' ,7 Vrw

SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNO
'jsšk



wm
LETO — YEAR IV.
jJ ñ zJíú O
Draginja in njeni vzroki.
Naraščajoča draginja, ki je provzročila v lanskem letu v Belgiji, na Francoskem in kasneje na Dunaju'demonstracije in krvolit-je, je danes splošna. Občutijo jo v Evropi, kakor tudi v Ameriki. Posebno siromašnejši sloji, delavci trpijo vsled draginje v toliko meri, da jim ni nič za življenje in njih zdrave ude in .se izpostavljajo na ulici krogljam in bajonetom.
Danes vsak še tako duševno omejen poljedelec ali delavec ve, da se nobena kapitalistična- vlada ne šali, kockar je treba v korist ljudskim oderuhom in izkoriščevalcem napraviti “red in mir”. Se vselej, kedar je šlo ljudstvo na ulico in glasno zahtevalo od-i&trahjenje krivic in uvedbo ljudstvu koristnih preosnovov, so v imenu “reda. miru in zakona” streljali in z bajoneti ubadali ljudi.	-	.
Od. kod prihaja, da kapitalistične vlade še danes v dobi “prosvit-ljene” civilizacije in kulture krmijo in pitajo gladno ljudstvo s krogi jami 1 Vsak dogodek ima svoje vzroke. Dragonjske kravale! ali demonstracije lačnih smo imeli v dobi francoske revolucije, pred njo in za njo. Pri vseh takih pojavih, tako nam pripoveduje zgodovina, so pa vlade vedno z orožjem krotile gladno ljudstvo. Merodajni državni faktorji se niso nikdar poglobili v resne stadije o vzrokih draginje. Zadovoljili so se, da so sestradano ljudstvo izgnali z orožjem, kar se jim pa ni vselej posrečilo.
Krotenje gladkega ljudstva s pomočjo orožja dokazuje, da za vladanje ljudstva državniki ne potrebujejo mnogo pameti, da bi krotenje gladilih ljudskih množic z orožjem zvršil lahko vsak blaznež.
Kapitalistične vlade imajo v svoji službi advokate in narodne ekonome. Ko je soldateska z orožjem izgnala ljudstvo in mu dopovedala, da lačni ljudje ne smejo na ulici povedati glasno, da nimajo vsled neznosne draginje kaj jesti, in da umirajo počasi gladu, so nastopili advokati in -narodni ekonomi v službi kapitalistične vlade in se trudili dokazati, da krivda za draginjo ne zadene vladnih krogov. V ta namen se zagovorniki draginje poslužijo navadno dveh hipotez. Oni, katerih znanje o narodnem gospodarstvu stoji bolj na šibkih nogah, pravijo, da so draginjo provzročile “visoke” delavske plače. Ta trditev je navadna bedastoea, o kateri ni vredno zgubljati mnogo besedi. Vsak delavec že ve danes, da so se povišale plače tekom desetih let komaj za 15 odstotkov,mejtem ko so živila, sploh vse življenske potrebščine poskočile od 80 do 150 odstotkov, kar ne soglaša sorazmerno s povišanjem plač.
Druga zelo priljubljena trditev se glasi, da so draginjo provzroei-le spremembe v produkciji zlata. “Pridelali smo preveč zlata, za to imamo draginjo”, je zelo priljubljen šlager vseh “učenih” zagovornikov draginje v službi kapitalističnih vlad. Prvi trenutek učinkuje ta trditev t"di na razsodnega čitatelja ali poslušalca na shodu, ker se dozdeva verojetna in se približuje Marlesovi trditvi, da ena-kostalne vrednosti blaga menjajo svoje cene z vrednostjo zlata, denarnega materiala, da v razmerju
gredo k viško., ako pada in padajo, če gre kviško.
