•Tednik Izhaja pod tem skrajfia- nim imenom od 24 no^ 19fil da- je na predlog Občinskih odborov ->ZDL Ptuj In Ormož - Izdaja 'avod »Tednik«. Ptuj — Odgo- \ orni urednik; Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8. — Telefon 156. — Tiska •^asoplsno podjetje »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za Inozemstvo 1500 din. Oh prazniku občine Ptuj, pošiljata borbene pozdrave in čestitke vsem občanom k doseženim uspehom Uredništvo in uprava TEDNIKA J^ PTUJ, dne 9. avgusta 1963 CENA 20 din Letnik XVI. • OB PETEM OBČINSKEM PRAZNIKU 35 LET ODLOČNEGA BOJU ZA SOCIALIZEM Ptujska občina proslavlja na letošnji občinski praznik poleg spomina na junaški boj slove- njegonških partizanov v Mostju tudi spomin na ustanovitev prve komunistične celice na" ozemlju sedanje občine. Celico je ustano- vil dr. Jože Potrč, tedaj medici- nec, doma iz Janeževec v- Slov. grti-icah. skupaj s kovačem Iva- nom Spolenjakom, doma na Bregili pri Ptuju. Kakor se spo- minja dr. Potrč, so ustanovili celico meseca avgusta 1928. Dva ustanovna sestanka sta položila temelje za odločen boj za socia- lizem v ptujskem okolišu, v go- stilni »Pri pošti« v Ptuju in v Femčevem stanovanju v Rogoz- nici. Člani prve komunistične celice so bili Leopold Voda, Alojz Arnuš, Franc Kosec, Franc Kramberger ter Jakob Herceg. Kmalu so se jim pridružili še Karel Koren, Avgust Hlupič, Ivan Frankovič. Jurij Svenšek in Adolf Carman. Napredna misel se širi Nepi-estano ideološko izobra- j ževanje prvih članov KP je omo- ' gočalo, da so lahko širili nauk komunizma tudi izven železni- čarskih vrst. V Haloze je segel vpliv Jakoba Hercega, v Sloven- ske gorice pa vpliv sekretarja celice KP v železniških delavni- cah Leopolda Voda. Ta je odkril v Jožetu Lacku, svojem sosedu v Novi vasi. veliko navdušenje za veliko stvar delavskega razreda, ki mu je pripomoglo, da se je dvignil med največje revolucio- narje v ptujski občini. Lahko celo rečemo, kar je dejal vodilni, partijski funkcionar v Sloveniji tov Leskošek da ie bil Larko l največji slovenski kmečki revo- lucionar. Pridobitev Jožeta Lac- ka v KP je neposredna zasluga partijske celice v železniških delavnicah, saj je bil Lacko pri- jateljsko povezan tudi s komuni- stom Francem Krambergerjem, s katerim sta pozneje v narodno- o.«?vobodilnem boju drug za dru- gim zgubila življenje. Prva organizirana postojanka KP v Ptuju je bila pred 35 leti prvi i-evolucionarni plamen v ptujskem okraju, ki se je širil dalje. Nove komunistične posto- janke so se vsidrale še drugod, leta 1933 na ptujski gimnaziji in nato v raznih obratih. Veliko vlogo so igrali komunisti v de- lavskem prosvetnem dru.štvu »Svobodi« v Ptuju, od leta 1936 dalje pa pri »Vzajemnosti«, kjer so se delavci vedno bolj ogrevali za glavni cilj delavskega razreda — strmoglaviti oblast buržoazije in ustvariti socialistično družbo. Komunisti so imeli v rokah tudi ptujsko amatersko gledališče, ki je imelo poklicnega umetniškega vodjo Odločen boj m pravice delovnega ljudstva Zgodovina Komunistične par- tije v Ptuju je del zgodovine Ko- munistične partije Jugoslavije, ki so ji dale domače okoliščine posebno obeležje. KP je s svoji- mi člani krepila opozicijo v času volitev, žigosala fašistične meto- de šestojanuarske diktature, se zavzemala za ■ Ljudsko fronto, opozarjala na nevarnost fašizma v Evropi .in pripravljala svoje sile za obrambo domovine v pri- meru fašistične invazije Agrarna okolica Ptuja in po- manjkanje industrijskih objek- tov niso nudili KP pogojev za odločne enotne delavske nastope in politične manifestacije, kakor je bilo to pogojeno v rudniških revirjih in industrijskih mestih. ! Ptujsko delavstvo je štrajkajoče drugod podpiralo, pa tudi doma j nastopalo v manjših političnih in i ekonomskih demonstracijah. j Komunisti razkrinkavajo i buržoazno oblast in hitlerizem Edino ptujski komunisti, orga- nizirani v raznih celicah v mestu m tudi na deželi, v Leskovcu od leta 1933, Grajeni od leta 1934. Markovcih od leta 1939 ter posa- mezni komunisti, raztreseni po raznih krajih okraja — so kot politično naiholj iž^obraženi in vzgojeni v naprednem duhu — doumeli politično situacijo v svetu in doma. Zavedali so se, kaj je člnvečanska, narodna in razredna zavest vsal(ega komu- nista v nemirnih dneh politične dezorientacije v političnem vod- stvu buržoaznih strank v stari Jugoslaviji, ko se je bližala vojna z velikimi koraki. Ptujski komunisti so se po vdoru nemškega fašističnega okupatorja v naše kra.ie in ka- pitulacije jugoslovanske vojske zadržali, kakor je velel svetovni nazor, njihova politična vzgoja, kakor je narekovala Komuni- stična partija. Organizirali so boj za osvoboditev. Ce gledamo na zasluge članov prve celice KP v Ptuju v boju za svobodo, moramo dati največje priznanje dvema- članoma — Ru- diju Znidariču, mizarju v želez- niških delavnicah, ki je star 34 let odšel 1941 k partizanom na Pohorje in padel kot talec, ko je prišel v Nemcem v roke, in pa Francu Krambergerju, ki je svojo hišo v Novi vasi pri Ptuju spre- menil v postojanko OF in je pa- del leta 1942 med partizani v Mostju. Drugi člani prve partij- ske celice so gmotno podpirali OF in pomagali širiti njen tisk. Za svobodo je padlo več kot po- lovica članov KP v železniških delavnicah. Poleg Krambergerja in Znidariča so umrli za svobodo še Herceg, Frankovič in Carman. Obstoj prve celice KP, ki je štela ob vojnem izbruhu deset članov, je ostal vseskozi zelo pomemben. Ko so mladi komunisti iz gimna- zije in obratov odhajali iz Ptuja, je skupina železničarjev-komu- nistov ostajala s svojimi člani prisotna kot matična celica svo- jega okoliša. V boju za svobodo so se odli- kovali mnogi borci, ki so izšli iz ptujskih komunističnih vrst, ka- kor narodni heroj Dušan Kveder, španski borec in organizator NOV in OF, nazadnje načelnik štaba 18. divizije Tone Znidarič, kandidat veterine, kurir CK KPS France Cucek, Mitja Vošnjak, Ivan Potrč, Ivan Bratko in še nekateri. V samem okraju se je posebno odlikoval kot organiza- tor upora proti okupatorju ko- munist Jože Lacko, ki je umrl nasilne smrti v gestapovskih ro- kah leta 1942. V boju na domačih tleh so padli zaslužni komunisti^ kakor Franc Osojnik iz Desenec, Franc Rajšp iz Doliča, Jože Mere iz Leskovca, Franc Belšak-Tone iz Muretinec, Olga Meglič iz Ptuja, Anica Kaučevič iz Ptyja in še mnogi drugi. Pionirji socialistične revolucije Ze pred ustanovitvijo organi- zacije KP v Ptuju so posamezni komunisti pripravljali tla orga- niziranemu delu po navodilih KP, da bi povedli oportunistično usmerjene delavce, ki so jih do tedaj vodili socialni demokrati — v nov odločen, neizprosen boj za politične in ekonomske pravice delavskega razreda. Prvi propagator revolucionar- ne misli je bil študent Franjo 2geč iz Dornave pri Ptuju, ki je prišel prežet z idejo proletarske •revolucije iz vojnega ujetništva v SZ. On je leta 1919 prvi zbral v vaško organizacijo KP v Dor- navi šestdeset članov. Organi- zacijo KP so ustanovili tudi v Ptuju in Spuhlji. Leta 1920 je dalo v ptujskem okraju za KP 394 prebivalcev svoje glasove. Delovanje prvih komunistov je hitro zamrlo, takoj po 30. de- cembru 1920, ko je oblast KP prepovedala, Zgeč pa je tedaj odpotoval. Ko se oziramo na zgodovino Komunistične partije v Ptuju, moramo posebej pohvaliti dr. Jo- žeta Potrča, pred vojno zdrav- nika v Janežovcih, in pa Ivana Spolen j aka, kovača z Brega pri Ptuju. Ivan Spolenjak je preži- vel v zaporu več kot sedem let, kjer je shiral in nato leta 1939 umrl. Neprecenljive so zasluge obeh komunistov za ideološko vzgojo članov, ki sta jih sprejela v svoje vrste. Dr. Jože Potrč je kot medicinec začel orati ledino revolucionarne misli že leta 1924, ko so začeli po njegovem pripo- ročilu širiti »Delavsko-kmečki list«. Pomagal mu je Voda, v Halozah pa je list širil Miha Arbajter iz Paradiža pri Cirku- lanah. Ptujska Partija je po zaslugi prvih komunistov postala trdna bojna četa proti razrednemu so- vražniku in proti hitlerizmu, ki je bil v Ptuju trdno vsidran s 542 člani v Kulturbundu. Čeprav je bila KP manj številna, saj je štela z vodilnimi skojevci leta 1940 komaj okoli sto članov, je bila vendar močna po -svoji pra- vični ideji, zato je lahko pope- ljala množice v odločilen boj proti okupatorju in za novo so- cialisti(^no družbo. Med vojno je sprejela v.svoje vrste najbolj- še, najpogumnejše borce za svo- bodo in tako v svojih vrstah nadoknadila padle tovariše, predvojne komuniste. Po osvoboditvi Le nekateri preživeli ptujski predvojni komunisti so ostali po osvoboditvi v domačem kraju, (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 7 TEDNIK PTUJ, dne 9 avgusta 1963 POMOČ VSEGA SVETA poskuša ublažiti posledice nedavne katastrofe v Skopju Minila sta že dva tedna, ml- kar je svet pretresla trapjična vest o katastrofalnem potresu in njegovih posledicah v glav- nem mestu SR Makedonije. Ta- koj po potresu so prispele re- ševalne ekipe iz vseh krajev naše države in od drugod po svetu. Pred štirinajstimi dnevi se je, kot smo že poročali, v zgod- njih jutranjih urah mlado me- sto, glavno mesto SR Makedo- nije, Skopje, zamajalo v svo- jih temeljih in ^e porušilo. Le redka so poslopja, ki so