo, če bodo Golico izpremenili v »Kahlkogel«, osvojili tudi slovensko zemljo. Nasprotno: Prusi so si jo osvojili tam okoli Berlina z Novovesjo vred. In na potu od Berlina proti Draždanoni sem zagledal na postajah na nemških tleh te-le postaje: Wendisch - Warnov, Grabo\v, Dobri lug, Dobrava — brez vsake nemške prestave. Pa se radi tega Nemčija ni podrla in se ne bo. Kahlkogel pa se je — ako Bog dade in sreča junačka — se bodo tudi Gracova-Seravalle, Postumia in podobne predpustno-smešne spake ... Polttiftni* vMtt = Klevetniška kampanja Italije proti naši državi. »Giornale d’ Italia«, oficijelno glasilo italijanske vlade, je objavil na senzacionalen način poročilo svojega beograjskega kore-spondenta, da se Jugoslavija z mrzlično hitrostjo pripravlja na vojno proti Italiji. Obenem pa da pripravlja Jugoslavija velik vpad v Albanijo. Prj Dj ako vici da se že zbirajo jugoslovanske čete. Vse to pa da dela Jugoslavija pod zaščito neke velesile (Francije), ki da tudi Jugoslavijo na vse mogoče načine podpira. Vest italijanskega tiska je seveda slastno pograbil angleški konservativni tisk, zlasti »Times«. Namen podle italijanske klevete je s tem dosežen. Ves svet naj govori o jugoslovanskih pripravah za vojno proti Italiji in pri tem pozabi na velike italijanske vojne priprave proti naši državi. Obenem pa hoče Italija s temi klevetami vzbuditi v evropski javnosti mnenje, ko da se ona samo brani, če bi napadla Jugoslavijo. Ta napad pa misli Italija začeti z zasedbo Albanije, kjer se z vso intenzivnostjo pripravlja vstaja, da se opraviči vojaško zasedbo Albanije s strani Italije. — Naša vlada je v precej krepkem (to čudo!) komunikeju odločno zavrnila vse te italijanske klevetniške izmišljotine. Pravilno je ocenil italijanske klevete tudi ves francoski tisk, dočim je angleški večinoma na italijanski strani. Nemški tik pa se oči-vidno kljub težkim izkušnjam v Južnem Tirolskem še ni orientiral. = Vprašanje amandmanov. Po starem receptu, z elanom, vpeljanim od prejšnjih vlad, hoče tudi sedaj vlada vnesti v finančni zakon razne pooblastilne določbe, ki ne spadajo v prav neben finančni zakon in bi se jih smelo predložiti skupščini le s posebnim zakonskim načrtom. Nad vse naravno je zato, če se je pojavil proti amandmanom silen odpor in sicer ne samo v krogih opozicije, temveč tudi med vladnimi poslanci. In bilo bi žalostno, če tega odpora ne bi bilo, ker dajejo nekateri amandmani vladi tako moč, da so postale vse pravice parlamenta iluzorne. Vsled silnega odpora opozicije, vse javnosti in tudi dela vladnih poslancev je postalo nad vse dvomljivo, če bodo amandmani v predloženi obliki tudi prodrli. V zvezi s tem vprašanjem pa postaja avtomatično dvomljiv tudi pravočasni sprejem proračuna. Zato se tudi že pojavljajo govorice o krizi vlade in o novih kombinacijah. Na vsak način pa je tudi čisto svojevrstna državniška modrost naše vlade, da z nesprejemljivimi amandmani ne ogroža samo snrelema proračuna, temveč tudi vsej tujini kaže, kako smo nesposobni za vsako skupno delo in naj bodo grožnje tujih sovražnikov še tako vidne in še tako poudarjene. — Proračun notranjega ministra sprejet. Po dolgotrajni, mestoma zelo burni debati je bil v soboto proračun notranjega ministrstva sprejet. Debata je bila mestoma zelo burna, zlasti pa, ko je odgovarjal na pripombe opo-zicionalnih govornikov minister Maksimovič. Hrup in vik sta bila v skupščini tako silna, da je bila vsa skupščina preje podobna shodu, ki ga je treba razpustiti, ko pa narodnemu predstavništvu. Posebno pozornost je v/budil govor predsednika finančnega odbora Radonjiča, ki je mestoma odklonil predložene omandmane. — Seja radikalnega kluba. V soboto je razpravljal radikalni klub o amandmanih. Velik del govornikov je nastopil proti njim in obžaloval, da niso bili amandmani pravočasno predloženi klubu. Vsled tega je postalo zelo dvomljivo, če bo mogla vlada doseči sprejem amandmanov v sedanji obliki. Negotovost vlade se vidi tudi v tem, da je I . bila že dvkrnt odgodena seja finančnega odbora. Zlasti so nasprotni nekaterim amand-man m pušice vri in niti med centrumaši še ni soglasja glede nekaterih amandmanov. = Cilji vatikanske politike. Podpredsednik radikalne in radikalno-socialae stranke Louis i'asquet prinaša v »Revue cle Paris< »enzacionelno odkritje o osnovah vatikanske politike. Naglasa, da je Vatikan preklel francoske monarhiste. Vatikan je uvidel, da mu nacionalistične stranke, na katere se je dozdaj upiral, ne morejo zagotoviti nobenega političnega vpliva. Zato je Vatikan PTI' šel na misel, da da v Franciji ustanoviti veliko katoliško stranko z republika08^!®' tendencami po vzorcu nemškega centra. ve-lika je tudi misel Vatikana, da bi ee nili v rimsko cerkev pravoslavni Rusi, ^ in Srbi. Po mnenju Vatikana pa to goče brez podpore Nemčije in brez prflr čitve Avstrije k Nemčiji. Taktika Vati gre za tem, Francijo odvrniti od njenega 04’ ■pora proti zedinjenju Avstrije in Neni&P Zato hoče v Franciji osnovati veliko katO' liško stranko. — Kantonci zavzeli Nanking. Po vesp dopisnega urada kantonske vlade eo ske čete že vkorakale v Nanking. Nekateri angleški listi pa poročajo, da so te vesti fre" zgodnje. Vendar pa je gotovo, da je Nankinga neizogiben. Ravno tako je zape*-8' tena tudi usoda Šangaja. General Čang hteva pol milijona dolarjev, da se umakne J? mesta brez boja in da ga tako obvaruje Pr poškodbami ŠE o deželnem premoženju. V članku o stanju nekdanjega deželne?1! premoženja in o njegovi upravi smo pon®v(’ to, kar je povedal v prvem zasedanju Ir* Ijanske oblastne skupščine oblastni posl. "l' pančič, ki svojih trditev gotovo ni izv« J. trte, ampak jih je moral izreči le na podlag dejstev, o katerih istinitosti se je gotovo pre govorom prepričal. Navedbe posl. Zupančiča so že same P° sebi zelo zanimive, zlasti navedbe o najeu1' nini, ki jo plačujejo razna ministrstva P uporabo deželnih poslopij, in ki jih pobira finančna delegacija zopet nazaj, kar pomen v stvari navadno konfiskacijo lepega dela .fr želnega premoženja, čeprav je na videz gT rovana neka forma. JL Prvo vprašanje, ki se nam tu vsiljuje t to: kdo in kdaj je pooblastil ljubljansko nančno delegacijo, da si naj prilasti ]aK" datne dohodke na račun deželnega P1? j« ženja? V nam znanih zakonih, uredbah > odredbah take določbe ni. Če bi namreč P* šna taka uredba bila izdana, bi jo poznati tudi veliko županstvo; tako bi S1 ?^ vek vsaj mislil. G Zupančič pa je v gV0^ govoru decidirano izjavil, da veliko župa stvo s prakso finančne delegacije ne sogl* šft! iz tega stališča velikega županstva P® sledi, da finančna delegacija za svojo praks« nima pravne podlage, da je torej pobiranj® najemnine s te strani nezakonito. Po našem skromnem mnenju ne bi s ° * valo, če bi se oglasila finančna delegacija ma s kakim pojasnilom o tej zadevi. Na ne danjem deželnem premoženju so zelo zain _ resirani vsi davkoplačevalci ljubljanske od-lasti in v takih slučajih ima javnost vsaj.n'. ralno pravico zahtevati pojasnila, uradi P imajo moralno dolžnost, da take zadeve P ^ jasne. Že plačana najemnina je javen ‘te’ in o uporabi tega denarja moramo je *nnp i.p 7. ozirom nn tisti zunanii svet>_ aaa račune že z ozirom na tisti zunanji leg ^ tudi interesiran na tem vprašanju ^einnino> S tem, da je država plačevala na' Rateje tudi pravno priznala, da poslopji'' n\so rih vporabo je bila najemnina ’:e te* bila in še dane? n>s° ^“prtvni naslednik' mu tako, morajo današnji p tega premoženja odločn < • *■ > ‘ :g pojashi, kje da je vsa najemnina, kolikor j bilo plačane. Če pa nekaj let morebiti ?ale.