1 Ali Marto?; je svojo teorijo zgra-[ dil na pogojni stalni in nespremenljivi vrednosti zlata.Mesto zla ta bi bil vzel lahko tudi uro, dela za pogojno stalno in nespremenljivo vrednost. Iz tega, kar je Marks povedal v “Kapitalu”, ne moremo zaključevati, da so spremembe .v produkciji zlata res zakrivile draginjo. Pa če bi bil Marks tudi kaj enakega trdil, bi bila to navadna zmota.
Mi vemo, da.-^e zlato kot sredstvo za cirkulacijo' loči od zlata, ki nam služi za mero cen. Vsled tega tudi nadomeščamo denar iz kovine iz manj vrednih tvarin. Mi lahko rabimo mesto denarja iz kovine navadni papir. Ali papirnatega denarja mi lahko napravimo ali izdelamo le v toliki množini, v kakeršni bi moral biti pravi denar iz zlata v prometu. Ako pa izdamo več papirnatega denarja, kot ga imamo pokritega z zlatom, tedaj pade vrednost papirnatemu denarju v isti meri, v kateri je papirnati denar prekoračil zalogo, zlatega denarja. Ako se kaj takega zavrih, tedaj pade vrednost denarju. Papirnati denar, ki je imel polno vrednost, dokler je bil v soglasju z zalogo zlatega denarja, pade takoj v vrednosti, To smo doživeli v francoski revoluciji, pa tudi kakih petdeset let nazaj v Avstriji. Ali kar velja za nepokrito vrednost papirnatega denarja In za omejeno ali -zaprto vrednost srebrnega denarja, ne odloča za zlato.
Ko smo pred par leti imeli finančno paniko v Ameriki, so v vsakem- mestu združeni bankirji Izdali svoj denar (čeke.) ki je imel polno vrednost v dotienem kraju, ker i-:.o bili papirnati čeki združenih bankirjev pokriti z zlatom ali pa drugo vrednostjo.
Zlat denar ni v prometu le kot navadna vrednostna mera, marveč je prava vrednost. Tako- piše Marks v “Kapitalu” Zakaj'? Za zlat denar je treba v splošnem ravnotoliko družabnega dela, kot za blago, ki ga dobimo zanj. Pomnožena produkcija zlata bi le takrat vzela vrednost denarju, ako bi potom pomnožene produkcije v resnici pridelali preveč zlata. Toliko zlata pa do danes še. nismo proizvedli, kar potrdi najbolje resnica, da se še danes vsi centralni bančni zavodi trgajo za zlato v isti meri, kot pred leti. Pomnožena produkcija zlata ni torej zakrivila draginje.
Še bolje se pa da dokazati ta resnica z dejstvom, da se je še v večji meri pomnožila . produkcija železne rude, sirovega železa, premoga, bakra, petroleja, pšenice, bombaža in družili produktov. Ako vemo, da se je pomnožila produkcija družili izdelkov v isti ali pa še večji meri kot produkcija zlata, potem smo na jasnem, da pomnožena produkcija zlata nikakor ni zakrivila draginje.
Danes tudi vemo. da le takrat pade vrednost produktu, ako smo znižali proizvajalne stroške za ves produkt ene vrste. Vzlic tehničnemu razvoju pa ne moremo trditi kaj takega z ozirom1 na produkcijo zlata. Danes imamo zlate rudnike, ki dajejo njih lastnikom po več sto odstotkov čistega dobička, pa tudi take rudnike, ki dosežejo komaj petdeset odstotkov. Pri u-ravnavi cen pa odloča vedno oni rudnik, v katerem so troski za produkcijo najvišji. Ako bi pri uravnanju cen ne odločali najvišji produkcijski troski, tedaj bi
CHICAGO, ILL., 5. JANUARJA (JANUARY) 1912.