potres prestala, ne da bi jim priza- dejal večjo škodo. Tragiko, ki so jo preživljali naši bratski narodi daleč na jugu naše dr- žave, si lahko le predstavljamo, kolikor so nam to mogli opisati sestavki novinarjev in radijske vesti. Toda v polni meri je lahko nesrečo doživljal le tisti, ki je nesrečno mesto v ruše- vinah videl na lastne oči. Boj za posamezna človeška življenja je trajal več dni. Šte- vilne reševalne ekipe, sestavlje- ne iz vseh vrst strokovnjakov, so prispele iz vseh krajev na^e domovine in iz' tujine. Pokaza- la se je solidarnost vsega člo- veštva in humane težnje ljudi po vsem svetu, ki so ne le so- čustvovali s i)onesrečenci, am- I)ak v najkrajšem času poslali na kraj nesreče prve pošiljke sanitetnega materiala, obleke, hrano; zfiravniške ekipe in raz- ne druge strokovnjake, ki so pomagali reševati ponesreče- ne. Prispeli so tudi že številni denarni prispevki iz mnogih držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Pri bpnkah so odprli l)osebne tekoče račune, ki zbi- rajo prostovoljne prispevke po- sameznikov in organizacij. Upravičeno lahko trdimo, da nesreča ljudi zbližuje. Za ne- ka) dni sn ljudje pozabili na pereče-probleme in se zamisliti nad tragiko tisočev prebival- cev porušenega Skopja. ludi v domovini so pričeli tdkoj po nesreči z zbiranjem, denarnih prispevkov. Formirale so se tudi prve skupine ljudi, ki so bili voljni prostovoljno pomagati pri reševanju in pri po/.nejši gradnji. i udi prve mladinske delovne brigade «o se napotile, da bi pomagale pri gradnji montažnih hišic. Osta- li katerir? niso mogli nepo- sredno pomagati, so rade volje žrtvovali eno- ali dvodnevni zaslužek za |>onesrečence. Vsa- kdo je pomagal po svojih mo- čeh v tej humani akciji. Ko so prispeli v mesta prvi skopski otroci, žrtve potresa, so naši ljudje pokazali mnogo razume- vanja in jih toplo sprejeili. Imel sem priložnost slišati odgovor ženice, matere štirih otrok, ki je siklenila s^prejeti enega iz- m.ed skopskih otrok. Na vpra- šanje, če bo zmogla skrbeti še za enega malčka, čeirav i.ma že štiri svoje, mi je oi( govorila: »Ce imajo prostor in hrano moji otroci, bon) pa že še po- skrbela za enega otroka. Kaj pa mislite, ali naj ostane rev- ček na cesti!*« Odgovor me je globoko ganil. Iz njega izzveni toliko humaniznva in sočustvo- vanja! Toda biia jc le ena iz- tned mnogih. Tako ni mislila le | ona, ampak misli še marsika- tera druga mati. Je že tako da ; v nesreči spoznaš prijatelja, j Ljudje poskušajo na razne na-j činf' ublažiti posledice nesreče. | Toda. ali je posledice sploh mo- i goče v celoti odpraviti, ali jih ^ vsaj ublažiti? Odpraviti jih vsekakor ni in ne bo mogoče. I Četudi preskrbimo desettisoče ljudi, četudi zgradimo s skup- nim delom novo, še lepše in modernejše mesto, posledice še ne bodo odpravljene. Za vedno bo ostal spomin na nesrečne ljudi, ki so izgubili življenje ob tem tragičnem dogodku. Ali lahko nadomestimo otroku, ki je izgubil svoje starše, mate- rinsko ljubezen in toplino, ki nni jo lahko nudi le družina? Ali lahko materi ali očetu pre- ženemo spomin na prestano gorje, ko je izgubil vso svojo družino in lahko le prisostvo- val in pomagal pri reševanju nje članov ter bil nje pogrebni sprevod in grobar? Ne, vsega tega ne zmoremo odpraviti. Spomini bodo ostali. Pomagamo lahko le ublažiti nesrečo, bo- disi v raznih delovnih akcijah, ali pa z zbiranjem raznih pri- spevkov za ponesrečence, ki jim bo potrebno zgraditi popol- noma znova stanovanja in jim urediti možnost, da se ponovno vključijo v življenje. SE VEDNO JE TREBA NUDITI POMOČ SKOPJU Po štirinajstih dneh se živ- ljenje v Skopju počasi nornta- lizira. Številne delovne ekipe iz vse države pomagajo pri raz- čiščevanju ruševin. Veliko de- lovnih organizacij, komun in drugih je prispevalo za pone- srečence denarna sredstva. Občinski štab za pomoč po- nesrečencem iz Skopja — Ptuj je poleg gradbenega, sanitet- nega in _ drugega materiala zbral tudi denarno pomoč v višini okrog 16.000.000 din. Po- moč oziroma prispevki pa še vedno prihajajo na občinski štab. Ptujska podjetja so nudila denarno pomoč v znesku 5 mi- lijonov 270.753 din. iz skladov so prispevali 9,830.000 din, in- dividualni prispevki pa so zna- šali 511.600 din. Pri individual- nih prispevkih je treba omeniti tov. Franja Hovnlka iz Vidma, ki je za ponesrečence prispeval 14.100 din. Pomoč bo poslana tudi v prehrambnih artiklih, v ;3rvi vrsti okrog 20 vagonov crompirja, ki bo na razpolago po izkopu. Ptujska bolnišnica je odposlala na dan potresa 20 litrov krvi. 15 litrov krvne plazme, 20 kg glukoze in razni drugi sanitetni material. Delovne ekipe iz Ptuja v Skopju trenutno ni nobene, je pa pripravljena strokovna eki- pa iz Tovarne avtoopreme lu »Elektrokovinarja« Ptuj, ki jo sestavljajo razni strokovnjaki. Pripravljena je tudi gradbena ekipa 15 zidarjev. V Ptuju je pripravljeno tudi vse za sprejem otrok pone.-861 dečkov im 6723 de- klici. Verjetno nas bo najprej zanimalo, kakšen uspeh so do- segli. Brez negativne ocene je napredovalo 10.87? učencev,, kar pomeni glede na celoto 8(|" n, medtem ko je z negativ- nimi ocenami napredovalo (ozi- rajo/- se na člene 53.. 36. in 37. zakona o osnovni šoli) skup- no 334 učencev ali 2.6"/«. .'skup- no je torej napredovalo 11.231 učencev ali 82.6 "/o. Izdelalo ni 2.288 nčencev ali 16.9 » o, med- tem ko je bilo neoccujenih 67 učencev ali 0.3 "/n. Torej skupno ni izdelalo 2.333 učencev ali 17.4 "/o. Uspeh je glede na lansko .šol- sko leto za 2,6 "/n nižji. Največ težav le imelo učiteljstvo glede napredovanja učencev z nega- tivnimi ocenami. Le v redkih primerili so se starši strinjali z mnenjem učiteljev, naj bi učenec razred ponavljal. Doka- zovanje učiteljev, da je /a učenca bolje, če razred ponav- lja. je bilo zaman. Navajali so zakonsko določilo in ne'kateri so bili že kar grobi z učitelji. Ali ne bi mogli starši prishih- niti nasvetu učiteljev, ki naj- bolje poznajo znanje učenca pri posameznih predmetih? Ra- zumeti bi morali, da s tem otroku le šk(Mj\)jejo. kajti otrok |;ri(le |H) navadi do 8. razreda s popolnnn neznanjem iz dolo- čenega |)rednieta in obsedi. ZPPS (Zavod za proevetno pedagoško službo) glede nave- denega i)rob]ema predlaga, da bi zakonsko določilo o napre- dovanju učencev z negativnimi ocenami iu'ki>liko omejili, tako da na nižji sto|)nji lahko na- preduje učenec z dvema nega- tivnima ocenama, na višji pa le z eno. Pri tem pa bi dali razrednemu učiteljskemu zboru pravico do dokončne odločitve glede naprepravilo le 163 ali 44"/o. 120 izmed njih je letos napredovalo brez negativne ocene (32«/n!). Uživali so seveda dodatno, pomoč učiteljev. Učenci so mo- i rali žrtvovati vos svoj prosti' čas, učitelji pa prav tako — le da je pri sledn jih šlo na račun njihovega študija in priprav na pouk. Z dvema negativnima ocena- ma je napredovalo 78 nčencev, od katerih je popravilo eno ne- gativno oceno 14 "/o (11 učen- cev), obe negativni oceni pa 19 "/o (13 učencev). Brez nega- tivne ocene jih je izdelalo le 12 "/o. S tem v zvezi si je učitelj- stvo enotno v sledečem: 1. Načelno ni nihče proti na- predovanju z negativnimi oce- nami. ker je to določilo v pe- dagoški praksi ne le humano, ampak včasih nujno. 2. Brez pomena je, če učenec napreduje s tremi ali več ne- gativnimi ocenami, ker v na- slednjem razredu ni sposoben, da bi jih popravil in obenem še sledil snovi v novem raz- redu. 3. Razrednik o/iroma raz- redni zbor naj dokončno odlo- či o učenčevem napredovanju. 4. Dolžnost šole pa naj bo, da nudi učencem si^ematično do- datno^ pomoč; če pa to ni mo- goče (pomanjkanje kadra), je bolje, da učenec ponavlja. Dotaknimo se še perečega vprašanja kadra, ki je tesno povezano z vprašanjem vzgof- iiij; in izobraževalnih uspehov. Zaradi pomanjkanja predmet- nih učiteljev poučujejo skoraj ua vseh osemletkah na višji su^inji (3.-8. razr.) _ razredni učitelji, kar znatno znižuje kva- liteto pouka; bodi'si, da ti uči- telji nimajo dovolj sposobno- sti in znanja, ki je potrebno za predmetni fiouk. ali pa so preobremenjeni, ker morajo loueevati še na nižji stopnji. Ja bi ti učitelji lahko študi- ral), je sikoraj nemogoče, saj jih šolsko in izven šolsko delo izčrpava, da nimajo niti volje niti moči za izredni študij. To pomeni, da še problem ne bo tako zleipa rešen, saj še kmalu ne bomo zadovoljili potrebam p(,^sameznili šel glede kvalitete kadra. , . Toda povrnimo se še nekoli- ko k usjiehom učencev v teko- čem letu. Kot smo omenili, je izdelalo brez negativne ocene iO.S'7 učencev (80 "/o). Ofi teh ;e bilo 16«)8 (13.6®/n) odličnih, i2.8<)8 (26.7 "/n) prav dobrih, 4.883 (44.8«/«) dobrih in 1.398 (12.9 «/o) zadostnih. Ta uspeh sicer kaže na določeno kvaliteto znanja naših učencev, lahko bi pa sta- nje bilo še mnogo boljše. Če bi bili učenci bolj marljivi; v me- stu lahko rečemo, tudi manj svobodni. ^Tnogi mestni otroci bi lahko dosegli boljše uspc'he, če bi jih starši dovolj vzgajali k delavnosti, odgovornosti do učenja in do družbe. In kaj bi lahko rekli o vzgojnih uspehih? Kot smo v uvodu povedali, nas vzgojni usf)chi ne zadovo- ljujejo, čeprav rrtoramo večino učiteljev pohvaliti, ker so ge v tem pogledu zelo trudili. Ne- uspehu so v glavnem krive te- žave: trenutno nedovoljna kva- liteta kadra, da bi primerno vsklajeval izobraževalni proces z vzgojnim; nepovezanost doma in šole oziroma staršev in uči- teljstva ter nedovoljna poveza- nost šole z družbo. Prizna,ti pa vendarle moramo našiim učiteljem, da so pa le zasejali mnogo plodnega, kar bo obrodilo šele v bodočnosti. Dosegli so lepe uspehe na pod- ročju navajanja otrok na sa- moupravljanje (razredne in šolske skupnosti, pionirska or- ganizacija, šolske zadruge itd.), pri vzgoji kolektivizma, delov- ne discipline in podobno. Obenem pa ugotavljamo, da bi bili uspehi mnogo boljši, če ne bi nekateri zaostali starši vcepljali svojim otrokom zasta- rele miselnosti in jim dajali s tem negativne pobude. Tako smo površno preleteli obširne analize zavoda in pri- znati si moramo, da še nismo dosegli zavidljivih uspehov. Kaj je temu krivo, smo pove- dali. Staršem bi še enkrat pri- poročili, naj se zavedajo svoje odgovornosti in vendarle vča- sih poslušajo nasvete učiteljev. Le na ta način, s povezavo star- šev s šolo, bo mogoče vzgojiti mladino, ne le kot dobre pro- izvajalce. ampak tudi dobre upravljalce socialistične druž- bk ŠS Nova imenovanja v svete občinske skupščine Ptuj Na svoji četrti seji, 29. julija 1963, je občinska skupščina izvoli- la nekatere nove člane v svete. 