‘ nine ni bilo, je treba ugotoviti, zakaj je n plačevali tisti, ki so poslopja rabili-Tudi če bi najemnina za vsa nekdanja želna poslopja ne znašala več kakor 1W' dinarjev na leto, je to že znesek, s ka B mora taka siromačija, kot je naša, pr« fe debelo računati. V petih letih se nabe> ^ pol milijona dinarjev in z obrestmi §e vjCo Kje je danes ta denar? Javnost ima pr» V. zahtevati, da se ji na to vprašanje točno govoril Cb Lucieto: 82 Spomini francoske**« vojn*y)H detektiva. Kot njen tožitelj pred vojnim sodiščem je nastopil poročnik Bornet, 'branil jo je pa odvetnik Clunet. Vojno sodišče jo je kot apijonko soglasno obsodilo na smrt. ... Mata-Hari pa, kar je treba poudariti, je pričakovala, da bo oproščena. Zakaj? . Ker je vedela, da bodo zelo visoke francosike tn inozemske osebnosti intervenirale njej v prilog. Toda, ko so se izvršile te intervencije, je g. ”om' car6 prosilcem pokazal dokaze, da je ta špijonka med drugim poslala v Nemčijo poročila tičoča se francoske ofenzive v pomladi leta 1916. Predsednik republike se ni dal omajati, temveč ie dejal tem prosilcem, da ob uri, ko umira toliko naših vojakov na fronti, z obrazom proti sovražniku, ne »more pomilostiti zločinke, ki jih je napadala za hrlbtom. . , ,. Med temi neumestnimi prosilci se je nahajal tudi holandski ministrski predsednik gospod V an der Lin-den, ki je pustil, da so Nemci pred njegovim nosom upostavili v njegovi deželi dve važni apijonski središči: La Haye (tovarne ponarejenih potnih listov) in Scheeningen (poročevalmi urad). Toda pod danimi pogoji špijonke ni bilo mogoče pomilostiti. Njen rekurz je bil odbit, in povelje, da se izvrši smrtna obsodba, je ‘bilo izdano 14. oktobra leta 1917. Znano je, da je Mata-Hari pogumno umrla ... Pravijo — in tej bajki hočem tu napraviti konec — da je bila Mata-Hari, ko je stopala na morišče, mnenja, da se bo eksekucija izvršila samo navidezno in da puške vojaškega oddelka niso ostro nabite. To nikakor ni resnično! Mata-Hari je tako dobro vedela, da mora umreti, da je zjutraj, na dan eksekucije, s preziranjem odklonila pretvezo, ki jo ji je predlagal myen advokat, kateri je hotel, naj se izda za IKJSG^O Kot je znano, se po členu 27. kazenskega zakonika, knjiga I., poglavje I., ne sme usmrtiti noseče ženske. Ponavljam, da je Mata-Hari odklonila posluz Govorili so tudi, da je špijonka, ki so jo bili že privezali h kolu, dala sestri Leonidi, ki jo je nadzirala •v ‘jetnišnici Samt-Lazare in ki jo je bila spremi a na morišče, dragocen prstan, zadnje darilo enega njenih lijubimcev. • Tudi to je samo legenda Kajti hinsi red jetnišmce, ki je jako strog, prepoveduje, da bi imel kdorkoli je, bodisi v preiskovalnem zaporu, bodm je ze absojen, pri sebi denar ali dragulje. . . P Mata - Hari ni mogla dati enega svojih prstov, ker ni imela nobenega .. • Cesa niso vse pravili o tej čudni ženski! q Nemci, katerim je tako izborno služila in ki s bili divji radi njene obsodbe, so skušali — in še se skušajo — da bi svet prepričali o njeni nedolžno • Njih propagandni urad je izdal o tej zadevi nekaj d šur, ki so najboljše, katere sploh obstojajo, in P , plavil je z njimi ves svet. V teh brošurah so si up» vpostaviti paralelo med miss Edith Cavell m Maia Hari. L » • - , • enostaven. Odgovor na to je cisto jasen h» Kot VU» J'-« V/IOIU JMOVii ponavadi, hočem odgovoriti z dej^^^.^ ^ ^ Ko je nemško vojno sod^6 . ______ n„„oHiki Cavell* na smrt, so intervenira * zanJ° P P L . -e. XV., španski kralj Al!«* »I; m pos an.st.o Zedini« nih držav, da biiztrgali krvnikom žrtev. ^ Ko je bila Mata-Hari obsojena na smrt pa s strani ni prišla nikaka intervencija. Se več: n/[. prošnji svojega soproga je nizozemska kraljica W _ mina energično odklonila intervencijo v pnlog špj * ke, in ko je njen minister gospod von der Lind prišel in tudi prosil pri kraljici za njo, mu je čisto stavno dejala, naj se gre solit. _„uati 'll To so dejstva, ki ji hmhče ne more oporeK» ^ naravno, da jih nemška propaganda ne omenja, je pa moja dolžnost, da jih omenim v svoji knjig • * Sestro angleškega Rdečega Križa. (Op. Prev 1 Istrske razmere v fašistovski luči. V dveh zaporednih številkah ie tržaško fa Oslovsko glasilo >11 Popolo di friestes pod naslovom »Istria« spis nekega Francesea Venturinija, o katerem pravi list, da je pisan »s toplim italijanskim in fašistovskim navdušenjem, in ga priporoča v upoštevanje političnim oblastim. Pisec je pač hotel podati o Istri sliko, kakor jo vidi v svojem italijanskem in fafti-stovskem navdušenju in prav zato je ta slika 'udi zanimiva za nas, ki poznamo Istro, gledajoč jo pač z nekoliko drugačnega stališča kot pa sotrudnik tržaškega faustovskega lista. Pisec povdarja v začetku, da v Istri ni narodne, etnične kontinuitete. Kakor človek pride iz mesta ali trga, se mu par korakov od zadnje hiše odpira nov svet. Vse ostalo, ■Pota kraja, rastlinje, podnebje, vse je italijansko, samo ljudje pripadajo nekemu tuje-^i Mpoznanemu svetu. V mestecih ob mor-stti *n v notranjosti dežele, v trgih, v *acu\gradovih’ povsod, kjer je kako civili-na J, 8redi^e' diha duša rimskega pleme-selu pa živi ljudstvo brez zgodovine čflsih ^ ^Sal' ’zvor 80 izgublja v temnih j^seljevanja narodov. ®ec, d i,Be ,0 >zPremenilo? vprašuje pi-Ijudst ^jbodo Italijani morali živeti poleg ki o« *ma šege in navade ter mišljenje, v takem nasprotju z italijanskimi, in "0 Polubarbarsko duševnost. Absurdno je .Pno življenje italijanskega »naroda« s l'°vanskim »življem« na malem istrskem polotoku, dva koraka od Snežnika in štiri ko-r»ke od Ljubljane! Zgodovina dokazuje pra-yico Italije, da očisti to obmejno deželo ^tankov žalostne prošlosti. Italijanska vlada I? že prišla v okom- temu vprašanju, ko je Uvedla italijanski šolski pouk v vseh tuje-rodnih šolali. Avstrija je delala ravno narobe. kako je mogla upati, da bi slovanski ži-elj z uspehom zoperstavljala italijanskemu arodul V začetku poizkušano ponemčevanje i>? Ie 'zial°vilo, izkoriščanje etnične razlike Edin? zve^U laVn.° .‘f0' ,.... bili odvetniki učkelii ?vstnJsko politike so ms lri duhovniki, vefi duhovniki, večino- ajlhovo prouit5EK»:dettLSner?KCe Z“ C rila m Metoda in listi S P™2150 f' Piogram teh fanatičnih sovrag, ne< vrsle’ bil, da bi dvignili kmetsko liu^!t Italiie ie m kom italijanstva ob obali i proti bra' dežele. Ali že dejstvo, da so proti*?! rani?,sti zionalec, ki je imela za zaščitnika n?*, Alighierija, nastopali z »Družbo sv rl ? '8 Metoda, jo bil. slabo znamenje” £•,&!>”• » 55S!- »»i. ki naj bi ,e bii do* bojeval, se je omejeval na volilna preklada. Kmetje so pač razumeli, da so propovedi Panslavističnih prvakov zelo malo vredne, *er so bili z vsemi svojimi nteresi vezani na ?^ianski Trst in italijansko Pulo, ne pa liVo^Vansk° Ljubljano. Z druge strani pa perjen« }taliianskih iredentistov ni bilo na-nf. W«ko proti miroljubnim in politično ujihov;rn l° nevarnim kmetom, kakor proti avstrS hujskačem, emisarjem zločinske je oin. Politike. Vse postojanke, ki si jih bile od Italijanov, n/o Priboritve zavednih mas, temveč Diod Prevejanega delovanja slovanskih duhovnikov^ učiteljev m odvetnikov ter avstrijskega Ko ja padla Avstrija se je položaj izpreme-nil. Stvar slovanstva, ki jo je zastopalo majhno število politikantov, se je kot žlahten spomin na tuje gospostvo vrgla z dnevnega reda med staro železje. Kmetsko prebivalstvo rešeno sejalcev mržnje, je sledilo svojemu miroljubnemu nagonu in je smatralo rkupa- kn?er7iiai^T?a k,aŽ<: moralno revščino, v ti itn liinlici zadnji obupni poizkus pro-l an* Propagande - za dovršen čin. ft \r-l# P.otrebo usode, za čin božje vo-J: . ,se ni upiral novemu stanju, teni- sk r6 I6! lslrs^‘ kmet, kakor vsakdo pre.pro-nortii z nizko civilizacijo, hitro prila- ltian novemu političnemu položaju. Nepo-s°vraj7^ se ml?. ie odprl pred očmi. »Dedna ^cijah's** I*a^iai ki jo je poznal le po tra-0,'ožnišk 'h(lec^e^a veteranov in očrnjevanju in duhov -P^tajevodij, učiteljev, odvetnikov vsej svoi v’ -'e Rta*a sedaj pred njim v skem n Mogočnosti, sedeč na večnem rim-n°vin ?resl°lu. Njegovi sinovi so kol vojaški so, j.. začeli odhajati v italijanska mesta in ki’g0 *P s? vrnili, pripovedovali o čudežih, vojak ^ videli, in peli pesmi italijanskega je j a J duhu italijanskega plemena. Danes ki im •• videti mlade istrske kmete. fia k* x v Snmbnici znak bivšega karabinje-P in« flnan8n??a s‘r.a&iika, bivšega al- b,všega bersaljera, in se je treba kar fUditi, s kako lahkoto govore italijanski A' Se pomisli, da so že pred vojno istrski knietie govorili in razumeli popolnoma istrsko iti ■jjansko narečje, je treba zaključevati. da J že tedaj rimska asimilacijska sila začeta učinkovati. . V viharnem povojnem ča-su je pretila nemarnost, da komunizem pokvari kmetsko fe^stvo, ali fašizem je energično posegel 1C? .in pravočasno odstranil nevarnost. Po-viQye zopet postal normalen. Stari predsta-iredentizma so se potem zbrali okoli vi kih praporov, pridružili so se jim no-v’era v im 08 kmetih je zasvetila nova luč. z vso n^inla- Trditi se more Istri blif °S^°' dn se »etnični prehod« v primeri ■ sre^n* rešitvi, kar je razvidno iz lired položaja po vojni s položajem sWt ■. riiska politika je skušala z vsemi sred-ntešanem ljudstvu (pisec rabi izraz nat()4n na kmetih pobuditi takoimenovano zavest> a podpirali so jo v tem pri- iS..