Štev.—number 50.
ali pšenico skoraj zastonj. Poljedelec ki lastuje najbolj rodovitno zemljo in najmodernejše poljedelske stroje, pridela gotovo deset k: at toliko ali pa še več pšenice z manjšimi produkcijskimi stroški kot poljedelec, ki Ima nerodovitno zemljo in mnogo potroši za umetna gnojila in delavno moč. Ali cena za pšenico se ne uravnava po rodovitnem zemljišču, ki ne provzroea velikih proizvajalnih troskov, marveč pri ceni za pšenico odloči nerodovitno zemljišče, ki potrebuje za obdelovanje visokih proizvajalnih troskov. Kar velja za pšenico, odloča tudi pri družili produktih.
Ako zastopniki kapitalističnih interesov trdijo, da je sprememba v produkciji zlata zakrivila draginjo. je ta trditev neresnična. Za zastopnike- ljudskih interesov pa ne morejo veljati taki izgovori. Vzroke ¡za draginjo je iskati drugod!
V prvi vrsti provzroea jo draginjo zveze med kapitalisti, ki se združujejo v truste, sindikate in kartele, da uničijo in odpravijo; medsebojno konkurenco. Vse kapitalistične zveze imajo nameri zvišati ceno izdelkom, in znižati zaeno produkcijske stroške. Vsem kapitalistom gre v prvi vrsti za večji profit.
Draginjo provzročajo tudi indirektni davki .in eolnina za življenske potrebščine, ki v prvi vrsti koristijo kapitalistom, zaeno pa tvorijo dohodke za države, za katere se -državnikom ni treba mnogo beliti glave. Država tem potom oddači najsiromašnejšega delavca, ne da bi direktno občutil, da plačuje davek. Zategadelj imamo danes še mnogo ljudi v ameriški republiki, ki si domišljajo, da ne plačujejo davkov.
Provzročitelji draginje so tudi roparski in oderuški manevri kapitalistov. Še ni -dolgo, ko je borzi-anee Patten v zvezi s peščico kapitalistov v Ameriki, z borzians-biini spletkami pognal pšenico tako visoko, da je kruh za siromašnega delavca postal skoraj luk-sus. Borzianske špekulativne spletke so v oni dobi prinesle Pat-tenii in njegovim tovarišem mili 6-ne dolarjev čistega profita, ljudstvu so pa košarico s kruhom obesile nekoliko višje.
Iste spletke agrarnih velekapitalist ičnili oderuhov lahko sedaj opazujemo v Avstriji. S pomočjo svojega golega orodja — nazadnjaških državnozborskih poslancev so preprečili v državnem zboru uvoz ameriške klavne živine in mesa. Ker «e iz Avstrije izvaža tnnoog živine, posebno pa zaklanih prašičev v Švico in na Bavarsko, je vzlic pomnoženi živinoreji v Avstriji vsled nesramno vsokih cen delavcu nemogoče, da bi si enkrat na dan privoščil krepko juho in košček mesa.
Ali visoke cene ne bi zadele ljudstva, ako bi se sorazmerno tudi povišale plače delavcem in se pomnožili dohodki malega poljedelca, trgovca in obrtnika. Vsakemu je pa danes znano, da se kaj takega ne izvrši, da delavske plače gredo le počasi kviško, pa tudi dohodki malega obrtnika in kmeta so vedno isti.
Tudi ti pojavi so izrodki kapitalizma. Vsak cent. ki plačajo manj delavcem, pomeni za kapitaliste profit. Vsak mali trgovec, obrtnik ali kmet, ki pride na boben. pomnoži moč velekapitalistov. ki stremijo; za osredotočenjem vsega bogatstva — proizvajalnih sredstev, zemljišč, surovin
in navadnih zakladov v njih rokah.
S temi sredstvi pa vladajoči faktorji zabranjnjejo in onemogočil jejo pametno uredbo človeške družbe, o Jjateri danes še ljudska večina ne sanja in v kateri bi ne poznali draginje, temveč bi bilo v nji kruha za vse.
Vedno naraščajoča splošna ljudska izobrazba pa jamči, da bo ljudstvo nekega dne prišlo do spoznanja in se otreslo zakonitim potoni pijavk in oderuhov.
Ameriške vesli.