29. oktobra 1962 so število svetov zmanjšali od 16 na 10. Prejšnji sveti za industrijo, obrt, blagovni promet, turizem, gostinstvo in de- lo so bili ukinjeni in namesto njih je bil ustanovljen enoten svet za gospodarstvo. Ker delajo sveti v sedanjem sestavu le osem mese- cev, je bila komisija za volitve in imenovanja mnenja, da ne bi bilo umestno, bistveno spreminjati nji- hovega sestava, zato je predlagala skupščini le delne spreriiembe. Skupščina je na novo izvolila v svet za občo upravo in notranje zadeve Šegula Mimico, odbornico občinskega zbora, in Prime Franca, upravnika zavoda -/a komunalno dejavnost Ptuj. V sv2t za dru.tbe- ni plan in finance sla biia izvo- ljena Dreo Vinko in Lacko Milan, oba odbornika zbora delovnih skupnosti. Nova člana sveta za go- spodarstvo sta Herii Zoran in Prelog Franc. V svet za komu- nalne in stanovanjske zadeve sta bila izvoljena Dolenc Franc in Koletnik Janez, v svet za urbani- zem pa Tomše Albin. Odbornik občinske skupščine Kaučič Ivan je novi član sveta za zHravstvo, Knez Jožica in Glaser Frida pa sveta za varstvo družine in socialno var- stvo. V svet za šolstvo so nr. no- vo izvolili sekretaria občinskega odbora SZDE. Ptuj Franca Reber- naka. v svet za prosveto in kultu- ro pa Solina Alojza, odbornika občinskega zbora. Občinska skup.^čina je na svoji četrti seji sprejela sklep o imeno- vanju novih članov v razne komi- sije. V skupščinsko komisija za prošnje in pritožbe so bili imeno- vani: Kristanič Ivica, Ceh Olga, Jerič Ludvik, j-,aoko Milan in Rajh Hajko. Novo komisijo za re- ševanje zadev borcev in invalidov NOV sestavljajo: Lačen Štefka, Grdiša Janko, Rogelj Ivan, l.ešnik Magda in Tarbuk Matija, Poleg tega so bili imenovani tudi novi člani v komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega in oseb- nega dohodka v delovnih organi- zacijah, v komisijo za priznavanje delovne in posebne dobe in v ko- misijo za uskladitev predpisov občinske skupščine z ustavo SRS. SODELOVANJE PRI GRADNJI NOVEGA SKOPJA Ob nedavni hudi elementarni nezgodi v glavnem mestu SR Makedonije Skopju je CK ZMJ dal pobudo, da sodeluje pri gradnji novega Skopja tudi ju- goslovanska mladina. V zvezi s tem se je tudi pri Občinskem ko- miteju ZMS Ptuj prijavilo že nad 20 mladincev in mladink, ki bi radi sodelovali pri obnovi glavnega mesta bratske repu- blike. p. A. Kaufmann und Gastvi^in — turis tlčna posebnost v Miklavžu pri Ormožu v letu 1963. V poslopju sta dva oddelka osnovne šole in drugi prostori ČESTITKA IZ CAKOVCA DELOVNIM LJUDEM OBČINE PTUJ! ČESTITAMO VAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN VAM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NAPREDKU VAŠE KOMUNE. SPREMLJAMO VSAK VAŠ USPEH IN SMO PRIČA VAŠEGA NAPREDKA IN UDELEŽENCI RADOSTI VA- ŠIH DELOVNIH ZMAG. NAŠI DELOVNI LJUDJE S SIMPATIJAMI IN OB- ČUTKI GLOBOKEGA PRIJATELJSTVA SPREMLJAJO VAŠE DELOVNE ZMAGE V GRADITVI SOCIALISTIC- NE STVARNOSTI. USPEHI V ZBLIŽEVANJU DELOV- NIH LJUDI NAŠIH KOMUN SO VELIK DOPRINOS IDEJI BRATSTVA IN ENOTNOSTI NAŠIH NARODOV. VLOŽILI BOMO VSE NAŠE SILE V NADALJNJEM UTRJEVANJU IN POGLABLJANJU BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA MED OBČANI NAŠIH KOMUN. OBČANOM PTUJSKE KOMUNE ŽELIMO SREČEN IN RADOSTEN PRAZNIKI C AKOVEC, 6. AVGUSTA 1963. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CAKOVEC V zadnjo izmeno na gra dnjo avtoceste Prve dni septembra bodo od- šli na zvezno delovno akcijo ptujski brigadirji, ki bodo v zadnji izmeni letošnje akcije so- delovali pri graditvi avtoceste »Bratstva in enotnosti«, ki jo je mladina naše domovine začela graditi že 1948. leta in ki bo letos 20. oktobra, na dan osvoboditve Beograda, dokončno zgrajena in predana svojemu namenu, V to brigado se je vključilo 15 mladincev, v glavnem iz ptujskih delovnih kolektivov, in sicer predvsem mladinci, ki že dalj časa aktivno delujejo v Zvezi mladine. Ta brigada je kadrov- ska brigada, saj se bodo udele- ženci v času bivanja na delovi- šču seznanjali z vodenjem orga- nizacije ZM. BrigJidirji bodo ostali na trasi vse do svečane otvoritve tega velikega objekta, ki bo dokončno povezal skoraj vse naše republike, od Ljubljane pa do Gjevgjelije. To pa ni zadnja akcija jugo- slovanske mladine, saj je letos na VII. kongresu ZMJ na pobu- do tovariša Tita sprejela novo nalogo — izgradnjo jadranske magistrale, katero bo začela gra- diti že spomladi prihodnjega leta. P. A. PTUJ Občinski sindikalni svet Pltij se toplo zahvaljuje vsejn tistim izvršnim odborom sindikalnih podružnic, ki so takoj, ko so zvedeli za kataf^trofalen potres v Skopju, hitro in učinkovito podvzeli vse ukrepe za hitro zbiranje pomoči. Pozivamo po- novno vse izvršne odbore, da tudi vnaprej nepretrgano na- daljujejo T zbiranjem denar- ne pomoči in da v reloti upBratov Polančičev« pri grad- nji avtomobilske ceste >Bra.t- stva in enotnosti.« S svojim po- žrtvovadnim delom sio mnogo doprinesli za zgraditev tega ve- likega objekta. Po sprejemu na ptujski že- lezniški postaji so imeli kosilo, kjer se je razvil prisrčen raz- govor med predstavniki Občin- skega komiteja ZMS Ptuj ter brigadirji in brigadirkami. Iz razgovora je razvidno, da so čas v brigadi vsi lepo prežive- li in da so z delom, vodstvom, kulturnim in zabavnim življe- njem zadovoljni. To se je ri- delo po nasmejanih obrazih in veselem pripovedovanju spo- minov iz brigade. Ves razgovor je potekal v šaljivem tonu. Ve- čina je izrazila željo, da bi še sodelovali v brigadi, in ^ sicer pri obnovi .Skopja, ali pa na- slednje leto na- zvezni delovni akciji. Ker pa vsi srednje- šolci ne bodo ime.li prilike le- tos so|delovati pri obnovi, se jim bo ta želja lahko izpolnila naslednje leto. Požar na železniški progi Prejšnji torek so progovni de- lavci, ki so zažgali staro, suho travo na Lenti pri Ormožu, po- vzročili požar, ki je zajel pre- cejšnje število progovnih pragov, ki so jih v kratkem nameravali zamenjati^ Nekaj minut pred 15. uro so pohiteli na pomoč or- moški gasilci, ki so ogenj kmalu zadušili. Požar so poleg delavcev pomagali najprej gasiti bližnji kopalci, ki so ga takoj po izbruhu lokalizirali. Škodo cenijo na več-j tisoč dinarjev. Nevarna hoja po mestu v Skopju je redka zgradba brez barvne oznake. Zgradbe v mestu, ki jih bo treba porušiti imajo rdečo črto. Teh je največ, Dopitanje prašičev v kooperaciji Mnogi pridelovalci ne bodo mogli pokrmiti odvečnega pri- delka krompirja, ker nimajo prašičev za pitanje. Zato je re- publiška gospodarska zbornica skupaj s kmetijskimi organiza- cijami sprožila akcijo, da bi do- bili rejci potrebne prašiče v pi- tanje. Tej akciji se je eden iz- med prvih odzval »Agrokombi- nat« Ljubljana, ki je pripravljen nuditi prašiče za dopitanje pod naslednjimi pogoji: Prašiče v teži od 40—50 kg za dopitanje na težo 110 kg oddaja Agrokombinat Ljubljana v svo- jem obratu Ihan pri Domžalah, tako zadružnim pitališčem, ka- kor tudi neposredno zasebnim rejcem. Rejec ne plača prevzetih prašičev, temveč mu »AGRO- KOMBINAT« plača 270 dinarjev za kilogram prirastka in oddane prašiče tudi sam zavaruje. Inte- resenti lahko prevzamejo naj- manj tri prašiče, zavezati pa se morajo, da bodo dopitane pra- šiče oddali na najbližjem do- gonskem mestu predelovalni in- dustriji, ki jo bo določil Agro- kombinat Ljubljana. Interesenti lahko prevzamejo prašiče vsak delovni dan na obratu Ihan, kjer dobe tudi podrobnejše informa- cije (telefon Domžale 923-255). Stane Čeh odhaja na novo službeno mesto Dosedanji predsednik občin- skega odbora SZDL občine Or- mož Stane Ceh odhaja na novo službeno mesto. Pred kra^tkim je izvršni odbor občinsikega odbora SZDL Ormož razpravljal o želji tovariša Ceha in ga ob tej pri- ložnosti razrešil dolžnosti pred- sednika občinsk. odbora SZDL občine Ormož. Za vržilca dolž- nosti je bil imenovan do pri- hodnjega plenuma dosedanji sekretar občinskega odbora