°faj JU. maloštevilni slovanski razumniki, ■a,,sko * tujci- To je bil edini važni za ita-^'telj jjOsimilacijsko delovanje neugodni či- i ?van!a drugi strani pa so pospeševali to 'r(?i, vl.6. stoletni trgovski stiki z mesti in -V italijanske civiliznriie. Uinefaka Ko 9e padla Avstrija, je izgiuila glavna o\ira italijanskega prodiranja med takozva-nimi drugorodci. Činiteljem, ki so prej pospeševali asimilacijo, so se pridružili še novi in izginila je predvsem trajna nevarnost, ki jo je tvorilo prej slovansko-avstrijsko uradni-štvo. Nova je bila italijanska vojaška služba, prišel je italijanski šolski pouk v vseh občinah in pa mogočno delovanje fašizma. Ali vse ovire še niso odstranjene. Je še ostankov protiitalijanstva in majhnih okuže-valnih središč. Upoštevati je tudi treba lju-liko, ki so jo sejali s polnimi rokami Avstrija in njeni privrženci, katerih jih še mnogo živi nemoteno v Istri. In potem je treba upoštevati sosedstvo močne slovanske nacijonal-ne države, ki je pred vojno ni bilo. Ravno zato pa je treba pospešiti asimilacijo in izpopolniti metode za »etnični prehod«. Predvsem nimajo fašiji na kmetih dovolj sredstev za stalno sistematično propagando. Ker nimajo sredstev za opremo »ballilov«, ■malih Italijank« in »predstražnikov» (faši-stovske omladinske organizacije), morajo po-gostoma opuščati vse tako delovanje. Potem bi bilo treba, da se vsi slovanski duhovniki nadomestijo z duhovniki dokazanega italijan-spega prepričanja. Vsakdanja izkušnja namreč uči, kako pogubno delo vrše ti ljudje v poverjenih jim župnijah. Isto bi se moralo zgoditi z vsemi slovanskimi učitelji brez izjeme. Potrebno bi bilo tudi zatretje lističev tipa »Edinosti«, »Malega Lista«, »Novic« itd. Strupeni dopisi z dežele, polne prikritega protiitalijanskega otrova, se pišejo vsi v uredništvih imenovanih lističev. Vse jim,prihaja prav v njihove namene. In ko potem tak dopis pride čez mejo, recimo v uredništvo ljubljanskega »Slovenca«, izbruhne protiita- ’ lijanska mržnja z vso najodurnejšo silo, po- j dajajoč tako primer onega načina govorjenja, ki je bil običajen slovanskim razumni- ; kom v teh krajih pred vojno. Etnični prehod se bo vršil v pospešenem j tempu, ko bodo vsepovsod delovale poljedelske korporacije. Te korporacije bodo imele ; nalogo, da kmeta uvrste v državni ustroj in 1 tako v italijansko civilizirano življenje. Institucija podeštatov (od vlade imenovanih občinskih načelnikov) je odstranila že veliko kmetskih predsodkov, saj kmet razun trdnega občinskega življenja prej ni prav nič vedel o socialnem sožitju. Država je bila zanj tako daleč kakor solnce, odnošaji državne gospodarske vzajemnosti so mu bili popolnoma ' neznani. V prošlosti se je njegovo politično ! delovanje omejevalo edino le na volitve, ali tudi to delovanje je bilo brez prepričanja. Zelo veliko jih je običajno prodajalo svoj glas tistemu, ki je več ponudil, pa naj je bil ita-lijan ali pa Slovan, kar je ofiividen znak, kako so Kmetske mase instinktivno gojile zaničevanje političnih sistemov demokracije. Nato napoveduje pisec, kak učineik bo imela italijanska šola v asimilacijskem pogledu. Šola utvari otroku duševnost, ki mu ostane za vedno. Tudi če bo potem, ko do-raste, pisal v svojem narečju, bo pisal z italijansko milino. Večinoma bo uporabljal italijanski jezik, računal bo italijanski, čital bo italijanske liste. Vse to pa bo še tem večjega pomena, ker bo to njegovo notranje življenje nahajalo popoln odmev v zunanjem življenju, v katerem se bo gibal bodoči poitalijančenec J,®1®’ »italianizzato«!), v javnih in zasebnih Toda š d v°iaškem in političnem življenju. ..oje S'2'LEK “V skih selih in domovih zopet govoril plemeniti jezik Dantejev in Mussolinijev;« Več menda ni treba in bilo bi tudi skoraj j nemogoče, da bi se v eni sapi moglo izreči ?e več takih v nebo vpijočih gluposti, še več | nesramnih laži in obrekovanj in še več zlobe j kakor je vsega tega nakopičil oni fašistovski 1 mazač v tem svojem spisu. Razmere v Istri, 1 kakor so bile pod Avstrijo in kakor so sedaj : |X>d Italijo, so tako dobro znane jugosloven-ski javnosti, da pač ni treba niti besedice, da bi se opozorila na ta izrodek fašistovske nadutosti. Ali dobro pa je vendar, da se ju-gi slovenska javnost seznani z mišljenjem teh ljudi, z njihovimi nameni in načrti in njihovim načinom dejanja in nehanja, da bo tedaj, ko pride do obračuna, obračun res tak, kakor mora biti! Mvp»^V?8*’ Poslovne zveze z italijanski-Plorjan^“Jiki, notarji in uradniki in krepka "Kandn >Lege Nazonnle italijanske civilizacije, kmetska __ imajo _______ ______ lji pri osnovnem pouku v mešanojezičnih občinah, imajo svoj vzrok v dejstvu, da otroci govore samo svoje krajevno narečje, kar že od vsega začetka preprečuje sivoritev razrednega duha<, to je da bi se splošno uporabljala samo italijanščina v medsebojnem občevanju. Da se doseže to, je absolutno potrebno, da otrok pred vstopom v ljudsko šolo vsaj dve leti zahaja v otroški vrtec. Zato bi vsak kraj z ljudsko šolo moral imeti tudi svoj otroški vrtec( v katerega bodo hodili štiriletni otroci po poldrugo uro daleč; op. poroč.). Samo na ta način se bo udomačil med otroci običaj, da bodo v šoli in v selu govorili italijanski, kar jim bo ostalo za vse življenje. Drugo polje, na katerem se more udejstvovati dobrodejni vpliv šole, je cerkveno zborno petje, kakor ga je z uspehom uvedel pom-njanski podeštat v nekaterih šolah svoje občine. Šolsko deco je treba naučiti latinskih maš, italijanskih litanij in drugih italijanskih cerkvenih pesmi, da se tako izvežba za bodoče cerkvene pevce. Tako se odpravijo stari cerkveni pevci, podrepniki slovanskih duhovnikov, in se znatno podpre italijanska na-cijonalna stvar. Bilo bi še toliko in toliko polj za lako delovanje, ali bilo bi preobširno, namreč, da bi 5a nay®iala vsa. Ali eno je potrebno, namreč, krajih ^ud8košolski učitelji v mešanojezičnih „0 ki j^°Polnoma razumejo svojo važno vlo-fn ’ da se poteerila italijanska domovina lah »Lege Nazi^J™!1'1 tovarišev na šo-fašistovskemu poffitJL v&,,d„uš« P° !^0 pet postala rimljanska? Tnko b° Is,ri’ In zaključuje fašistovski modrijan-»Neki slovanski listič je nekega dne mamil svojih pet bralcev s Čudnim pesniškim alegoričnim zmnšilom. Govoril je v njem o sekiri in gozdu. Da, slavni nadaljevalci politi, ke raznih Laginj, Trumbičev in Mandičev, je pač res! Sekira je odsekala nekaj, ali bila so suha ali pa gnila drevesa. Danes se v gozdu, ki ga je obsekala svetla sekira (liktor-ski znak kaže v zvežnje palic z utaknjeno sekiro: prip. poroč.), vidi bohotna rast. In koliko novih drevesc je zrastlol In kako Šumija gozd v blaženem italijanskem vetru! • Glejte jih lam one vrste malih »balillov in J one centurije krepkih črnosrajčnikov! To so naši odrešeni kmetski bratje, povzdignjeni v 1 dostojanstvo rimskih državljanov. Zaman, ! za vas ni tu več opravka! Približuje se z ! velikimi koraki čas, ko se bo |io vseh istr- Prosveta. DVA VEČERA V DRAMI. Kepriza »Božjega človeka in premiera »Ti in jaz«. V četrtek, 17. t. m. je pri reprizi Begovi-čevega »Božjega človeka« nastopila v vlogi Mare ga. M. Vera. Pri premieri je isto vlogo igrala ga. Šaričeva in z njo ustvarila izredno j distingvirano, realistično kreacijo. Poudarim ; takoj, da se pojmovanje ene in druge inter- ' pretinje tako razlikuje, da obeh ustvaritev ni mogoče med sabo primerjati. Ga. Vera je | očividno našla težišče figure v njeni herojski in sibolični plati in tako se je zgodilo, da sta se trudili za šibko Begovičevo delo dve odlični igralki- Igra ge. Vere je bila močna posebno v prvem dejanju, zoper pričakovanje je popustila v drugem in tretjem; morda j« tega kriva vloga sama, ki ni ustvarjena scela, ampak zvarjena iz neenakih delov. Mara ge. J Vere je bila kot ljubezni žejno dekle mnogo verjetnejša, celo življensko prepričevalna, kot pa v odrekanju in v procesu notranjega preporoda. V splošnem je bil večer igralsko zelo dober; odlikovali so se interpreti večjih vlog, med manjšimi posebno g. Lipah. Le za-ponkar Vaso je bil tuj in slab v tej družbi. Premiera tridejanske komedije »Ti in jaz« (Filip Barry) se je odigrala v režiji gospoda Skrbinška v petek, 18. t. m. Vsebina je zajeta iz sodobnega življenja in iz ameriškega obeležja. Tovarniški ravnatelj Maitland Whi-te živi v srečnem zakonu z ženo Nancy; v mladosti je hotel postati slikar, a ker je potreboval takojšne dohodke, če se je hotel z izvoljenko poročiti, je pokopal svoje načrte, vstopil v Warrenovo tovarno za milo in sorodne stroke ter postal dobro situiran meščan. Njegov sin Roderik hoče postati arhitekt in je namenjen v Pariz študirat. Pred odhodom se zaljubi v Veroniko Duane, mlado, lepo, dobro iii živahno dekletce. Ker se imata rada in se hočeta takoj poročiti, sklene Roderik opustiti misel na arhitekturo, vsto-pitii v Warrenovo tovarno in tako ponoviti očetovo usodo. Oče pa ves čas ni pozabil svojega prvotnega poklica in prav sedaj prihaja v krizo; žena to opazi in mu sama prigovarja, naj se loti slikanja. Tako se zgodi, White si poslabša dohodke, a z vnemo slika žensko figuro, za katero najde mogel v sobarici Etti. Sinu odsvetuje usodni korak, a brez uspeha. Tudi Veronika je spoznala, da je karijeri svojega ljubljenca na poti in se sklene