* Trinajsti statistični izkaz za leto 1910 o poljedelstvu v državi Illinois izkazuje, da se je skrčila površina zemljišč v desetih letih, ki je slašija za poljedelstvo. Na-obratno je pa narastla vrednost za dva biliona dolarjev: za $1,570,-0-00 je narastla vrednost, zemljišč,; za $180,915.000 vrednost poslopij in za $113.800.000 pa'vrednost pripomočkov na f.arnii, ki -sestoje večinoma iz domačih živali: krav, volov, prašičev, ovac. perutnine; itd.
Leta 1900 je bila srednja vrednost velike farme $7.500, danes je pa $15.000., pripomočki so pa danes vredni štirikrat toliko kot pred desetimi leti.
Trideset let nazaj je bilo 175.-000 poljedelcev (farmerjev), med katerimi je bilo le 80.000 najemnikov. Danes je pa le 147.000 poljedelcev, med katerimi je 104.000 najemnikov.
Ta statističen dokaz je zelo po-dučljiv, ker nam dokazuje, da «o se z naraščajočo vrednostjo farm, polastili farm kapitalisti, mesto delavcev so pa nje postavili najemnike.
* Admiral Dew priporoča m ohranitev miru več bojnih ladij. Ta pripomočba je toliko vredna za ohranitev miru, kakor če bi kdo med majhne otroke razdelil pipee, da ne bi se porezali.
* G-ospodična Jane Adams, znana humanitetka v Ohieagi je izrekla, da ¡so pravi provzročitelji zločinov slabe gostilne, biljardne sobe. hiše tolerantnosti, kamor zahajajo vsi iz nižin življenja. Gospodična Jane Adams se lahko šteje med srečne, da njena služba. ki jo opravlja kot. predstojnica *‘ Hullhou.se - a ” (človekoljuben zavod na Halsted ulici v Chi-cagi) ni politična, ker drugače bi jo odslovili ali pa ji znižali plačo.
* Neki profesor na Yale vseučilišču hoče poizvedeti, kakšno duševno življenje živijo bogatini, ki prirejajo opicam večerje in kačje plese. Mi smo prepričani, da ne bo našel pri teh ljudeh duševnega živ!
* V Cook okraju, 111. je bilo v letu 1911 zivršenih pet sto in tri in dvajset .samomorov. Tolikim ljudem je postalo življenje- breme, da i?,o ga vrgli od sebe, kot truden človek težko butaro. Ako toliko ljudi v enem okraju tekom enega leta zvrši samomor, tedaj mora biti nekaj narobe v človeški družbi. Noben človek se za samomor ne odloči tako hitro kot za veselico ali katero drugo zabavo.
* Dno vi osebne sužnosti so v naši republiki že zdavnej za nami. Izvojevati je bilo treba krvavih zmag, da je padla osebna sužnost. Po tolikih letih pa Sedaj prihaja
"est iz države Tennessee, vprav o Božiču, da je'- nekdo sebe, svojo ženo in svoje otroke ponudil na prodaj, ker ne more dohiti dela.
Vzlic tej žalostni družabni -sliki bo pa velekapitalist zapalil drago smodko. spuščal-oblake aromatičnega dima v zrak in mirno govoril o narodnem bogatstvu ameriške republike in o dobrih časih
* Isac Harris in Max Blank, lastnika tvorniee, ki je dne 25. marca m. 1. pogorela v New Torku in v požaru zgubilo 147 oseb svoje življenje, sta bila pred porotnim sodiščem spoznana nekrivim.
Da je toliko oseb pri požaru zgubilo življenje, sta zakrivila lastnika, ker sta ukazala pri redilnih lestvicah za slučaj požara od zunaj zapahniti vrata. Poiotno sodišče ju je vseeno .spoznalo nekrivim.
Pes, čudna so pota justice, kedar gre za kapitaliste.
Moč strokovne organizacije.