SZDL Franc Fors>tnarič POPRAVEK V zadnji številki našega lista nam je tiskarski škrat napravil napako. Namesto »Koloniale ga prodaja po 288«, se pravilno Klasi: »Koloniale ga prodaja po 208«. MITJA VOŠNJAK: Naša velika matura (Odlomki iz knjige) Ko so prišli Mariborčani na hrib do vurberškega gradu, so bili upehani, potni in zaprašeni. Bilo jih je manj kot Ptujčanov. Bojan Grum je pojasnil, da so ostali odšli že v soboto na Po- horje in da so ostali v mestu sa- mo oni. ki so delali tudi v nedeljo zjutraj. Mariborčani so se hitro sezna- nili s Ptujčani. Pomešali so se med sabo, kmalu pa zapeli. Košir je zagrabil svojo harmoniko in veseli zvoki so predramili še one, ki so doslej utrujeno sedeli ob strani. Noge so pričele kar same poskakovati, na travi pod gra- dom so zaplesali tako veselo, kot niso najbrž še nikoli prej, niti v Ptuju niti v Mariboru. Nekaj tovarišev ni plesalo. Bili so precej zaposleni, saj so mo- rali poskrbeti za kosilo. Stopili so do bližnjih kmetij in kupili nekaj mleka. Najprej so ga sku- hali. nato pa prinesli na travnik. Plesa je bilo seveda takoj konec in pričelo se je kosilo. Vsak je imel s sabo nekaj koščkov kru- ha, k temu je popil čašo ali pa skodelico toplega mleka, no, in obed je bil gotov. Po kosilu se je pričel popol- danski del sporeda. Zbrali so se malo niže, v sadovnjaku, kjer je bila s^nca. Branko Kobal je po- vedal, da bo najprej kratek spo- red, ki ga bodo izvedli tovariši iz Maribora in Ptuja. Tone Jurca je zapel kozaško pesem o mla- dem vojaku, ki ljubi dekle, pa se boji njenega očeta. »Ce bi imel zlate gore in reke polne vina, vse to bi dal za tvoje laske,« je pel Tone. Marko ni niti vedel, kdaj se je ozrl tja, kjer je sedela Dolenčeva Nada. Da, če bi bil kozak, bi tudi sedel na konja^ poletel prek stepe in zapel tako kot poje Jurca ... Medtem ko je Marko sanjaril, so se vrstile točke sporeda. Dve Mariborčanki sta peli Bilečanko, Kostja je nekaj deklamiral, Mar- ko pa vsega tega ni slišal. Tone- tova pesem o laskih, ki so vredni več od zlata in od vina, mu je kar sama silila na ustne. Po dobri uri so s sporedom končali. Sklenili so, da bodo šli k Dravi, Skozi sadovnjak so se spustili proti vodi. Morali so za- drževati kolesa, ki so hotela hi- treje poleteti po strmini. Ob reki so poiskali jaso, povsem skrito med grmovjem, in posedli v tra- vo. Fantje, ki jim je bilo najbolj vroče, so v grmovju oblekli ko- palne hlače in planili v mrzlo Dravo. Med plavanjem se jim je zdelo, da se jim stotere igle za- badajo v telo. Drava je vedno hladna, posebej pa še pomladi, ko se njeni valovi niso utegnili še vsaj malo ogreti. Zato so go- reči kopalci precej hitro zlezli na breg. Na jasi je bilo vse bolj živo Mariborčani so prinesli s sabo žogo in sedaj so stali vsi izlet- niki v krogu pa jo odbijali. Po- poldne je le prehjtro minilo, son- ce se je že dotaknilo vrhov Po- horja in morali so pomisliti na odhod. Poslovili so se od Mariborča- nov, ki so prvi sedli na svoja kolesa. Kmalu za njimi so kre- nili še sami, seveda v nasprotno smer. Vračali so se po drugi poti, ob Dravi. Cesta je bila sicer ozka in slaba, v začetku se je brez prestanka spuščala pa spet vzpenjala. Največ so šli peš, ker bi bilo na kolesih prenevarno. Vendar pa so bili vsi zadovoljni, da so izbrali to pot. Sli so ob reki med gostimi gozdovi, daleč na- okrog ni bilo nobene hiše. Pri hladnem izviru, v dolini med dvema klancema, je Tone Jurca ustavil izletnike. »Dajmo, pomenimo se malo o nas samih!« ... Nihče ni ugovarjal, in pričeli so pripovedovati. Vajenci o svo- jem življenju in o tem, kako jih mojstri izkoriščajo, dijaki o svoji gimnaziji. Na koncu so govorili samo še o vajeniški borbi za ko- lektivni dogovor. Skočir je po- vedal. kako mojstri nasprotujejo vajenskim zahtevam, dijaki so pa obljubili, da bodo pomagali z denarjem in hrano, če bi vajenci stavkali. Potem so krenili dalje. Sonce je že utonilo za Pohorjem in mrak je bil vse bolj gost. K sreči je cesta postala boljša, pa tudi klancev je bilo manj... ♦ ♦ » Vsa ptujska gimnazija je bila v znarrtenju občnih zborov. 2e nekaj društev je imelo nove od- bore. Pri pomladku Rdečega kri- ža je bil predsednik tovariš iz Sokola, pri kulturnem društvu Setvi pa Franček Kokol. Vse- povsod so volili odbore, ki jih je predlagal meddruštveni odbor. Celo pri Sokolu in pri Slovenski dijaški zvezi se je zgodilo tako, kar je bilo nekaj nenavadnega. Se bolj čuden pa je bil pojav, ki je postajal vse bolj pogost. Di- jaki iz raznih društev so pričeli zahajati na sestanke drugih dr- ganizacij, celo pri naraščajskem odseku Sokola in pwi Slovenski dijaški zvezi so dvignili debelo zaveso, za katero so se prej skri- vali. Sokoli niso imeli več tajnih sej, na svoje sestanke so vselej povabili nekaj tovarišev iz med- društvenega odbora. In tudi na vsaki seji odbora Slovenske di- jaške zveze je bilo nekaj gostov, največkrat so to bili Majhen. Kovač. Turin. Roškar in Rutar. Vse je bilo tako, kot so se dogo- vorili ob pričetku šolskega leta, svojega odbora ni imela edino Jadranska straža. Določili so, da bo občni zbor tega društva po- slednji, ker so bili vsi prepričani, da bo prav pri njem enotnost mladine postavljena pred najtršo preizkušnjo. Kandidat za pred- sedniško mesto je bil namreč ko- munist Marko Kovač. 2e nekaj dni je visel na oglas- ni deski letak, ki je vabil na ob- čni zbor, ki bo v petek ob petih popoldne v risalnici. Letak sta podpisala stari predsednik in društveni poverjenik profesor Kozel ter gimnazijski ravnatelj. Tako je bilo vse v najlepšem redu. V teh dneh sta se Marko in Boris sestajala vsak dan. Pri- ,pravljala sta se za hudo preiz- kušnjo; nista pa pozabila na ne- varnost, ki je pretila vsej orga- nizaciji na šoli. Boris je že pričel svoj posel. Prepričeval je sum- ljive, da na šoli sploh ni kakšne kornunistične organizacije. Tudi za popoldne pred občnim zborom sta se domenila, da bo Boris pri- šel h Kovaču, in zato je Marko ostal doma. čeprav ga je jesen- sko sonce vse bolj vleklo ven. k nrqvi, ali pa proti L.iudskemu vrtu. (Dalje prihodnjič) PTUJ dne 9 avgusta 1963 TEDNIK Stran b Obisk v podjetju Agrotransport ob občinskem prazniku 8. avgusta Pred dnevi sem obiskal pre- vozniško podjetje »Agrotrans- port« v Ptuju z namenom, da ob občinskem prazniku prikažem našim bralcem delo, uspehe in probleme podjetja. V podjetju so mi z veseljem ustregli in na- pravili smo majhno bilanco do- sedanjega dela v letošnjem'letu. Primerjali smo uspehe v prvem polletju tekočega leta z uspehi istega obdobja lanskega leta ozi- roma uspehi preteklih let. V letošnjem letu sta značilni za proizvodnjo v podjetju pred- vsem dve obdobji. V prvem tro- mesečju je vplivala na proizvod- njo predvsem dolga in ostra zi- ma, ki je onemogočila nemoteno proizvodnjo. (Naše bralce mo- 'ram namreč opozoriti, da so vse usluge omenjenega podjetja predvsem sezonskega značaja.) Za drugo tromesečje pa je zna- čilen silen razmah proizvodnje, ki je pravzaprav nadoknadil iz- gubljeno in daleč so bili prese- ženi uspehi istega obdobja lan- skega leta. Zanimivo pri tem pa je, da je v podjetju zaposlenih le okrog 80 ljudi. Primerjava realizacije proiz- vodnje v prvem polletju 1963 z istim obdobjem v letu 1962 Iz analiz je razvidno, da je realizacija proizvodnje v prvem polletju že za okrog 63 % prese- žena glede na isto obdobje pre- teklega leta. Ta uspeh je tem večji, če upoštevamo, da se je število zaposlenih povečalo le za 8%, vrednost realizacije na zapo- slenega pa se je povečala kar za 33 % glede na isto obdobje v lan- skem letu. Cista produktivnost pa je narasla za 15.3%. Medtem ko nosi realizacija proizvodnje indeks 163 (63% po- večanje realizacije), pa je od- padlo na osebne dohodke le 39% povečanje (z indeksom 139) in še to v glavnem na račun pove- čanja delovne sile. V podjetju so mi še zaupali, da predvidevajo do konca leta 1963 100% povečanje realizacije pro- izvodnje v primerjavi z letom 1961, oziroma 50% povečanje glede na leto 1962. Obseu dela Vedeti moramo, da opravlja podjetje dve vrsti uslug: zemelj- ska dela in transportne usluge. Zemeljska dela opravlja podjetje na področju Slovenije in Hrvat- ske; od ljubeljske ceste. Pohorja, Savinjske doline, mariborskega bazena. Slovenskih goric, Prek- murja in vse do Koprivnice in Rjelovarja na Hrvatskem. Transportne usluge pa vrši podjetje na območju vse države. Težave in problemi podjetja < Glavni problem obstaja v dej- \ stvu, da proizvajalci težkih grad- < benih strojev ne skrbe dovolj za \ proizvodnjo nadomestnih delov. < Zaradi tega pride včasih do za- ^ stoja, kar pa vsekakor predstav- ^ Ija resno oviro proizvodnji. Zato < so v podjetju uredili lastne pro- * store, kjer lahko vrše popravila ^ kar sami. Letos so izgradili in < uredili moderno kovačnico z vse- * mi potrebnimi stroji. Ker v Ptuju < ni delavnic za razna druga po- < pravila, npr. preizkuševalne tla- J čilke nafte, si. jih nameravajo < urediti in nabaviti sami. ^ < Tudi dela imajo v podjetju * ogromno in računajo, da bi lahko \ povečali kapaciteto kar za 50%. < O delu, uspehih in problemih podjetja bi lahko še in še govo- rili, toda upam pa vendarle, da mi je v teh skopih besedah uspe- j