odpovedati možitvi. V času največje tesnobe najde pisatelj Nickollo, Whiteov prijatelj, kupca za njegovo dovršeno sliko. A slikarjevo zadoščenje je kruto .prevarano; kupec je War-rene, Ki sliko kupi svojini izdelkom v reklamo. Lekcija je huda, a ima dobre posledice. White se vrne v tovarno, bo slikal le v prostih dnevih, sin dobi sredstva, da se takoj poroči in bo odšel z ženo v Pariz študirat »lhitekturo. Komedija ima kaj resno vsebino, predvsem zelo verjetne konflikte, in se z lahkoto pomika preko tragike k pristno amerikanski radosti in harmoniji. Včasih se zdi, da jo je pisal pisatelj za ubogljive otroke, včasih zazveni iz nje struna globoke življenske resničnosti. Veseloigerske komike nima veliko, kulminira pa v veliki tragikomični sceni slikarjevega razočaranja. Osebe so kot tipi dobro črtane; igra zahteva od igralcev mnogo zdravja, gibčnosti in lahkote. Režija gospoda Skrbinška je bila delu prav ;'i imerna- Da igra ni imela popolnega uspeha, to pot ni režiserjeva krivda, ampak krivda nekaterih igralcev, ki morda niso bili srečno izbrani za svoje vloge. Tako je gospod Kralj, ki je igral Whitea, vzel tej figuri vso učinkovitost. Njegovo igranje je bilo suhoparno, nepoglobljeno. V veliki sceni razočaranja, ki je jedro vsega dela, nikakor ni utelesil junakovega duševnega preokreta in vsled tega oslabil stališče tudi g. Lipahu, ki je predstavljal Warrena. Nancy ge. Medvedove je bila dosti prisrčna, tako, da njen soprog v očeh gledalca nikakor ni opravičeval njenega požrtvovalnega razumevanja. Prav dobro in z velikim talentom je igral g. J a n Roderika in našel v Veroniki gospodične M. Danilove dobro družico. Dosti pasivno vlogo Nic.kollsovo je diskretno rešil gospod Gregorin; hišno Etto, ambicioz-no-smešno deklico je z vso bravuro ustvarila gospodična Debelakova. Omeniti je treba, da je bila njena žargonska izgovarjava bolj salonska, kot govor gdč. Danilove, ki se včasih spozabi in ga barva z ljubljanščino. Scena Whitovega stanovanja je bila revna; tega tudi mnogi barvasti senčniki niso mogli prikriti. Gledališče je bilo skoraj prazno, če-sai napor nekaterih igralcev gotovo ni zaslužil. M. ' Francoski koncerti. V Parizu obstoja društvo, kojega naloga je, da propagira fran-co®k° umetnost po Evropi. Družba nosi naslov Association francaise d’expansion et d’ echangues artistiques in njej se imamo zahvaliti že za nekateri umetniški užitek, ki smo ga imeli na ljubljanskih koncertih. Ona nam je poslala že dva znamenita pianista Blache Selva Cortota in Ciampi. Dalje smo imeli priliko slišati znamenito čelistko Al-vin, dalje kvintet na pihala in druge. V sredo. Holland Lloyd« »Rotterdam« .s 500 izletniki iz Severne Amerike. Amerikanski izletniki so ostali v Kotoru dva dni, ogledali so si na avtomobilskih "vožnjah Črnogoro, nakar so nadaljevali pot v Dubrovnik. Razven Dubrovnika posetijo še Split in Šibenik, nakar se odpeljejo preko Zadra, Reke in Trsta v Benetke. Iz državne službe. V višjo skupino so po- j maknjeni: inženirji gradbene sekcije v Ljubljani Ciril Pirc, Fran Rueh, Pavel Miklavc, Josip Porenta, Rudolf Kralj in Josip Otahal; dalje inženir gradbene sekcije v Novem Mestu Valter Ahlfeld, ing. gradbene sekcije v Mariboru Janko Kukovec, tajnik gradbene sekcije v Ljubljani dr. Štefan Skubic, inženir gradbene sekcije v Celju Ivan Marek; za šefa knjigovodstva gradbene direkcije v Ljubljani je imenovan dosedanji knjigovodja Franc Ahčin. — Izpremembe v poštni službi. V višjo skupino je pomaknjen načelnik v poštnem ministrstvu ing. Mario Osana. Za šefa ekonomskega odseka pri poštni direkciji v Zagrebu je imenovan inšpektor poštne direkcije v Ljubljani Tomislav Vrkljan; za računskega uradnika pri sarajevski poštni direkciji je imenovan uradnik pošte Sarajevo I. Franjo Kos. Iz Rajhenburga je premeščen k pošti Maribor II. uradnik Mihael Štraus:^ za šefa računsko kontrolnega odseka pri poštni direkciji v Sarajevu je imenovan inšpektor podružnice poštne hranilnice v Ljubljani Zdravko Simonič. — Iz poštnohranilnične službe. Sluziteljica podružnice poštne hranilnice v Ljubljani Stana Vidmar je imenovana za računovodkinjo pri Poštni hranilnici v Ljubljani. — Anglija zgradi nov velik zrakoplov. Angleški minister za letalstvo je izjavil v parlamentu, da namerava zgraditi angleška vlada nov velik zrakoplov. — Koliko avtomobilov je na Madjarskem? tJo uradnih podatkih statističnega urada v Budimpešti je bilo dne 1. januarja 1927 na Madjarskem v prometu vsega skupaj 6712 osebnih, 1950 tovornih in 629 drugih avtomobilov ter 2941 mitocikljev. — Ruski kronski dragulji na dražbi. Te dni se je pričela v Londonu napovedana dražba ruskih kronskih dragocenosti. Naval kupcev je bil ogromen. Več sto oseb je moralo ostali pred vrati dvorane, v kateri se je vršila dražba. Prvi dan je bilo prodanih 14 predmetov, ki so vrgli okoli 80.000 funtov sterlingov. Najvišjo ceno je dosegel neki ovalni briljant, ki je bil prodan za 11.800 funtov sterlingov. Takozvana poročna krona je bila prodana za 7.800 funtov. Kupil jo je neki pariški juvelir. — Prepoved stavke na Angleškem. V kratkem bo predložen angleškemu parlamentu nov zakonski načrt o strokovnih organizacijah. Zakonski načrt vsebuje med diugun f določbo, ki prepoveduje generalno stavko. • Državni uslužbenci po novam zakonskem načrtu ne smejo biti člani političnih strokovnih organizacijah. — Prepoved trebušnega plesa v Turčiji. Iz Carigrada poročajo: Turški parlament je prepovedal s posebnim zakonom trebušni ples. Zakon velja za vse ozemlje turške republike. — Težkoče pri reševanju ponesrečenega parnika »Vardarja«. Pred par dnevi smo poročali, da je obtičal parnik s-Vardar* v bližini otoka Raba med skalami. Te dni so se pričela reševalna dela, ki so pa naleiela spričo pomanjkanza modernih reševalnih priprav na velike težkoče. Izgleda, da bo treba zaprositi za pomoč kako inozemsko družbo. Tovor, ki se je nahajal na parniku so preložili na dva druga naša.parnika, ki sla ga prepeljala na Sušak. — Dijaška ljubavna tragedija. V Zamošcu se je odigrala te dni nenavadna dijaška ljubezenska tragedija. 17-letni gimnazijalec se je zaljubil na neki dijaški zabavi v 16-letno dijakinjo. Sklenila sta, da se bosta poročila. Ker pa so temu njuni stariši nasprotovali, sta pobegnila in prenočevala skupaj v hotelu. Zjutraj, ko se je iztreznila, si je od sramu prerezala deklica žile na roki. Ko jo je videl njen ljubimec ležečo v mlaki krvi na tleh, jo je zgrabil za vrat in zadavil. Nato se je vlegel na železniško progo, da bi ga povozil brzovlak, vendar so ga pa pravočasno opazili in izročili policiji. — Umor radi 16 pengo. Lastnik neke borne beznice v Budimpešti je izročil te dni, ker je odpotoval po trgovskih poslih, nadzorstvo nad svojo gostilno svoji 64-letui teti. Ko se je naslednje jutro vrnil, je našel starko 'umorjeno. Na glavi je imela strahovito rano ,okrog vrata pa zanjko. Policija je morilca še isti dan izsledila v osebi nekega brezposelnega mornarja, Turinskeya po imenu. Turinsky je zločin cinično priznal. Izjavil je, da je sklenil starko umoriti in oror pati, dasi mu je bilo znano, da bo našel v beznici le majhen plen. Ropar je odnesel 16 pengo. — Aretacija milijonskega sleparja. V Trstu je bil te dni aretiran nevaren pustolovec, Tirolec dr. Alois Grimm. Lopov je nastopil na Dunaju, v Miinchenu in drugih avstrijskih in nemških mestih kot »bivši finančni minister Grimm« ter osleparil razne velike tvrdke za velike zneske. Kolikor je doslej ugotovljeno znaša škoda, ki jo je povzročil ' Grimm s svojimi goljufijami nad 1 milijardo avstrijskih kron. - — Heroičen boj zoper otrpljenje pljuč. V neki chicaški bolnici so ohranili te dni mladega pacienta, ki so mu otrpnila pljuča pet j dni pri življenjzu s pomočjo umetnega dihanja. Delo, ki bi bilo imelo skoraj popoleu ■ uspeh je opravljalo 52 mož po dva in dva. Zdravniki so že domnevali, da je pacient krizo prestal, vendar pa je po preteku petega dne nepričakovano umrl. — Pravljica o štorklji. Razni listi poroča* jo iz Elberfelda: V cirkusu Gleich, ki gostuje trenutno v Elberfeldu, se je odigral te dni nenavaden prizor. Krotka štorklja Maks je smuknila med predstavo v kletko levov ter napadla največjega leva Menelika z vrisi, e m in udarci s perotmi. Menelik se ni niti poizkušal postaviti se v bran, temveč jo je bojazljivo odkuril tresoč se po vsem telesu k svojim tovarišem. Tedaj je napadla štorklja ; celo skupino levov, ki so pred njo vsi sra-motno pobegnili, tako da jim je moral priti na pomoč krotilec, ki je odvedel pobesnelo štorldjo brez vsake težave zopet iz kletke. Ljubljana. 