Stavbinski delavci — tesarji, .ključavničarji, zidarji, ometači. krovci, kleparji, železarski in betonski delavci itd. itd. v Cbieagi so izborno strokovno organizirani. Njih delavni čas je osem ur dnevno. Plača pomožnih delavcev je od 35 do 50 c na uro, izučenih delavcev (pomočnikov) pa od 50 do 75 e na uro. Večina stavbinskili delavcev dela ob sobotih le dopoldne. Za te vspehe se imajo zahvaliti stavbinski delavci le svoji strokovni organizaciji.
Zdaj si pa oglejmo drugo- kategorijo mezdnih sužnjev, ki hodi v gosposki suknji in z belim ovratnikom na delo. pa. ni strokovno organizirana. Po izjavi nekega bančnega uradnika, nosijo banke v Cbieagi, njih lastnikom od 20 do 50 odstotkov profita. Bančni uradniki, dasi dobivajo nizke plače morajo hoditi v čedni obleki na delo, kar gotovo stane mnogo denarja. Živeti morajo v okrožju, kjer so nastanjeni imovitejši sloji, ker drugače ne aranžirajo.
Neki bančni uradnik je dalal 40 let v eniiniisti banki. Ta uradnik ima ženo in otroke. Nekaj let nazaj je dosegel najvišjo stopnjo v bančnem poslovanju in dobil je preko 100 dolarjev mesečne plače. Mesto da bi dobil sedaj po trudapolne-m delu penzijo, pa gre zopet stopnjevaje nazaj, dokler ne bo prišel na službo knjigovodje, s katero je začel.
V banki je vslužbenih nad šest sto knjigovodij. Od teh dobi le 40 po $65 mesečno; ostalih 560 pa dobiva od 45 do 60 dolarjev mesečne plače. Med temi bančnimi uradniki je mnogo oženjenih, ki imajo skrbeti za svojo družino.
Kje- je iskati vzroke ža mizerni položaj bančnih uradnikov? Med ■bančnimi uradniki še vlada duh kaste. Ker imajo na sebi boljšo suknjo kot navadni delavec, kedar gredo na delo, smatrajo sebe za nekaj višjega, delavce, ki morajo delati z, rokami pa za bitja nižje vrste. Duh kaste provzroea. da se ne združijo in organizirajo v uniji. Kjer pa delavci niso organizirani — pa naj bodo že duševni ali ročni — so pa na milost in nemilost izročeni podjetniku.
Položaj bančnih uradnikov v. Ohicagi, ki je enak položaju bančnih uradnikov drugod, govori za živo potrebo strokovne organizacije delavcev vseh strok. Bančni
uradniki so danes izkoriščani proletarci v gosposki suknji, s katerimi ne menja neben stavbinski delavec v Chicagi.
Ako hočemo govoriti resnico, tedaj moramo izreci, da je položaj bančnih uradnikov še mnogo slahejši, kot voznikov, ki prevažajo premog, --nieti ali pa odpadke.
Položaj Imunih ■;rudnikov bo pa ostal nespremenjen, dokler iz med bančnih uradnikov ne bo izginil duh kaste in se bančni uradniki ne bodo organizirali v uniji, kot so to zvršili njih tovariši, ki morajo delati z rokami.
Podjetniki ne dajo nič sami od sebe. Kdor hoče zboljšati svoj položaj se mora Organizirati in se bojevati z vsemi zakonitimi sredstvi za spremembo svojega bednega in tužnega položaja.
Kako moramo agitirati za strokovno organizacijo?
•Velika'zlo v našem strokovnem gibanju je takozvrha- fluktuaeija. Kaj jp to, rhiktiiari ia !’ Kinki uači-jo imenujemo pojav, da se članstvo v organizacijah zelo menja: organizacija dobi nekaj novih članov, nekaj jih pa. izgubi in sicer jih ne izgubi radi kakega naravnega razloga -kakor smrti in izseljevanja, ampak delavci, ki so- bili nekaj časa organizirani, ki so se dali organizirati v trenutnem navdušenju, nekega lepega, dne iz same brezbrižnosti in zaspanosti prenehajo biti člani organizacije. Število članov, ki jih izgubi organizacija na ta način, je ra-zmer-no- precej občutno, kakor .je raz-mercfipia. tudi precejšne število članov, ki nanovo pristopijo. Le žal, da mnogo teh novih članov ne o-stane- trajno pri organizaciji. V tem je ravno zlo fluktuacije..