lo podati in orisati sliko podjetja. ( Poudaril bi pa še enkrat, da se < le redko katero podjetje lahko ] pohvali s podobnimi uspehi, ki i so jih dosegli kljub omenjenim < težavam v »Agrotransportu«. j ( Za zaključek pa še čestitke j celotnega kolektiva prevozni- ( škega podjetja »AGROTRANS- ] PORT« ob občinskem prazniku j 8. avgusta vsem prebivalcem ob- ( čine Ptuj in poslovnim prijate- j Ijem. Podjetje se priporoča še | za nadaljnja naročila. ( Uspel nedeljski piknik no Comiii Turistične znamenitosti in lepote Gomile so privlačne. V nedeljo so postavili na Gomili prvo \veekend hišico, .»Prieški pastirji in pozavčin« so poprestili program nedeljskega pik- nika. Na pikniku je bilo če« 150« gostov. i8-metr.ski razgledu) stolp Gomile je privlačen za slehernega turista. V kratkem bodo povečali število weekend hišic na Gomili in postavili »prieško zidanico«. Turistično društvo Gomila in gostinsko pod- jetje Ormož sta na Gomili pristopila k načrtnemu razvijanju turizma. Gomila je lepa, znamenita in privlačna turistična točka s svo- jim dobro znanim visokim raz- glednim stolpom, zato je po- stala za turiste prava zanimi- vost. Iz dneva v dan prihaja na Gomilo vedno več turistov. Na vrhu 18-metrskefra lesenega stolpa se v vetru ob vsaki pri- reditvi vije zastava. Gomila, prijazen kraj Slovenskih froric, je ohranila pomembne zname- nitosti svojih prednikov, ki predstavljajo življenje in obi- čaje slovenjegoričanov. Ena iz- med takih pc^edovanih značil- nosti Slovenskih poric so >pr- leški pastirji«, ki so po paši s piščalkami, zvonci in paistir- skiim rogom na pikniku zaigrali nekaj pesmi. Nato je vodja pa- stirjev stari, izkušen pastir, š'i'bke postave, z velikim slam- natim klobukom na glavi in z veliko pipo v desni roki opisal zgodovino pastirjev, njihove navade in običaje. Tudi >prle- ški pozavčin« je bil med gosti piknika zelo priljubljen, saj je svojo lepo okrašeno palico, ki jo je po več metrov vrgrel vi- soko in jo vsakikrat ujel. Pod točko »prieški pozavčin« bi morali po programu nasto- piti trije pozavčini, vendar je nastopili zaradi objektivnih razlogov samo eden. Tudi osta- le vesele točke programa, kot je bila oddaja spokaži, kaj znaš« in oddaja »miss«, so bile zelo privlačne. Zabava na Gomili je bila pri- jetna. saj so za veselje poskr- beli veseli Slovenjegoričani, za dobre jestvine, specialitete in žlahtno vinsko kapljico po niz- ki ceni pa gostinsko podjetje Ormož. Turistično društvo Go- mila pa je nudilo gostom o?led vseh lepot in zanimivosti V marljivem sedemurnem delu so sodelavci podjetja >In- grad« Ljutomer postavili v ne- deljo novo weekend hišico. Še istega dne je kolektiv gostin- skega podjetja Ormož wee- kend hišico sprejel v upravlja- nje. S tem so bili iia Gomili postavljeni prvi zametki popol- nejšega turizma in obenem osnova za hitrejše razvijanje. Weekend hišica je na Gomili postavljena na najlepšem in najbolj vidnem mestu, oddalje- nem približno metrov od razglednega stolpa. Ob grad- nji so gradbeniki že predvideli proi^tor za ostale weekend hi- šice in prostor za zidanje prle- ške zidanice. Čeprav gre letoš- nja turistična sezona h kraju, .so ormoški gostinci mnenja, da bi še letos uredili prostore, kjer bi turisti . preživljali dopuste. Gradnja weekend hišic na Go- mili se bo razširila, ko jih bo- do kolektivi delovnih organiza- cij sami postavljali, ali pa že v naprej rezervirali prenočišča za letne dopuste. Kot vse kaže. segajo turistič- no-goistinski načrti daleč. Ce boj le možnost, bodo izkopali stu-' deuec, ali pa iz najbližjega stu- denca napeljali vodovod v wee- kend hišice. Toda to še sedaj ni tako nujno. Treba je čim- prej napeljati električno nape- ljavo v novozgrajene hišice. Ker je Gomila del .Slovenskih goric, na katero mejijo tri ob- čine: Ptuj. Ljutomer in Ormož, bi bilo prav. da bi v bodoče (vomila po.^tala kraj za zbliže- vanje in spoznavanje občanov treh komun. Zato bi bilo zaže- leno. da tudi ostali dve občini, razen občine Ormož, prispeva- ta vsaj nekaj sredstev za ure- ditev popolnejšega turizma na Ctornili. Kidričevo Avto-moto društvo Kidričevo je sitorilo te dni prvi korak bliže uresničenju načrta o zgraditvi avtogaraže za osebna vozila. S stavbišča je odstranilo nekaj sto kubičnih metrov zemlje. Garaže bodo ob cesti iz naselja proti obratu kmetijskega kom- binata, jugovzhodno od resta- vracije. Letos bodo opravili naj- glavnejša dela, če jih že ne bo mogoče dokončati. Za pomoč Skopju je prisipeval kolektiv tovarne glinice in.alu- minija »Boris Kidrič« Kidričevo 4 milijone dinarjev, 1 milijon pa za občino Litija, kjer so tudi po- tresi povzročili nekaj škode. Ta- ko je prispeval vsak član iz tega kolektiva svoj dvodnevni zaslu- žek za kraje, k; so jih v zadnjem času prizadeli potresi, zlasti pa za Skotpje. ki je bilo 26. julija najhuje prizadeto. Montiranje peči v elektrolizi B v tovarni aluminija naglo na- preduje. Četrtina peči že redno proizvaja aluminij. Prvi alumi- nij iz,teh peči so čr^jali v sobo- to, 20. jul 1963, ko je livarna vli- la iz novoproizvedenega alumi- NITI POeiTNICE JIH NE USTAVIJO Sredi počitnic smo. Neznosna julijska vročina je večino šolar- jev zvabila v kopališče, da se v prijetni, hladni vodi vsaj malo csveže. Zaito nisem mogel prav verjeti sivojim očem, ko sem za poslopjem osnovne šole »Franca Osojnika« naletel te dni na ko- pico mladih zadružnikov šolske zadruge »Nagelj«, ki se niso mnogo menili za vročino in so krepko prijeli za delo. Solata, ko- renje, zelje, krompir ,.., kdo bi še dalje na.števal, ko pa je vsega toliko, nočejo žrasti sami, pač pa zahtevajo pridne roke, mnogo pridnih rok .. Šolska zadruga »Nagelj« je bi- la ustanovljena 1959. leta, ko je bilo zgrajeno novo poslopje šole »Franca Osojnika«. Zadruga, ki dela pod strokovnim vodstvom učiteljice gospodinjstva Marije Glušič, vključuje iz leta v, leto nove učence; njih število se je dvignilo že na približno sedem- deset. Dolžnost] članov so jasne: kulture moraio biti dobro obde- lane in negovane; videti je, da so mladi zadružniki že spoznali važno prkvifo kmetovalcev: zem- lja sama ne daje ničesar. Zadru- ga osikrbuje s svojimi pridelki v glavnem šolsko kuhinjo, če je pridelek bogat, pa tudi proda.jo. Tako so n. pr. te dnj oskrbovali s kumaricami tabor predvojaške vzgoje. S prisluženim denariem nakupijo najprej semena, sadike pa prirejajo vsakoletne izlete in potrebno opremo, z o.^tank^^m oziroma ekskurzije. Tudi na za- bavno življenje niso pozabili, saj so pred nedavnim kun:lj celo gramofon s čedno zalogo plo^č Posebno poglavie pri d<=^u šol- ske zadrugp Naseli" n-^rn"«"] tet-^/^ "ie i; p+n'"'" "T »Kmetijskim kombinatom , ki nudi mladim zadružnikom po- moč s svojimi stroji ter jim orje in žanje pšenico, katere pridelek je bil letos prav lep. Seveda pa to ni zastonj. Zadružniki vrnejo SVOJ dolg z obiranjem sadja in hmelja na po.sestvih »Kmetijske- ga kombinata« Ptuj. Da je delo zadružnikov res vestno in da ga opravljajo z ve- liko ljubeznijo, zgovorno priča tudi lep cvetlični nasad pred po- slopjem njihove šole, ki so ga sami vzgojili in ga tudi sami negujejo. Res, človek jim mora pri delu zaželeti veliko uspehov in čim bogatejšo letino, pri tem pa se mu nehote utrne misel: »Lepo hi bilo, ko bi ti fantje in dekleta, polni mladostnega po- leta. našli veliko pos'nemalcev.« Luto < AforizmI ; Moškega ne poznaš nikoli po ^ glasu, ženske pa ne po lepoti. < i A Norec norcu najrajši verjame. Humor Mladi mož. ki ni bil srečen v zakonu, je zavidal svojemu pri- jatelju. ki je živel v srečnem zakonu: — »Kakšna je tajnost vzorne harmonije, v kateri živiš s svojo ženo? Kako se izogneš družin- skim prepirom?« — »Oh,« je odgovoril prija- telj — »to ni tako lahko. Napra- vil sem načrt o delitvi nalog. Re- kel sem ji. da si obdržm pra- vico odločati o važnih zadevah, ona pa naj odloča o manj važ- nih stvareh.« — »Toda, katere so manj važ- ne stvari?« — -No. npr kakšno šolo bodo obiskoval- otroci, ali si ndj po- iščem drugo službo, ali naj vza- mem denar iz hranilnice in ku- piva h =0 ♦■pH m=ilenko- 5tih odloča moja žena.« — »In, katere so pomembne stvan?« — »No. npr. ali soglašava o pristopu Kitajske v Organizaci- io Združenih narodov ...« KONTROLA Med potjo v šolo jp Jožek za- vil v špecerijsko trgovmo. Naro- čevati je priče] razno blago. Pro- dajalec mu je položil vse'napujt. izračunal in povedal: »Vse skupaj stane 3475 dinarjev.« »Pravilno!« je zmagoslavno za- kričal Jožek. »Hvala. Blago lahko obdržite Nisem prišel z name- nom. da bi kaj kupil, ampak da bi D^-p^-eril točnost svoje domače naloge.