1_ 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Društvo koncertnih uradnikov politične uprave iz Slovenije 2.000 Din. Del. družba pivovarne >Union«, Ljubljana 20.000 dinarjev, Orešič Roza in Ivan, .kurjač drz. žel. 1500 Din, Zaplotnik Ignacij, mestni katehet 1000 . Din, Urek Mihela, trgovka 1000 dinarjev, neimenovan, ponovno 5000 Din. neimenovan 50.000 Din, neimenovan 3000 dinavjev, dva neimenovana bilo njih končno število 31. decembra 1926 92 oseb. Vsi ubožci dobijo, poleg prostega stanovanja, zajtrk in večerjo v oskrbnišnici sami, kosilo pa dobe v Ljudski kuhinji, ki je v istem poslopju v pritličju. Poleg tega imajo vsi ubožci brezplačno zdravniško pomoč in posteljno perilo, bolni pa in oni, ki nimajo nič lastnega, pa tudi telesno perilo. Izdatkov za hrano vsem oskrbovancem v mestni oskrbnišnici so znašali v letu 1926 Din 126.365 50, za perilo pa Din 6553-25. O Božiču je dobil vsak oskrbovanec po 30 Din božičnega darila. Ugotovljeno je, da je mestna oskrbnišnica za sedanje razmere veliko premajhna in je bilo na sejah mestnega ubožnega sveta že po-novno sklenjeno, da se inora povečati, kateii sklep je v naCelu že sprejel tudi sam mestni občinski svet. Sedaj čaka na sprejem v oskrb-nišnico 34 oseb. Na podlagi oklepov sej mestnega ubožnega sveta v letu 1926 je bilo za ! sprejem v oskrbnišnico zaznamovanih 33 ! oseb, sprejeti pa so bili le tisti v neizogibnih slučajih, posebno oni, ki so čakali na sprejem še iz prejšnjih let. Število ubožcev, ki čakajo na sprejem v oskrbnišnico — sedaj 34 — se bo v letu 1927 gotovo podvojilo. Nova mestna oskrbnišnica bi morala imeti prostora vsaj za 200 oskrbovancev. D. LJUDSKA KUHINJA. V smislu sklepa mestnega občinskega i sveta dne 14. julija 1925 se je izvedla reor- | ganizacija ljudske kuhinje na ta način, da se je preselila iz prejšnjih zasilnih prostorov Pod mostom v nalašč za to prirejene svetle in zdrave prostore v pritličju GSKrb-nišnice. S sklepom mestnega občinskega sveta dne 4. avgusta 1925 je bilo tudi urejeno glede količine kruha, ki se daje pri vsakem obedu in ki znaša sedaj -0 dkg. V ljudski kuhinji se kuha samo obed, t. j. topla hrtna opoldne, ki se daje vsem mestnim ubogim in takim ki kakorkoli dokažejo po mestnem socialno-političnem uradu svoje uboštvo, brezplačno, drugim delavskim in ubožnej-ši mslojem pa po 4 Din za porcijo. Skupno je bilo izdanih leta 1920. v Ljudski kuhinji 60.837 porcij, in sicer: od teh 53.483 popolnoma brezplačno, 2525 porcij je bilo plica-nih po 4 Din, za 4829 porcij pa je prispevala kot za brezposelne Borza dela v JV11 n-boru. Za vso to prehrano ubožnih slojev je plačala mestna občina v letu 1926. 214 092.42 dinarjev. LE Z Dr OETKER- JEVIM backinom Najboljše recepte pošilja na željo brezplaffl4 in poštnine prosto DR. OETKER, d. z o. z., MARIBOR • E. UBOŽCI V HIRALNICAH. Dne 31. decembra 1926 je bilo v hiralnic* v Ptuju in v VVildonu 14 mestnih ubožcev, za katere plača mestna občina dnevno ^ vsakega po 15 Din, tako da so bili skupn1 izdatki za hiralce leta 1926. 72.397.94 Din Ker je stanje teh hiralcev tako nepovoljno, da jih ni mogoče oskrbovati na hiralniškem oddelku v mestni oskrbnišnici, morajo bili oskrbovani v tujih hiralnicah. F. UBOŽNA SPRIČEVALA. Za oprostitev taks po § 5- zakona o taksah in pristojbinah od 23. oktobra 19_3 je bil leta 1926 pri soc“alno-političnem uradu v,o- j Ženih 939 prošenj za izstavitev potrdila o^ siromaštvu; od teh jih je odpadlo 27, 11 apr jih je bilo odklonjenih s predpisom takse po 25 Din. Izdana potrdila o siromaštvu P» so se rabila v sledeče namene: 227 za 0pro‘ stitev šolskih taks, 194 za oprostitev taks N stanovanjskih zadevah, 303 za tožbe in sicer-. 64 v zadevi denarne terjatve, 54 v zade\J službenega spora, 53 v zadevi alimentacij očetovstva, 51 v zadevi ločitve zakona, 48 ' zadevi razžaljenja časti, 13 v zadevi telesne poškodbe, 7 v zadevi zaostale zapuščine, 5 v zadevi rekurza proti obsodbi, 4 v zadev* motenja zakona, 4 v zadevi motenja posesti, 12 radi pokojnine, 11 radi znižanja potnega vizuma 16 radi oprostitve ‘bolniških stroškov, 15 radi oprostitve ali znižanja kadrovskega roka, 6 radi sprejema v voj . šolo, 14 radi rubeži, 101 radi raznih p > ■ j- II. MLADINSKA OSKRBA. Ker je država pustila skoro popolnoma ' nemar izvrševanje zakona o zaščiti dece 01 mladine od 28. februarja 1922, je bila nujn* potreba enotnega mestnega občinskega m s dinskega skrbstva vedno večja. Skoro vsa dnevni kričeči slučaji so zahtevali hitre P.. moči in socialno-politični urad sam znal več pomagati. Zato je mestni 0 .na- svet dne 11. maja 1926 sklenil, da se novi v smislu § 8. pravilnika socialno^ tične uprave Mestni mladinski svet, to i s načeljuje vsakokratni predsednUc*»£; DOlitičnecra odseka mestnega občmsKega sv e ta člane” pa ima iz vseh mladinskih društev in drugih korporacij v mestu, ki so pn* zadete z zaščito in oskrbo mladine. Mestni mladinski svei ima sedaj 36 članov in je doslej pokazal izredno delavnost in razunv^ vanje za poverjeno mu nalogo. Za vsak l med 5 mestnih okrajev je bil določen I«P poseben okrajni mladinski predstojnik, a) Stalne podpore mladoletnim ubožce*«- Kakor daje mestna občina odraslim uD° gtm stalne mesene podpore, tako daje tuo podporo za revne otroke in nedorasle, in sicer: ali Btarišem ali pa tistim, ki skrbe 1» te mladoletne ubožce. Skupaj je dala mestna občina v letu 1926. Din 47.121.25 podpore za mladoletne. Skupaj je prejemalo 31. dej cembra 1926 mesečno ubožno podporo: t*> mladoletnih .po 50 Din, 16 mladoletnih p° 80 Din, 2 mladoletna po 100 Din, 4 mladoletni po 180 Din. SOKOLSTVO. 60 letnica osnutka poljskega Sokolstva. 27. marca t. 1. se obhaja 60 letnica osnutka prvega poljskega sokolskega društva v Lvovu, od koder se je poljsko Sokolstvo po vseh deželah, kjer prebivajo j„ sicer v bivši Avstriji, NemfcJ jenskih na iTv, ak°r f,°Si Sokol osnovat rodih, tako se je tud. P$dnega prebujenja. Po,S ŽBSKhS* povodom sv.|eg. iUbSrfbf. ■fSSMfiiSa Tolovaj«. društva SSSR ustanavljajo razne strokovne organizacije. Početkom .prešlega leta je bilo v »fizičkih kulturah*:, tako se nazivajo sjf vjetska telovadna društva, včlanjenih preW 350.000 telovadcev. V sami Rusiji je dan* 2979 telovadnih društev. Taka društva nahajajo v industrijskih podjetjih, tovarna«-večjih delavnicah, a največ jih je v takozva-nih »rdečih kulturno-prosvetnih krožkih*-89 od teh društev vzdržujejo delavci sni^1' Ostala financirajo industrijska podjetja 1 sovjetska fizična kultura. Vežbajo večinom-poleti, ker nimajo-telovadnic. Pozimi jejo izključno le zimski šport. Članstvo ri 56.8% delavcev, 15% činovnikov, os so dijaki. Telovadk je 359. Zanimivo j > se v Rusiji goji telovadba povprečn . leta. Javni seja Delavska zbornice. V soboto, dne 19. t. m. je bila ob 2. uri popoldne napovedana plenarna seja Delavske zbornice v mestni posvetovalnici. Seja pa se je pričela šele ob 3. uri popoldne. Sejo je otvoril predsednik Č o b a 1, ki je pozdravil vse delegate ter zastopnika velikega župana dr. G o r š i č a. Nato je sporočil dnevni red seje in imenoval za overovatelje Vpisnika Juvana, Gajška in Ošlaga. Večina zbornice zahteva, naj eitanje zapisnika odpade, proti čemur pa se protivita čla-»Naprejeve« skupine Leskošek in Pevec, “ato poroča predsednik, da so odstopili sledeči delegati: Golmajer (socialist), mesto ■®ega pride v zbornico Ivan Ropret; Kisov-,a (Narodni klub), mesto nje pride v zbornico Novak; dalje odstopi dr. Milavec (SLS), ,Me J)reMposlen pri oblastni skupščini, me-prid1 Pride Fran Milavec; mesto Orehka r>riJ gornico Pitterle. Navzočih je bilo sen 53 delegatov, bal Svo^ein predsedniškem poročilu je Čo-naglašal, da je prvotno dvomil, če bo no delo v zbornici mogoče, da pa je on„ rta se vsi klubi zavedajo, da je treba ( “{.vsako negativno delo v Zbornici. — da odsek za določitev novega vo-ne£a reda y Delavsko zbornico ni izvršil . V0Jega dela ter navaja zato nekatere raz-:v opravičilo. Obljublja pa, da bo odsek, “O se bodo vplitve zopet vršile, že sestavil volilni red in sicer tak, »kakor si ga sam in Vsi drugi želite!« D r a t n i k poda tajniško poročilo zborni-pri čemur navaja mnoga dejstva iz obzirnega, v obliki 208 tiskanih strani obsega-i°5ega »Poročila Delavske zbornice za 1. 1925 111 1926.« Blagajniško poročilo, ki ga poda C e 1 e š -f11 k, navaja za prvo polovico 1926. leta i dinarjev dohodkov in sicer l,992.750'77 Din iz doklad na delavsko zava-ovanje, 8333-33 Din iz subvencije ministr- mTlofenilTefavni^T rt °’ ostal° pa iz obresti ■Bilanca zaso kriti z dohodki. 