Fluktuaeija je ravno tako stara kakor obžalovanja vreden pojav v zgodovini strokovnega gibanja. Vsaka strokovna organizacija je več ali manj podvržena flakt naciji. Da bi se ta pojav omejil,, so se priporočala že naj razu ovrstnej-ša sredstva.
Ko so se uvajale in povečale, razne podporne uredbe v strokovni organizaciji, tedaj so zagovorniki teh uredb trdili, da se z njim omeji fluktuaeija. Ako se članom v slučajih sile nudijo razne ugodnosti, tedaj je upanje, da se ® tem trno navežejo na organizacijo. To pa zopet ugodno vpliva na, mezdna -gibanja, za ktera, je treba razvoja vseh sil na kar najširši podlagi.
Ta trditev ima mnogo resničnega v sebi. Poznati se mora, da se je vsled uvedbe ralzmih podpor fluktuaeija kolikor toliko omejila, dasi -se še ni popolnoma, Kaj je torej bistvo- in vzrok fluktuacije in katera sredstva bi bila najprimernejša, da se kolikor možno omeji ?
Pri vsakem plačilnem gibanju oipažamo močnejši pritok v strokovne organizacije. Ob takih prilikah so tudi shodi bolje obiskani kakor v mirnih časih. Takrat ne pridejo samo tisti, ki so trdno prepričani o potrebi strokovnega gibanja in zategadelj smotreno pospešujejo organizacijo, temveč tudi vsi mlačneži in b rezbri žni ki, ki so slišali, da “se za nekaj gre” in da .¡se bodo morda s pomočjo gibanja dosegle večje plaže. To ima za te ljudi privlačno silo in jih potegne za seboj. Navadno pa
ravno ti ljudje stavijo- najkorenitejše zahteve, dasi niso prispevali za organizacijo niti mrvice ne ali pa jako malo. Ko je pa gibanje končano, se izkadi tudi njih zanimanje za organizacijo. Ako je bilo gibanje uspešno, tedaj se taki ljudje v-ži-ve v nove razmere in se vdajo stari brezbrižnosti. Ako pa gibanje ni bilo uspešno, tedaj pa pravijo, saj “tako vse nič ne pomaga”, in zopet ostanejo izven organizacije. Zanimanje za organizacijo opeša, redno plačevanje prispevkov poneha in kmalu se mora en del ravno pridobljenih članov zopet črtati iz seznama.
Pri agitaciji je ravno isto. Z velikim trudom se spravijo poslušalci skupaj, poročevalec pride iu predava o potrebi organizacije. S svojim govorom zbudi navdušenje in cesto se jih na ducate oglasi za pristop v organizacijo. Nekoliko tednov ali mesecev, potem pa: zopet popušča zanimanje, plačevanje prispevkov postane nadležno in zopet se mora en del črtati.
V obeh slučajih se seveda, ne izgubijo vsi elani brez -ostanka. En del ostane, se sčasoma 'prepriča o potrebi organizacije in postane stalen član. To je prebitek gibanja in agitacije.
Za povečanje število članov in omejitev fluktuacije je treba stalne agitacije. Trajno agitacijo naj podpirajo podporne uredbe in jedro strokovnega gibanja: boj iz» boljše plače in delovne razmere. Tako ravna tudi vsaka prava strokovna organizacija in tem trem činiteljem se je tudi zahvaliti, da se fluktuaeija omejuje vedno bolj. Najuspešnejše sredstvo izmed imenovanih troh činiteljev pa je. agitacija, ustmena in pismena.