« Stran 6 TEDNIK PTUJ dnf n svrusta Tednikov poiouor o statutih v delovnem kolektivu Pod- jetja j2 za popravilo voz t "tuju marljivo in « čutom ve- like družbene odgovornosti pri- )ravljajo osnutek statuta. Da »i se podrobneje seznanili z njihovim delom in posredovali njihove izkušnje tudi drugim, je s(xlelavpc našega lista za- .sfavil nekaj vprašanj predsed- niku komisije za izdelavo sta- tuta, tovarišu l.ojzetu Šeguli, ki je /a naše bralce odgovoril na- slednje: Kdaj in kako ste se lotili iz- delave statuta v vaši delovni organizaciji';' >Ko smo dobili novo zvezno in republiško u«tavo v razpra- vo, smo opazili veliko novost in nujno |)otreho za širše in temelj i te jše samoupravljanje gospodarstva po neposrednih samotipravljalcih. Za temelj samoupravljanja je ustava po- stavila zahtevo, da si morajo delovne organizacije izdelati lasten osnovni zakon — statut delovne organizacije. V zvezi s tem je naš delavski svet ime- noval 1, junija 1.1. razširjeno komisijo z nalogo, da s pomoči- jo vseh strokovnjakov delov- ne organizacije in razpoložlji- vega gradiva takoj začne sjiri- pravami in proučevanjem |)osa- meznih problemov ter s sestav- ljanjem osnutka statuta. Komisija je prevzela nalogo / vso resnostjo in so bili uspe- hi njenega dela hitro vidni.« Katero gradivo vam je nudi- lo največ napotkov za vaše de- lo? Znano je. da se komisije za izdelavct statutov največ pritožujejo, češ da je premalo napotkov in gradiva, ki bi nu- dilo izhodišče za delo? >Pri izdelavi osnutka statuta smo se posluževali predvsem lastne življenjske prskse, ki si jo je nabral delovni kolektiv v dolgoletnem samoupravlja- nju. in prakse razvoja na.še družbe ter vzporedno s tem uporabljali tolmačenja, ki w> dosedaj izšla, in razprave pred- osnutkov statuta. Za splošno smernico so nam služili ustavi SFR] in SRS. osnutek statuta občine Ptuj in gradivo plenu- ma republiškega sveta Ce smo zajeli jedro, kot je to [)o- trebno, nam bo to i>okazala raz- prava v širšem krogu, v kateri nodo sodelovali člani našega delovnega kolektiva. Vse pri- pombe bo komisija temeljito proučila ter jih vnesla v sta- tut.« Kateremu vprašanju ste v osnutku statuta posvetili naj- večjo »krb in zakaj? >Kot smo razumoli ustavo SFRJ, morajo statuti vsebova- ti predvsem polno skrb za de- lovnega človeka. Zato jo komi- sija imela pred Iiličninn or- ganizacijami ter strokovnimi združenji. Tretje važno vprašanje. j(> 'socialistična udolo/lnv posainoz- nika v masi ustvarjenega do- hodka. Del statuta, ki govori o tem, mora biti najbolj jas(Mi in precizen, zato komiisija še ni izrekla zadnje boiscdo in že- li. da čim širši krosr nroizvn- jalcev odloča pri oblikovanju socialističnih norm v delitvi i)o delu.« Kakšen položaj boste v sta- tutu določili družbeno politič- nitn organizacijam v vaši de- lovni organizaci ji? »Pri si)rejemnnju važnih Dor- niativnih in pravnih aktov, ka- kor tudi jiri sprejemanju, drobnili anali/,. Potrrl)- no ho |)rof'izn(> obra\ iiavati vso odločilno činitoljo, prodvisom i)a ii^boljšali procosdola. dvigniti strokovni nivo znanja, dvigniti proizvodnost ipd. Toh ^^inito- Ijov jo mnogo, toda vsakega potsoboj bomo morali analizi- rati. naroditi načrt in pristopi- ti k realizaciji. Mislim namroč, da bomo v stanju in v predpi- sanem roku lahko prešli posto- poma na 42-urni delovni ted- nik, če bomo težave in ovire sproti energično ocipravijali.« Kdaj boste končali z izdela- vo osnutka? >Dolo na osnutku statuta je v zadnji fazi. Da-li smo /ajeli jodro in zadovoljili zahtevam, nam bo povorlala razprava v delovnem kolektivu. Upamo, da bomo lahko šli vzporedno « predpisanimi roki. ki jih je. f)ostavila Občinska skupščina Ptuj, tor da bomo sprojoli tak- šen statut, ki si ga naš delov- ni kolektiv zasluži, saj ima v komuni globoke tradicije in je prežet z naprednimi težnjami bodočega razvoja socialistične družbe pri nas.« Zanima nas šo, kako člani de- hvvnoga kolektiva spremljajo dolo vašo komisijo in kakšne so njihovo mo/nosti, da s svo- jo politično aktivnostjo in raz- I)ravljanjom oblikujejo živ- ljenjsko vsobino statuta, kot svojo tomoljne listino o njiho- vem lastnom položaju, pravi- cah in dolžnostih? »O potoku priprav osnutka dolovni kolektiv sproti obve- ščamo- z objavami na oglasni doski. V |)rihodnjih dnoh pa bomo začeli s sistomatičnim tnimačonjom osnutka statuta. Mislim, da bo razprava naka- zala novo člono in dala obsto- ječim v osnutku statuta kon- kretno življenjsko vsobino. Ta- ko izporvolnjen statut bo jam- stvo vočjo jiroduktivnosti in s lom nosilec blagostanja in na- |)rodka.« FB Alojz Segula S plenuma ObSS Ptuj Najboljši bodo statuti, ki jih bodo napisali delavci Drugo razširjeno zasedanje plenuma Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj, ki je bilo v Ptuju 29, julija t. 1. in se ga je udeležilo veliko število, sindi- kalnih delavcev iz ptujske ob- čine in predsednikov kcmiisij za izdelavo statutov delovnih organizacij, je pomembno za- radi tega, ker so na njem ob- ravnavali tri zelo važna vpra- ščanja. Analiza problemov okrog izdelave statutov v de- lovnih organizacijah je opozo- rila na vrsto slabosti in težav, s katerimi so srečujejo komi- sije za izdelavo statutov. V drugem delu je plenum sprejel vrsto pomembnih sklepov v zvezi z nadaljnjim poglablja- njem prijateljstva in vsestran- skega sodelovanja mod občani bratskih občin Varaždin, Cako- vec in Ptuj. V tretjem delu pa je imenoval nad sedemdeset sindikalnih delavcev v organe pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Delo na statutih ni zadovoljivo Referat komisije za statute pri ObSS je kritično prikazal stanje, v katerem so posamezne delovne organizacije glode iz- delave osnutka statuta. Ugotov- ljeno jo, da so razon v šolstvu in nekaterih kmetijskih zadru- gah. k(miisije za statute že po- vsod imenovane. To pa ne ])o- meni, dn so te že pričele po- vsod tudi s svojim delom, ra- zon da so se sestalo na eno ali (Ivo soji, na katerih so se do- govorili, kako in kje začeti. Najdaljo so s svojim delom pri- šlo komisije v podjetju ]'Z za popravilo voz Ptuj. v »Perut- nini«. pri »Merkurju«, v >Pa- noniji«, v Tovarni avtoopreme, Tovarni glinice in aluminija Kidričevo, v Kmetijskem kom- binatu, v Strojnih delavnicah in drugje. Problemi in negativni pojavi v delovnih organizaci- jah glede izdelave statutov, kot se je ugotovilo na plenumu, so: izgovarjanje, da še niso izšli )otrebni zakonski predpisi; ča- kanje na vzorce, ki bi se jih enostavno prepisalo. Teh seve- da ne bo, in kolikor bi se po- javili, bi naredili kolektivom večjo škodo kot korist, ker bo najboljši tisti statut, ki ga bodo napisali delavci sami. So še iz- govori, da je čas dopustov, v kmetijskih zadrugah pa zago- varjajo stališče, da sedaj ni čas za izdelavo statutov, tem- več bodo to delo opravili po- zimi. Skratka, pojavi v tej smeri so nevarni, ker bodo vpli- vali na vsebino statutov,- ker bo premalo časa za študijsko delo pri njihovi izdelavi. Negativ- na ugotovitev je tudi, da poue- kod drže- v največji tajnosti to, kar so že naredili na osnutku statuta, boječ se, da bi jih kdo ne kritiziral, če so napisali kaj narobe in kar bi ne bilo v skla- du z novo ustavo. Vsi ti razno- vrstni problemi in pojavi so predvsem izraz življenjske res- nice. da so se delovni kolektivi znašli pred izredno odgovorno družbeno politično nalogo, pred katero se marsikdo počuti ne- spodobnega, ali pa si no more razjasniti, kaj statut delovne organizacije sploh pomeni. Vse te ugotovitve so opozo- rilo, da bodo morale vso druž- beno politične organizacijo v občini in občinska skupščina osredotočiti svoj politični vpliv na izdelavo statutov. Občinski odbori strokovnih sindikatov, Občinski sindikalni svet in sin- dikalne podružnico bodo mo- rali dosledno vztrajali, da se pospoši delo na statutih. Na plenumu jo bilo glede na sedanje stanje sklenjeno, da se opozori sindikalne pcKlružnice tor občinske odbore strokovnih sindikatov, da povečajo svojo aktivnost pri izdelavi statutov. Olajšaj OH > delo kmečkim ženam Ko je bil pred letj v razpravi asnutek Zakona o stanovanjskih skupnostih, so posamezniki vztrajno zagovarjali stali.šče, da vaškim skupnostim ne bi bilo treba priznati tistih olajšav, ki jih bodo imele stanovanjske skupnosti v me.stih in industrij- skih središčih. Razlogov za to je bilo več. Predvsem pa je težko zagovarjati kakršno koli diskri- minacijo med mestom in vasjo v deželi, ki gradi .socializem. Ze Marx in Engels sta poudarjala, da mora socializem zmanjšati razliko med megFtoi in vasjo. Ta- ko edino pravilno stališče je pri- šlo do izraza tudi na prvi seji predsedstva Konference za druž- beno aktivnost žensk FSRJ v Beogradu lansko leto. Na tej kon- ferenci, ki je dala družbeno-poli- tično vsebino akcijam za uve- ljavljanje žensk v družbi, je nje- na predsednica L. Perovič v glavnem referatu poudarila, da je treba mnogo bolj kakor doslej, pomagati zlasti kmečkim ženam, k^r njihov napredek zaostaja za naglim tempom našega gospo- darstva in družbenega razvoja. Temu je pritrdila tudi tovarišica Lidija Sentjurc, ko je v diskusiji govorila o položaju ženske na va- si. Ugotovila je, da kmečki ženi kot dejanski proizvajalki še ni- smo nudili dovolj možnosti in ustrezne kvalifikacije za oprav- ljanje zamotanih poslov. Skoraj vse delo v tem pogledu je ome- jeno na izobraževanje moških, ženske pa ostanejo nekvalificira- na delovna sila in jih obravna- vajo bolj kot pomožnega proiz- vajalca. Tovariš Dobrivopodmj.stva. Se več, v bliž- nji okolici Vidma sta bila zgra- jena dva nova objekta s pralnico m kopalnico (Murščak in Rački vrh), medtem ko so bili v tret- jem (Kapela) že obstoječi prosto- ri adaptirani v enake namene. Na Kapelskem območju pa ne mislijo ostati samo pri tem, marveč si nameravajo sčasoma omisliti še skupno