3-391.159-35 n7n leta 1926 navaja kar ti predlogi zahtevajo, G a j š e k (SLS) umakne one predloge, ki se nanašajo na ono, kar je Delavska zbornica že izvršila. LeskoSek in Pelikan stavita še nekatere predloge. Silvester (SLS) pa poživlja Delavsko zbornico, naj se zanima za razmere v sladkorni industriji in naj držene vzroke visoki državni trošarini na sladkor. Čobal se zahvali nato vsem delegatom in zaključi sejo ob pol 17. uri. Gospadarstvo. mentilj'v nsjca debata je bila v vseh parla-nosti in °u I?ekdai turnir govorniške spret-jev. NaS^Sxr b sposobnosti političnih akter-tem ^arodna skupščina ni ostala zve-8e tekrm/) anien^arn‘ln tradicijam. V njej .računali* Pr?ra, ki so izključno rezervirana kot pre- Parlamenta. enti so v preteklosti s požrtvovalno v*ce. -j^nostjo bdeli in čuvali te svoje pra-^'Trientar^ b'l° v času neokrnjene ideje par-ne 8ristol(!?la:.^0 Je b'l° v ^asu parlamentar-Parlaineiit aCI^e’ v ^asu ie b^a pripadnost Amandmani, D°st driV‘VV ,nnoSib državah častna dolž-toeniarj, Janov- ^ demokratizacijo parla-pa je nastal gospodarski stan v-Muboo *n PO^Hcnih politikov. ^ t>ada nost čuvanja parlamentarnih pra- 'Jo Za vedao bolj, odkar postaja parlamen-.. P.anie navadna služba. .■ v° ®°jna doba je prinesla razne korek-SPfoj^enci parlamentarizma, ki je izSel Ij® *boi-n • ^lilne pravice. To so bile gospo-j s° bi]pl(>C- so ^ud^ nekatere države, ?.^no D . W)ifb srojentu parlamentarizmu »• če prav.1iene» da postanejo absoluti-u ie v parlament >parirak. Avstrija ved n nePrilikah pomagala s § 14., ki 111 na ni" vsem Y dobrem spominu z ozi-jegovo učinkovanje in uporabo. Tudi današnja republika Čehoslovažka ima korektivo v svoji gornji zbornici — v senatu. Njegovi sklepi so sicer v marsikateri stvari vezani, vendar pa se zdi, da se v Čehoslova-ški ustvarja situacija, ki bo senatu razširila pravice in vpliv na zakonodajstvo. Mi nimamo avstrijskega patenta, ker je ta pri nas nemogoč, nimamo pa tudi korektive gosposke zbornice niti senata. Naša Narodna skupščina je suverena, v kolikor niso zagarantirane kroni gotove pre-rogative. In vendar naša Narodna skupščina ne izkorišča popolnoma svojih pravic in jih prepušča forumom in funkcionarjem, kar je brezpogojno nasprotno tradicionalnemu pojmovanju parlamentarizma. Dir to? To vprašanje je važno s princi* jemo J58 stališča, kajti tukaj strogo razliku- nov nrPr?k‘i«n° stran vprašanja amandmaji h,Jloretsko - principijejne. in nasprotovati temu, da"«!""1- ne “ore „iJ„ narnhrndniStv., X. 8e Je dišala SUbven- Ni dvoma o » - principijejne. lotrimo s pral‘.nikda so anulndmani, ako jih upravičeni in celo ®8,a Ls*aTT?a večinoma nacnrntnvflti torni. 5? ^ebni. Nihče ciia parobrodništvu, da so davčne obveznosti, da se jelSl,I1Jl,,ove kronskih novčanic, vprašanje 4avka ni 2 zgradbe, vprašanje monopolov, troSarin carinska vprašanja itd. Ta vprašanja so važna in potrebna hitre rešitve. Toda gre za teni, ali je v parlamentarni državi in z ozirom na’ parlamentarne principe primerno prenašati pravice zakonodajnega telesa na druge osebe ali institucije in spraviti v življenje z^na-redbami in pravilniki ono, kar je pridržano ureditvi z zakonom ali pa celo izvajati korekture iu spremembo odredb, ki jih vsebujejo posamezni zakoni. Ako se sprejme upravičenost tega zadnjega, in to se že vidi in dela z zadnjimi amandmani, potem se ustvarja piecedens, s katerim se more vse zakonodajno delo Narodne ‘skupščine s kakim okvirnim zakonom prenesti na kako drugo institucijo in s te na posamezno osebo. Če parlamentarizem sam dela in forsira to, nimamo mi nič proti temu. Poenostavljenje bi moglo prinesti s seboj hitrost in plo-dovitost dela, ki ga do danes dragi parlamentarizem, ki je ubit in onemogočen radi politično strankarskih bojev ni z ničemer dokazal. (Jugoslovenski Lloyd.) 47. REDNI OBČNI ZBOR »KMETSKE POSOIILNICE LIUBIANSKE OKOLICE. 47. redni občni zbor »Kmeiske posojilnice ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani« se je vršil dne 17. marca 1927. V stalnem, krepkem napredku tega najstarejšega, čistosloven-skega zavoda v Ljubljani se javlja predvsem visok povišek hranilnih vlog, ki so dosegle ob sklepu leta 1926 Din 126 milijonov 835.622.31, ter prirastle v primeri s stanjem 31. decembra 1925 za Din 27 injlijonov 808.681.66. Radi ugleda in zaupanja v zavod je to pač razveseljivo, ali iz poročila ravnateljstva posnamemo, da je v tem porastku hranilnih vlog še vedno v veliki meri zapopaden obratni kapital vseh panog domačega gospo-, darstva, ki še ni moglo vsled splošno znanih neprilik dospeti do novega razmaha. Zvest svojim tradicijam in v svesti si svojega poklica in dolžnosti je zavod izdatno prispeval k ozdravljenju domačega gospodarstva. V podkrepilo in zaščito slednjega je stalno in znatno zniževal obrestno mero pri kreditih, dasi se obrestna mera vlog ni zniževala, ter ni brezobzirno omejeval in tirjal posojil. Vsled kolantnih kondicij se je posrečilo zlasti v zadnjem tričetrtletju in največ s kratkoročnimi krediti dvigniti stanje posojil na Din 101,407.859.89. Vsled tega se je sicer med letom višje stanje naloženega denarja prehodno znižalo ob sklepu leta na Din 89,853.250.99. Upravno premoženje je narastlo na Din 130,868.468.05, rezervni zakladi pa so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička na Din 3,143.430 in 11 p. Po izvedbi na občnem zboru sklenjene valorizacije nepremičnin se dvignejo rezervni zakladi še za Din 3,086.677.68, ter dosežejo 6,230.107.79 dinarjev. cteivlo deležnikov se je zvišalo na 4755. Portfelj vrednostnih listin se je znižal na Din 7,101.119. 2e pred leti so izbrisani v njem vsi avstrijski in ogrski efekti in vsebuje le soJidne (domače papirje. Vsled izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih, visoke vsote mobilnega denarja in po strogo izvršenih odpisih izkazuje čisti dobiček Din 478.420.99 od katerega se je za dobrodelne namene votiralo Din 70.000. Za enake namene je zavod tudi med lelom daroval ve- -iCi,Z,\csf|s iuso|ds a uiaouoti piral je tudi posamezne ponesrečence, ter dolžnikom iz prizadetih krajev odpisoval obresti. Ponovno izvoljeni upravni odbor se je konstituiral nastopno: Andrej Šarabon, veletržec in veleposestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Kolovcu, podpredsednik; Avgust Jenko, posestnik, Saša Knez, ve-Iciržec in Alojiizij Vodnik, posestnik, vsi v Ljubljani, člani načelstva; Ivan Rus, posestni kna Grosuwpljem, Josip Šuštaršič, posestnik v Seničici in Matija Dolničar, posestnik v Šmartnem ob Savi, člani nadzorstva. X Trgovski stiki med nami in Amerik«. V svrho poglobitve trgovskih od nož a jev z Zedinjenimi državami je naslovil naš generalni konzulat v Ne\vyorku na vse abornke v državi okrožnico 6 prošnjo, da se mu vpo-šljejo naslovi in podatki o naših tvrdkah, M bi želele navezati poslovne stike e tvrdkajni v Zedinjenih državah. Na podlagi dobljenih podatkov namerava konzulat sestaviti poseben register naših tvrdk. Interesenti naj pošljejo podatki o izvoznem predmetu, o razpoložljivih količinah in prodajnih pogojih Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Šport. Tekme za pokal L. N. P. V nadaljevanju I, kola so ee v soboto srečali Jadran : Reka, Slovan : Slavija in nmorje : Svoboda. V splošnem je bil start drugorazrednih klubov jako dober. wOt prva sta ee srečala Jadran : Reka 5 : 4. Jadran je nastopil z neikoliko rezervami, za katere je pač potreben še temeljit trening. Vodil je že z 4 : 0, vendar se je Reki v lepi in otvorjenj igri posrečilo izenačili. Le s težavo si je Jadran priboril proti koncu zmago. V celoti je Reka pokazala v sobotni igri emotrenejšo igro. Slovan : Slavija 1 : 4. (Prvorazredni Slovan je podlegel Slaviji navzlic temu, da je bil v lahni premoči. Je pa tudi zasluga Slovanovega vratarja, ki je pustil trikrat žogo v mrežo ne da bi le malo mignil z roko. Izvajal je pač pasivno resi-steneo. Rezultat ne odgovarja poteku igre. Tudi sodnik g. Ahčan, ki je v splošnem sodil dobro je »podaril« Slaviji par »rokt in offsidov. • Primorje : Svoboda. 3 : 0. Kompletno Primorje je z neplodno kombinacijo tratilo čas, pokvarjalo lepe šanse in omogočilo žilavi Svobodi, da se lahko postavi z zanjo lepim rezultatom. Sodil je dobro g. Deržaj. II. Kolo. Hermes : Slavija 6 : 2. V drugače še precej izenačeni igri je rutina in vztrajnost Hermesovega moštva prisilila-Slavijo h kapitulaciji. Sodil je g. Smole objektivno. Primorje : Jadran 2:1 Ojačeni Jadran se je proti pričakovanju uprl z izrednim elanom Primorju. Ni manjkalo dosti, pa bi bil potreben vsaj podaljšek igre. V kombinaciji in tehniki boljSe Primorje je le z težavo izsililo gornji rezultat. Pokazalo se je, da so Jadranovi »veteranit še vedno moči, na katere Je treba računati. Kot semifinalista sta se torej plasirala Hermes in Primorje. Zmagovalec v tej tekmi bo stal pred težko nalogo — igro proti Iliriji. Za nedeljo se nam potemtakem obetsi zopet »derbyt. S čolnom v Ameriko. Te dni se bo uresničilo, kar se je zdelo prej še senzacionalna utopija. Paul Mttller se bo podal na pot s .svojim >Hai-em*. Kdo je Mtiller in njegov »Hak? Miiller je bil radi yloma obsojen na 20-letno ječo, ki jo je sedaj odsedel. Ker si pa hoče onstran oceana ustvariti novo domovino, manjkajo mu pa potrebna denarna sredstva, si jih hoče pridobiti z velikim sprotnim uspehom in sicer z vožnjo v čolnu na jadra iz Nemčije v Južno Brazilijo, t. j. okoltf 17.000 km. Ko se je zaznalo za njegov drzni načrt, mu je nek časopis daroval par sto mark, neki inženjerji so mu dali jadra in les in kmalu je (bil »Hak gotov, 6.20 m dolg, 1.25 m širok. Krstil ga je za »Hai-a« zato, ker se vsaka ladja mora registrirati in velja vsaka črka 1 marko, lorej radi štede-nja. In če se predstavljamo, da gre Paul Miil-ler z 99“/i»% v smrt, nam Miiller naše pomisleke takoj potolaži. Računa z vožnjo treh do štirih mesecev. Športno je lajik in vzame seboj samo par kart in kompas, češ, Južno Ameriko bom že 'nekje »zadek. Ker niti ne ve, kje se bo iakrcal, si tudi ni preskrbel vse-litvenega vizuma v nadi, da mu .bodo to že njegovi rojaki preskrbeli. Kako si predstav-Ij iMiiller vožnjo, se da razumeti samo 'brez logike. Spati hoče — vožnja ho trajala 4 mesece — samo ob lepem vremenu. Z viharjem niti ne računa. V sredini čolna je vzidana posoda, v kateri ima 111 1 vode (1 1 na dan) in 32 1 petroleja za kuho. Da bo pr Bel iz reke Havele v Labo in po tej v severno morje ter ob angleški obali v odprto morje, je precej gotovo. Tpda kaj potem? Miiller še nikdar ni videl velikanskih valov Atlantika. Na ta ugovor pravi, da se zanaša na svoje železne živce. Raje se utopi, ko da bi prišel še enkrat v ječo. Ta srečni Paul Miiller pa ima vendarle dvoje šans, da postane slaven: ali vsled svoje smrti ali vsled svojega uspeha, če se mu vožnja posreči. Vsi športniki pravijo: »Blaznost!« Miiller pa se zanaša na 1 odstotek verjetnosti, da se njegovi nasprotniki motijo. ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKlT ~ V četrtek se je oodigralo XVII. kolo. Partija Capablanca-Spielmann je končala remis, pravtako partija Aljehin-Vidmar. Niemčovič je porazil Marshalla. Stanje po XVII. kolu: Capablanca 12M, Aljehin in Niemčovič 9, dr. Vidmar 8'A, Spielmann 7, Marschall 5. To In ono. MARČNA TRAGEDIJA 1917 V PETERSBURŠKI ALEKSANDROVI PALAČ? Te dni bp poteklo 10 let od padca monarhije v Rusiji. Odstavitev carja Nikolaja II. je bila prvi simptom poznejšega radikalnega prevrata. ^Dne 24. februarja (po jul. koledarju) — tako piše veliki knez Pavel Alekjandrovič v svojih zapiskih — se je pričela revolucija. Natančno sem zasledoval potek dogodkov in bil sem vedno au courant. Dne 28. februarja me je poklicala Aleksandra Fjodorovna v Aleksandrovo palačo. »Odpotujte takoj na fronto« — je dejala carica — skušajte privesti sem zvesto udane ljudi. Prestol se mora na vsak način 'rešiti. Prestol je v nevarnosti. Odklonil sem, sklicujoč se na svoje službene dolžnosti kot poveljnik garde. Kot tak sem imel skrbeti za oskrbo. V svoji notranjosti pa sem bil trdno prepričan, da bi ne imelo nobenega smisla rekvirirati čete, ker bi se »bile itak pridružile upornikom. Dne 1. marca sem bil zopet poklican v palačo. Tedaj se je pripravljal v mojem stanova n :u manifest, ki naj bi bil dal ruskemu narodu popolno konstituciio. Car naj bi bil dokument podpisal.. Zasigural sem si ie podpise Kirila Vladimiroviča in Mihajla Aleksandroviča, podpisal sem manifest tudi sam ter ga iposlal dumi. Izročen je bil proti potrdilu Miljukovu. Nato sem se šele podal v Aleksandrovo palačo. Prva vprašanja carice Aleksandre Fjodorove so bila: »Kje je moj mož? Ali še živi? Kaj je treba ukreniti, da se nehajo nemiri?« Povedal sem carici vsebino manifesta ... Dne 8. marca sem bil zopet -poklican v .palačo. V roki 6em držal najnovejšo številko »Izveetij« z manifestom, ki je vseboval re-nunc taci jako izjavo Nikola Aleksandroviča za njegovo osebo in njegovega sin«. Preči tat sem carici manifest. O tem, da se je odrekel car Nikolaj Nikolajevič istega dne ob 1. po* noči prestolu, ni vedela carica ničesar. Ko sem končal, je vzkliknila carica: »Tega ne verujem. To so same laži, časopisno čvekanje. Zanašam se na Boga in na armado. Ta dva nas še nista zapustila .. .< Dvorni vlak s carjem je blodil tedaj od železniške postaje do železniške postaje. Sicer se je govorilo, da se nahaja najvišii poveljnik armade na potovanju na fronto nekje pri Mogilevu, toda pogosto v-Aleksandrovi palači v Petersburgu niso bili o njegovi usodi in njegovem bivališču natančno informirani. Dvorne depeše 60 se vračale često s pripombo glavnega telefonskega urada: »Adresata trenutno ni mogoče najti.« »Dnevi so minevali in o carju nismo imeli nobenih poročil«, tako piše gospa Vyrubova, dvorna daana in intimna prijateljica zadnje carice v svojih memoarih. »Carica je bila obupana ter je mrmrala neprestano tiho predse: »Odrekel se je... odrekel se je...< Preživljali smo strašne ure. Medtem koso se potikali po palači oddelki pijanih in predrznih vojakov, je uničila carica vsa svoja draga ji pisma in dnevnike, sežgala je v moji sobi lastnoročno šest omar pisem, ki jih je pisala meni...« Dne 18. marca je prišel general Kornilov, poveljnik petrograjskega vojnega okrožja v Aleksandrovo palačo ter izročil carici zaporno povelje, iki ga je bila izdala zoper njo provizorična vlada. Ko ji je čital Kornilov dokument, je napravila slabotno gesto z roko ter ni zinila besedice. Začudenemu Kor-nilovu se je zdelo, da čita v njenih očeh izraz popolne apatije in resignacije; zdelo se je kot da ne razume carica ničesar več od vsega, kar se godi okoli nje. Dne 9. marca se je vrnil car Nikolaj II. v palačo, toda ne več kot vladar svoje države, temveč kot polkovnik Nikolaj Romanov. Gospa Vyrubova opisuje ta trenutek tako:le: Ob 4. popoldne je vstopila v mojo sobo carica. Iz njenega mrtvaško-bledega obraza sem spoznala, koliko je morala v teh urah pretrpeti. Peljala me je k oknu. Nikdar ne pozabim, kaj sem videia takrat. Ko sva gledali, v bolesti in strahu stisnjeni druga k drugi skozi okno, se nama je zdelo, da se morava pogrezniti od sramu radi naše uboge domovine v zemljo. Na vrtu pred vhodom v palačo je stal car vseh Rusov, ob njegovi strani pa njegov najbolj udani prijatelj, knez Dolgorukov, obdana od šestih oboroženih vojakov, iki so suvali carja venomer s pestmi in puškinimi kopiti ter kričali nanj: »Tja ne smete iti, gospod polkovnik! Nazaj, vam pravimo, — nazaj!!« LOV NA PIŽMOVCE NA DUNAJU. V jeseni leta 1905 je prinesel grof Collo-redo-Mannsfeld s svojega potovanja po Kanadi na' Češko 10 pižniovcev ter jih izpustil na svojem vrtu v Dobriču. To je storil, ker so pižmovci dobavitelji izborne kožuhovine in ker mu je ugajal lov nanje, ki ga je videl v Kanadi. Od tedaj se ti glodavci silno hitro razmnožujejo, zakaj samica vrže vsako leto po tri-do petkrat po tri do dvanajst mladičev. Vsled tega je bilo že leta 1912 v Evropi okoli 2 milijona pižniovcev, danes pa jih utegne biti nad 100 milijonov. S Češkega so prišle leta 1914 prve pred-straže teh glodavcev ob Donavi na Nižje- avstrijsko. Dandanes žive v velikih množicah okoli Linza in Tullua. Od tam pa je prišlo nedavno par eksemplarjev celo na Dunaj. Eden je napadel te dni v III. okraju nekega policijskega stražnika, ki se je moral braniti s sabljo. Dasi ne meri debelušno telo živalice z nežno rjavo dlako v dolgosti nič več kot 30 cm in pižmovec sicer pred človekom zbeži, postane v slučaju nevarnosti agresiven ter se v človeka zakadi. Pri tem skoči včasih do 1 m visoko. Drugega pižmovca je ustrelil te dni neki policijski stražnik ob Donavi. Živalica se je igrala z verigo nekega čolna. Otroci so jo prepodili s kamni. Zbežala je v vodo. Tam jo je udaril neki vodni paznik z veslom. Zato je zbežala na nasprotni breg. (Pižmovec je namreč izboren plavač, pri plavanju mu služi dobro plavna kožica, ki jo ima med prsti, rep, na katerega se na kopnem, če sedi, opira, mu je krmilo.) Tu ga je zadela krogla policista in ga ubila. Pižmovec povzroča posebno veliko škodo v močvirnih krajih, kjer so bajerji z nasipi. Tam koplje v nasipe luknje, da pride tako do rib, med katerimi strašno pustoši. Tako so ugonobili pižmovci v nekem slučaju tekom ene zime od 24.000 karpov 15.000. Krvoločni morilec pa požre od ribe samo drob in oči, ostali del ribe pa pusti nedotaknjen. Pa tudi na polju povzroča veliko škodo, razven tega napada tudi kuretino in krade jajca. Radi njegove škodljivosti razmišljajo sedaj strokovnjaki v Avstriji, kako bi ga zatrli, kar je tembolj potrebno, ker se bo sicer žival v par letih tako razmnožila, da jo bo v Evropi na milijarde. Nekateri predlagajo, da naj bi se vporabili zoper škodljivca bacili legarja, drugi, da naj se jih zatre s pomočjo strupenih plinov, ki naj se spuste v njihova podzemska bivališča. Tragikomično pri tem je, da se je spekulacija grofa Colloreda na dragoceni kožušček pižmovca izjalovila: Pod vplivom evropskih klimatičnih razmer je izgubila namreč piž-movčeva dlaka blesk ter postala manjvredna kot kožuh prvotne rase v Kanadi. ANEKDOTE. Anekdota o Marku Twainu. — Markirata* ko je bil še mlad, je sedel v vlaku, ves utopljen v knjigo, ki jo je čital. Nasproti mufa6®" del pastor z ženo in hčerjo. Dolgo molčijo®-»Lepa pokrajina, kajne?