zamrzovalnico, kolikor bo podjetje v Skofji loki začelo se- rijsko proizvajati naprave, katere prototip je postavljen pri Vidmu. Medtem ko so omenjeni objekti nastali v oddaljenosti 6 do 7 km od Vidma, nastaja v Muretmcih, med Ptujem in Ormožem še en objekt, ki bo imel v manjšem ob- segu za tamkajšnje področje po- dobno vlogo, kakor jo ima Zavod pri Vidmu za celotno slovensko oziroma jugoslovansko področje. V pogledu elektrifikacije go- spodinjstva so torej videmske iz- kušnje že začeli primerno upo- števati. ne moremo pa tega tr- diti o uporabi električne energi- je v kmetijstvu. Teh izkušenj za- vod še n ma. nujno pa je da -si jih v čim krajšem času pridobi Spravljanje otave je bilo zaradi velike vročine zelo težavno Pri tem mu je potrebna pred- vsem pomoč biotehniške fakulte- te v Ljubljani, katere agronom- ski oddelek je že pokaza] zani- manje za razvoj zavoda v smeri proučevanja uporabe električne energije v kmetijstvu. Tudi kme- tijski inštitut SRS v Ljubljani se zanima za delo zavoda Doslej sta vse razumevanje za ta zavod pokazala upravna odbo- ra elektrogospodarske skupnosti Slovenije m združenja DES, ka- kor tud, po.samezna v njih vklju- čena podjetja, premalo pa oblast- ni organi Napredek pa je vse- kakor v den m lahko pričakuje- mo, da se. bo zavod polagoma razvil v redno šolo zi^ jntrnšnike. IvoiR Kreft PTUJ. dnf 9 avgusta TEDNIK Stran 7 Lludle in dosodkl u oblektiuu Tovarna avtoopreme v Ptuju se širi tudi na levi breg Drave. Na ormoškj cesti gradi nove, velike, moderne »življenjske« prostore, kjer bodo izdelovali vso notranjo opremo za priljubljene »Fičke« Na prvem prleškem pikniku na Gomili je bilo zelo veseld. Na razglednem stolpu so se udomači li veseli muzikanti. Njihove ve- sele viže so se razlegale daleč naokrog. V ritmu njihove vesele glasbe Pa so se vrteli zadovoljni obiskovalci. Velikonedeljska vasica je ponosna na svoj orjaški zgodovinski grad. Ta grad je zgodovinska znamenitost, ki jo le redko naj- demo. Grad že vrsto let razpada in zunanjost gradu se spreminja v ruševino. Za popravilo gradu, ki bi veljalo nekaj milijonov din, ni sredstev. Morda bi bilo boljše letos grad popraviti z manjšimi stroški kot prihodnje leto, ko bo ikoda še večja? Morda bi bilo koristno velikonedeljski grad spremeniti v turistično točko V Ptujski občini smo dobili še en turistični objekt. V Kidriče- vem so odprli novo moderno let- no kopališče, ki so si ga prebi- valci tega delavskega naselja že dolgo želeli. Mnogi Ptujčani se bodo verjetno večkrat odpeljali kopat v Kidričevo, vsaj tako dol- go, dokler se ne bodo v Ptuju odločili za gradnjo novega, so- dobnejšega in boljšega kopališča. Pročelje hotela »Poctovie« za kriva j o z vzhodne strani vijsoke koprive, ki nadomestujejo cvetli čne grede in lepotiena drevesa. Neguje jih narava sama. Ne, ni kriv slabo izdelan kljš e, da lahko le z največjo težavo preberemo: »Obiščite muzeje...« Se teže je tujcem v drvečih av- tomobilih, ki napisov sploh ne morejo prebrati, ampak lahko le po starosti m izrabljenosti table slci»pajo, da je Ptuj že zelo sta- ro mesto. Stran 8 TEDNIK I- 1 l ' 'trie U ,o NESREČA NE POČIVA v zadnjem času so se zdravili v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Marija Hrga. Ki- car 38 — pri padeai si je {X)5ko- dovala levo nogo; Terezija Lo- ^renko, Zabovci 91 — pK>parila se je po telesu z vrelo vodo; Ja- nez Antolič, Možkajnc: 81 — konj ga je brcnil v trebuh; Kon- rad Bezjak, Pobrežje 155 — pa- del je z zidarskega odra in si poškodoval rebra; Štefka Dob- nik, Prepolje 83 — padla je pod voz in si poškodovala obe nogi; Štefan Beloševič, Podbrezovec 8 — urezal se je s koso v vrat; Jožefa Petrovič, Zetale 38 — pa- dla je in si pošikodovala de.sno nogo; Jera Kostanjevec, Stojnci iy — pn prometni nesreči si je poškodovala levo stran telesa; Agata Vincelj, Ravninsko 67 — padla je po stopnicah in si po- škodovala telo; Martin Osterc, Dragovič 33 — padel je in si po- škodoval levo nogo; Franc Kri- žan, Dobovec 53 — padel je s traktorja in se poškodoval po glavi; Jakob Vinko, Podlehnik 30 — padel je s kolesa in si po- škodoval levo roko; Slavko Vin- celj, Goričanovec 15 — vsekal se je s sekiro v levo roko; Tere- zija Stumberger, Slatina 60 — padla je s skednja ih se poško- dovala po glavi; Martin Hlev- njak, Jesenje 6 — pri delu mu je stroj poškodoval desno roko; Franc Medved, Pleterje 42 — padel je in si poškodoval de^no roko; Adam Buzina, Jesenje 80 — pri delu si je poškodoval de- sno nogo; Franc Skrbinšek, Sp. Hajdina 26 — padel je s kolesa in si poškodoval obe roki in gla- vo; Elizabeta Borko, Središče 96 —upadla je z voza in si pašskodo- vala desno nogo; Tomaž Murko- vič, Zavrč 6 — s sekiro se je vsekal v levo roko; Anton Va- lentan. Slovenja vas 54 — pri delu si je poškodoval obe nogi; Stanko Zajšek, Hajdoše 34 — pri prometni nesreči si je po- škodoval glavo, obe nogi in hr- bet; Ivan Keček, Ključarovci 24 — pri pretepu si je poškodoval levo nogo; Franc Sprah, Pobrež- je 39 — padel je in si poškodo- val levo roko; Ivan Ciglarič, Muretinci 49 — pri delu si je poškodoval desno roko; Ivanka Furek, Zg. Hajdina 89 — vseka- la se je s sekiro v desno nogo; Simon Vojsk, Placar 45 — v službi je padel in si poškodoval hrbtenico; Slavica Rožman, Ju- rovci' 22 — padla je pod voz in si poškodovala desno nogo! Jože Krajnc, Ptuj, Mejna 19 — padel je s kolesa in si poškodoval obraiz; Maks Koželj, Maribor, Koroška 20 — padel je s kole- sa m se poškodoval po glavi; Marko Pukšič, Bukovci 127 — padel je in si poškodoval levo nogo; Ivan Jesih, Senežci 15 — krava mu je poškodovala levo roko; Albin Kirič, Dobrava 13 — krava mu je poškodovala ra- mo; Danica Vrabl, Markovci 2 — zbodla se je v desno roko; Stanko Krajnc, Gajevci 33 — padel je g skednja in si poško- doval glavo in trebuh; Alojz Su- flej, Slomi 2 — padel je s kole- sa in se poškodoval po glavi; Maks Trantura. Dežno 23 — pa- del je in si poškodoval levo ra- mo. KINO PTI J 10. in 11. avgusrta »Pl'STOLOV- SCINE MLADENIČA«, ameri- ški barvni cinemaskopski film. Predstave v soboto ob 17.30 m 20. uri, v nedeljo ob 1."»., 17.30 in 20. uri. Dopoldne bo matineja ob 10. uPi. 13. in 14. avgusta »V KREMP- L.nH VOHUNOV«, švedski vo- hunski film. Predstave ob 17.45 in 20. uri. 15. in 16. avgusta »ALŽIRKA nJAMILA«, egiptovski film. Predstave ob 17.30 in 20. uri. KINO GORISNICA 11. avgusta »BEATRICE CENCI«, italijanski film. KINO 0RM02 10. in 11. avgusta »HELENA TROJANSKA«, ameriški film. 14. in 15. avgusta »DIRKA ZA ZMA.IEM«. domači film. KINO ZAVRC 11. avgusta »PACIFIK«, angleški film. JAiSNO »Ali dajete tudi polovične por- cije?« »Seveda, le da cele zaračuna- mo!« MALO POSESTVO ali samo hišo v bližini Ptuja, kupim. Naslov v upravi. KUPIM ENODRUŽINSKO HIŠI- CO v okolici Ptuja, po možno- sti takoj vseljivo. Naslov v upravi. PRODAM ČEBELNJAK z živimi in praznimi panji. Naslov v upravi. POCENI PRODAM VPREŽNI VOZ in zapravljivček. Naslov v upravi. PRODAM MOTOR znamke NSU- Lux v zelo dobrem stanju ali Pa ga zamenjam za nov dvo- sedežni moped z doplačilom. Naslov v upravi. DOBER FOTOAPARAT poceni prodam. Vprašajte v loteriji , Ptuj. POSTELJO Z VLOŽKOM, otro- ško posteljo in zimski ženski plašč prodam. Naslov v upravi. NA TRGU MLADINSKIH DE- LOVNIH BRIGAD sem izgubil aktovko. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v upravi lista. UČITELJICA ISCE SOBO v Ptu- ju. Naslov v upravi. SONČNO SOBO menjam za sobo v mestu. Forstnerič, Prešerno- va 18. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Obvestilo Občane občine Ptuj obveščamo, da je Zdravstveni dom Ptuj razširil poslovanje zobne ambulante v Ptuju. Poslujejo sledeče ordinacije: dnevno od 6.30 do 12.30: Ordinacija I. Klasinc Anton — denti&t; Ordinacija II. Suhadolnik Jožica — dentiet; Ordinacija III. Blagovič Vlado — denti^st; jb torkih, petkih in sobotah od 6.50 do 12.30: Ordinacija IV. Florjančič Anton; od 13. do 19. ure: ob ponedeljkih, sredah in četrtkih: Ordinacija I. Veizovič Milorad; ob sredah, četrtkih in petkih: Ordinacija 11. . ovanovič Milič — stomatolog; dnevno: Ordinacija III. Jovanovič Milan —, stomatolog; ob ponedeljkih, sredah, in četrtkih: Ordinacija IV. Florjančič Anton. ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA od 13. do 19. ure: ob torkih in petkih: Ordinacija 1. Klasinc Anton — dentist, ob ponedeljkih in torkih: Ordinacija II.» Jovanovič Milič — stomatolog; od 6.30 do 12.30: Ordinacija IV. Florjančič Anton. Prav tako je redno začela poslovati zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Gorišnica in posluje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah od 7. do 12. ure: Jovanovič Milič — stomatolog; ob sredah in petkih od 14. do 18. ure: Blagovič Vlado — dentiet. Istočasno se urejajo prostori za zobno ambulanto v Zdrav- stveni postaji Juršinci, ki bo predvidoma začela poslovati s 1. septembrom 1965. Delo v tej ambulanti bo prevzel Jovanovič Milan — stomatolog. Po' zasedbi delovnega mesta zdravnika in stomatologa v Zdravstveni postaji Podlehnik bo tudi na tem področju zado- ščeno potrebam po tem zdravstvenem kadru. Letos 66 predvideva tudi ureditev zobne ambulante v Zdrav- stveni postaji Cirkulane, ki bo poslovala po dva- do trikrat tedensko. • ŠPORT Naši klubi za ponesrečence v Skopju ROKOMET Drava - Branik 23:23 (8:11) V prijateljski rokometni tek- mi sta se v soboto zvečer porrle- rili ekipi Drave in Branika iz Maribora. Ves prihod je name- njen za ponesrečence v Skopju. Tekma je bila na trenutke zelo lepa in fair posebno pa nervo- zna,, saj sta se obe ekipi več- krat menjali v vodstvu. Tako je v prvem polčasu vodil Branik z 8:3, v drugem polčasu, pred koncem, pa Drava z 18:13. Pri Dravi sta imela slab dan oba vratarja, poleg tega pa so igralci Drave zastreljali tudi dve 7-me- trovki. Pri Dravi lahko pohvalimo hi- trega Rozmana, bivšega igralca »Pirana«, ki je tokrat prvič na- stopil za Dravo. Pri Braniku je bil najboljši Novak, pa tudi vra- tar Dokša se je izkazal z nekaj u.spelimi intervencijami. Strelci za Branik: Novak 9, Vauhnik 6, Gornik 5, za Dravo pa: Zlender 11, Rozman 5, Cer- nezel 4 itd. Pred 400 gledalci je dobro sodil Kancler. NOGOMET Aluminij - Drava 7:4 (2:4) , v korist ponesrečenega Skop- ja sta v nedeljo odigrala prija- teljsko nogom^no tekmo v Ki- dričevem novi član SCL Alumi- nij in Drava. Gledalci so lahko uživali, saj so videli kar enajst golov. Zmaga Aluminija je za- služena. Pred nekaj sto gledalci je sodil Operčkal. Več trgovskih pomočnikov Za servisno postajo v Ptuju sprejmemo takoj ali po dogovoru »Petrol«, Ptuj Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 11. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro Jutro (Pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.15—5.20 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Poročila in vremenska napoved. 6.30 —6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled tiska, radijski ko- ledar. prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 8.00 Prežlhov Vo- ranc; Nagrada. (Pripoveduje Boris Kralj). 12.00 Poročila. 12 05 Naši po- služalci čestitajo in. pozdravljajo — n. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Kon- cert pri vas doma. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 »Pod lipco ze- leno« (številnim zvestim poslušalcem slovenske narodne in domače glas- be). 20.40 Medigra na godalih. 20..50 Športna poročila. 21.00 Popotovanja velikih skladateljev — Sergej Pro- kofjev. 22.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. Za- bavni ansambli RTV Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Glasbena medigra 23.10 Skupni program JRT — studio Ljubljana — Glasba starih mojstrov. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje' PONEDELJEK, 12. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4..r>') Poročila. 5.00—5 05 Poročila in vremenska napoved. 6.00 —6.10 Napoved časa. poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7 nn—7.15 Napoved časa poročila, v enska napoved in ra- dijski kole- 8.00 Poročila. 11.00 ror, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike In potnike motornih vozli). 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jaka Forjan: Pri ograjevanju svinj odre- dimo več pujskov. 12.25 Domači na- pevi za prijetno opoldne. 12.45 Poje Ljubljanski oktet. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Moderni plesni ritmi. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Melodije v mra- ku. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Glas- bena medigra. 21.05—23.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — Z letošnjega Dubrovniškega festiva- la — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 23.00 Poročila. 23.0Sv Za mlade plesal- ce. 24.00 Zadnja poročila in zaključek 'vidaje TOREK, 13. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan gla.s- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.on —6.10 Napoved časa. poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in I obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. I poročila, vremenska napoved Ih ra- idijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- ] zor. nimaš prednosti (oddaja za vcz- . nike In potnike motornih vozil). 12.00 ' Porcč'1- 12.05 Zabavna glasba. 12.15 ' Km' • nasveti. 12.25 Domači na pev; zo i.ietno opoldne 12 40 Uvod- na slika Gounodove opere »Faust«. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dtieva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila In zabavna glasba. 13.30 Od tod in ondod. 14.00 Poročila. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Zabavna orke- stra Gino Moscoli in David Rose. 20.20 Radijska igra. Friedrich DUr- renmatt: Pravda za oslovo senco. 21.20 Serenadni večer. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zadnji ples pred polnočjo. 23.00 Poročila. 23.05 Vedri intermezzo. 23.20 Skupni program JRT — studio Ljub- ljana. Razpoloženjska glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SRED.\, 14. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00 —6.10 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- iijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimais prednosti! (odda.ia za voznike in potnike motornih vozil). 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Stan- ko Matkovič: Sorte vinske trte v vremenskih nezgodah 1962-63. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12 45 Waleške in škotske pesmi poje zbor Roger Wagner 13 00 Napoved časa poročila, vremenska napoved. prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Slovenski pevci v domačih operah. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz- glednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Urica ob zabavni glasbi. 21.00 Glasbena medigra. 21.05 Skupni pro- gram JRT — studio Ljubljana. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Romantičnim ple- salcem. 22..50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Komorna glasba Pau-* la Hindemitha. 23.45 Za lahko noč vam pojeta Marjana Deržaj in Ivo Robič. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. ČETRTEK, 15. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00 —6.10 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimaš prednosti! (oddaja za voz- nike in potnike motornih vozil). 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Gor- šič: Kmetijsko gospodarstvo Kočev- .le povečuje proizvodnjo mleka. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12 45. S koncertnim) skladbicami po ■Tugostaviji. 13.00 Napoved časa. poro- čila 1'remenska napoved, prireditve ine' J in objava dnevnega sporeda 13.15 Obvestila m zabavna glasba. 13.30 Nekaj ritmov za razvedrilo. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer doma- čih pesmi in napevov. 20.45 Lepe me- lodije. 21.00 Literarni večer, A. S. Puškin: Grof Nuiin. 21.40 Iz skladb Alojza Srebotnjaka. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. Festival jazza na Bledu. 23.00 Poročila. 23.05 Ples ob radij- skem sprejemnik\i. 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaje. PETEK, 16. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00 —6.10 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved In obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimaš prednosti! (oddaja Za voz- nike in potnike motornih vozil). 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jaka Pin- tar: Možnosti ugotavljanja sladkih vin in petlotov. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Prir. Josip Stoianovic: Samoborske popevke. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Klarinet 'la^ta in ob-^a Mo/.arto- ih kon ih. 14.00 Porofila 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgledni- ce. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Maj- hen koncert mladinskih pevskih zbo- rov. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.30 Griegovi večeri. 21.00 Klavir in godala. 21.15 Oddaja o mor- ju in pomorščakih. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan-. 22,15 Iz našega zabavnega arhiva. 22.50 Literarni nokturno. 23.00 Poro- čila. 23.05 Bela Bartok: Kantata pro- fana. 23.25 Mladim plesalcem. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA, 17. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00 —6.10 Napoved časa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Napotki za turiste in pregled športnih prireditev za ne- deljo. 7.00—7.15 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in radij- ski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimaš prednosti! (oddaja za vo/- ] nike in potnike motornih vozil). 12.00 I Poročila, 12.05 Zabavna glasba. 12.15 ] Kmetijski nasveti — Inž. Vinko Sa- : dar: Študij biotehniških ved in per- ' spcktivnost poklica. 12.25 Domači na- pevi za prijetno opoldne. 13.00 Na- : poved časa, poročila, vremenska na- I poved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasb«. 13.30 Za oddih in I razvedrilo. 14.00 Poročila. 19.00 Ob- vpstila 19.05 Glasbene razglednice : 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Po do- j-nače . . . 20.Francis Durbridge; Primer za Paula Templa — III. 20.58 , Za konec tedna — ples. 22.00 Napo- ^-ed časa. poročila, vremenska napo- i ved in .pregled sporeda za naslednji . dan. 22 15 Oddaja za naše izselience ! 00 Poročila 23 05 Za ples in raz- edrilo -4 00 Zadnja poročila in za ' ključek oddaje.