«, se obrne pasto1" do svojega vis-a-visa. Mark Twain se ne i$' ne. »Gotovo čitate kaj prav zanimivega?« skuša pastor ponovno pogovor. Mark Twa® nalahno odkima z glavo. — »Torej dotovo študirate? To je pridnost! Bravo, mladenič!1 Mark Twain ne črhne ne črne, ne bele. Pastor poskusi še enkrat: »Ali vam smem ponudit« cigaro?« — »Hvala lepa,« odvrne Mark Twain, ->ne kadim.« — >Ne kadite? Vi ste vzoren mladenič! Prav imate! Toda požirek j whiskya vam že smem ponuditi, izvrstna znamka je to... mal kozarček, kajne?« ;.J' »Hvala lepa,« odvrne Mark T\vain, ::ne W jem.« — »Abstinent? Ni mogoče! Popoleff mladenič, saj sem rekel! Vi ste naravni . krasen primer čednostnega človeka! Serfs/P* dovolite, prijatelj, da vas hitro predata^*“ svoji ženi in hčeri...« — »Hvala,« PraVl Mark Tvvain, »ne poznam ljubezni!« Aleksander Engel: Teden sreče. Je gotova stopnja premoženja, kjer mora človek biti suženj svojega premoženja, Če noče biti norec. Kajti tak norec je zapravljivec. Če se je človek naveličal svojega premoženja in ne najde v bogastvu svoje srečo, potem mu ne ostane ničesar drugega, kakor da živi sredi svojega bogastva v uboštvu, — življenje, kakor ga žive vsi pametni bogatini. Kajti pri največjem bogastvu je doma navadno tudi največja preprostost in resnično bogati so bogati le za druge. Resnično bogati prebivajo vedno le v podstrešju svojega bogastva. Tako podstrešje je že pred mnogimi meseci priredil izvrsten arhitekt za lastnika palače v X. ulici na Wiedenu (dunajskem mestnem okraju.) Uboštvo podstrešja je bilo v slogu natančno podano in arhitekt si je mnogo ubijal glavo, predno je napravil načrt za to kar najbolj siromašno pohištvo. V tem podstrešju je stanoval »šofer« Fredy D6nhoff. Po smrti svojega očeta je bil lastnik desetih milijonov dolarjev, varno naloženih v Angleški banki. Izključeno je bilo, da bi se kdaj teh milijonov osvobodil, Fredy Donhoff bi jih moral razdati, potem pa bi imeli po njegovem nazoru zopet drugi skrbi z denarjem. Glede vprašanja, Če se ne bi mogel znebiti denarja na ta način, da bi ga kar na lepem podaril. dobrodelnim zavodom, si Dtinhoff ni bil na jasnem. Človek vendar ne more vedeti, kaj pride še s časom in če se mu nekoč vendar ne bo zdelo... Kratkomalo, Fredy ni vedel z gotovostjo, če ne izpremeni lepega dne svojega življenjskega in svetovnega naziranja in mu ne prične bogastvo le ugajati. Trenotno je preziral denar, trenotno je bil filozof; trenotno je bil asket, stoik in predvsem skeptik. Dvomil je nad tem, da bi kdaj kaka žena ljubila moža z desetimi milijoni dolarjev, varno naloženih v Angleški banki in da bi ga ljubila radi njega samega. Deset milijonov dolarjev bo vedno takorekoč tretje v tem zakonu. Njegova žena bi ga takorekoč varala z bogoni Mamonom.... Predy Donhoff pa je bil, kakor rečeno filozof. Radi svoje filozofije je postal šofer. Najbolj znani in najbolj iskani šofer na Dunaju. Lepega dne prejme vratar njegove palače brzojavko: »Pripravite podstrešje. Vrnem se pojutrišnjem.« Vratarjeva žena je morala namreč pospravljati podstrešje. Fredyjev komornik je bil skoro vedno na dopustu. Ni ravno prav pristojal v ta milje. Kaprice Fr<š-dyja so trajale vedno natančno šest mesecev. Kakih pet mesecev je stanoval v umetnem podstrešju in je bil hkrati šofer. Vratar je dejal svoji ženi: »Sedaj bo kmalu čas, s katerim pride zopet kaj novega. Prav radoveden sem, kaj mu je sedaj padlo v glavo.« Vratarjeva žena odide sopihajoč pod streho pospraviti. Uboga podstrešna sobica je imela namreč tudi stranske prostore. Če ste odprli na desni nizke duri iz mehkega lesa, sle opazili prekrasno kopalnico i modrimi stenami. Na levi strani uboge sobice je bila razkošna biljardna soba, kajti tudi v revščini si mora človek preganjati dolgčas in maloštevilnim Fredyjeviin prijateljem, med njimi tudi ravnatelju velike banke, se je zdela vsa stvar originalna do blaznosti. Fre-dy je priredil celo zabave v podstrešju, takorekoč soareje v revščini ,na katere so morali priti gospodje v delavskih bluzah in dame v katunu. Kakor rečeno, vse skupaj j. bilo strašno originalno, toda le redki izvoljenci so vedeli za to. Kajti Fredy je že poskrbel zato, da je ostala stvar bolestno skrbno čuvana skrivnost. Torej je revščina le nekaj takega kakor sramota. Tudi filozofom so zdi najbrže poniževalna. XVI. Ponovanje zaljubljene dvojice se ni tako gladko končalo. Fredy je trdil namreč, da so dosedanji izdatki po odhodu iz Nizze smešil? nizki, tako, da si prav lahko ogledata Florenco in celo Rim. Tudi poševni stolp v Pisi je vreden, da si ga mimogrede ogledata. Vse seveda le pod pogojem, da kar najbolj skopo odmerita svoje zahteve in sicer tako, kakor si revni ljudje še morejo privoščiti počitniško potovanje. V Pisi sta si ogledala čudovito lepo stolnico z vrati iz brona. Loti se je zadovoljila s tem, da je nežno stisnila roko svojega zaročenca k sebi in da je zraven poskusila prešteti štiriinsedemdeset stebrov petih cerkve- nih ladij. Občudovala sta poševni zvonik marmorja in granita ter plavala v morju blaženosti. Lotine oči so se svetile, kakor človeku, ki pride po žgoči žeji do čaše in pije iz nje. V Florenci ji je povedal njen Fredy, ki j® imel čudovito veliko izobrazbo, da sta v rojstnem mestu nekega Danteja, nekega Bocca-ccia in nekega Machiavellija. V Cascinu, nek- t danjem parku velikih vojvod, se še ni pričet slavni florentinski korzo; opojna svežost travnikov in pinij je bila rajska. Nežno & si držala roke pod pazduho ter se tu in v ozki senci kake ciprese nežno poljub*' Bilo je to najbolj čudovito potovanje, ki 88 moreta napraviti dva mlada zaljubljen62-Končalo se je ravno sedmega dne po odhodu iz Nizze. Ravno sedmega dne sta dospel** Loti in njen zaročenec na Dunaj na. južni ko-lodvoru. Fredy je spremil Loti z izvoščkom do njenega stanovanja. Predno sta dospela do cilja, je Fredy dejal: »Bila sva ravno en teden y Italiji, od odhoda iz Nizze pa do danes.« . »Da ravno en teden,« je tiho dejala Loti ^ »Ali si bila srečna?« Deklica mu je odgovorila z dolgim poljU" bom svojih lepih ustnic. »Pri tem pa naju veljala vsa vožnja« od dneva odhoda iz Nizze dalje, šeststoosem set lir. Tako poceni je prava srečal« PraV* Fredy popolnoma resno. ^ »S takimi stvarmi ne smemo računal* odvrne ljubka Loti. (Dalje'^ Ljubljani Odvetnik dir. ViUtor Vovk na . an a, d* je tvo il odvetniško p sarno i» j<» p idr užil pisarni d »n. Draoa ^aruSiča ortvetnikj* v Liui>lj ni, T« včar eva ulica št 1 Nova avtomatična telefonska centraia v dobavljena oi SIEMENS & HALSKE A. G., BERLIN Tvrdka dobavlja vsakovrstne telefonske neprave po njenem zastopstvu : lugoslavensko Siemens d. d-* oddelek za slabi tok LJUBLJANA -- Palač« Ljubljanske kreditne bant^. Naiboliil Šivalni stroj In kolo I* edino 1« mm ton, obrt tn lndu>lrl|o ▼ vMh opramah. Motam platani »troj DUIIBO Josip Peteline Mubljana UIBU miniilMH siMUiisten Mila j« v cel< ti zelo ugodno na prodaj iz konk. rzn- im vine trgovca JOS1 A SATRANA. Po lasni la daje k nkurzni upravitelj dr. MARKO NATLAČEN odvetnik v Ljubljani, Miuloiiteva c. 8/1. Proda se ceno kompletni nemBko • angleški slovar in nekaj angleških knji«. Naslov pova uprava lista. GR0M“ CARINSKO POSBEONlSKl IN ŠPEDICIJ SKI BU8BAU || v |-| LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov brzojavkam: Telefon Int. Cl. 45-*- PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja «ic v lo stroko spadajoč« posla najhitreje In pod ku-lantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih vos S. O. N. W> ekspresne pošiljke. i>e»= wNVMfinrl V* f >13X3AS » HV1IS eiBped j* MALI OGLASI. Za vsako besedo a« 50 par. Za debelo tiakaso pa Dl« 1— Premog * čebli Wallsva 1/11. - » Gospod kateri je absolvlral trg. iolo in ima 1 leto pisar-niške praske IHe službe. Gre tudi neka] mesecev breiplačno. Ponudba n« upravo list« pod „N*tnl!en'. Oglašajte ▼ Narodnem Dnevnik* tovarna vinskega kisa, d. Z 0. z., Ljubljana, nudi najflnejSl In najokusnejši namizni kis I* vinskega kisa. ^ ZAHTEVAJT® PONUDBO 1 -WC TehnlCno lit hlglJenlCno imjmoder-neje urejena klsarna v Juflo»lavlJ»- i Hunu* •t. la, II. aa< bdajatetj: — Ur»tuje: Vlsttmir Birtok. — Za tttom »Merkur« odgovarja: A«d»«j 8ev»r. Visi v LjaMjan*-