Ako delavci še niso spoznali ne-obhodne važnosti strokovne, organizacije, tedaj je temu kriva predi vsem njih' neizkušenost in omejen duševni obzor. Le majhno je število tistih, ki se zato nočejo organizirati. ker so sebični ali pa zlovoljni.
Naše mnenje je, da se delavec najhitreje in najgoto-veje stalno pridobi za naše gibanje, ako se .mu raziširi duševni obzor. na gospodarskem in političnem polju in se s tem prepriča o potrebi organizacije in razrednega boja, Vsi zunanji razlogi, ki delavca dovedejo k vstopu v organizacijo ne vplivajo nikdar tako temeljito na omejitev fluktuacije kakor temeljita strokovna in .politična izobrazba:. im to se doseže predvsem s pomočjo vstrajne agitacije! Neprestano, vztrajno poučevavlno delovanje je potrebno, ne le od tistih, ki so zato poklicani, temveč od vsakega posameznika.
Ustmena agitacija je pri tem še najuspešnejše sredstvo. In ¡ako pride k temu še primerno berilo — ki je itak vedno pri rokah im ga je treba le razširjati — potem nam ni treba beliti glav, kako omejiti fluktuaeijo v strokovnih organizacijah. Agitirajte v podvojeni meri. zbujajte duhove, privedite jih k znanju in spoznanju, ter prepričanju, .potem hoclo strokovne organizacije mogočno naraščale in njih člani bodo stalni !
. . . 1.
Vsak naj torej ston svojo dolžnost v neprestanem zbujanju in, bodrenju duhov iti tako potrebnem poučevanju. Zbujajte v . delavcih razredno zavednost! .Znanje je moč tudi v boju proti fluk-tuaciji. ki bo sča.soma tako orne-, jena, da bo vsakdo imel veselje nad hitrejšim napredkom strokovnih organizacij!
GLASILO
Slovenske Narodne Podporne Jed note
l«haia todenaVo. •
,ASTNIN.\ SLOV K a bK k N A KOI in k POIH'ORX K JU 0NOT K
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, 111.
'■"ftlia n* vac Inf,n a I (HI
O R O A IVJ
OF THE
ILOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
issued weelclv
OWNED BY THE SLOVEN1C NATIONAL KENEEIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicar-', Dl.
Subscription, $1.00 per year.
Entered as second-class matter Janaary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
--A-
si
St. Louis, Mo. 27. dec.
Gledajoč in premišljujoč te grozne, skrajno krivične današnje ^družabne razmere in strašno obstoječe 'protislovje, sem prisiljen, da napišem par vrstic v nam pri-ljublejnem “Glasilu” in dam od-duška svoji ogorčenosti.
Božični prazniki so minili. Iz vseh krščanskih crkva se je slišal veličastni pozdrav “Mir ljudem na zemlji”! To se poje in ponavlja že od časa, kar se je porodil siromašni tesarjev sin v betlehemski štalici — že čez 1900 let — Toda miru le ni in ga dolga stoletja ni bilo. Vsa dolga stoletja niso-nič druzega, kot zgodovina, tlačanstva, zatiranja in izkoriščevan-ja in zgodovina najgrozovitejšega klanja in prelivanja človeške krvi, kar jih pomni človeški rod.
Veličastni pozdrav “Mir ljudem na zemlji”! je služil le :z.a sle-pitev in prevaro.
Zgodovina nam pripoveduje, kako so cerkveni poglavarji in drugi krščanski mogotci v imjmu Boga, v imenu velikega Nazarenca in v imenu vere “Mir ljudem na zemlji”! vodili neštete vojske, o-pustoševali cele dežele . . . kri je tekla v potokih. Z napisom na bojnih praporih “Mir ljudem na zemlji!” so krvižejni in častihlepni nositelji krščanske “civilizacije’ osvojevali dežele, podjarmlje-vali in zasužnjevali ljudstvo; po morili so na milione ‘božih otrok’ ter na gorah razmesarjenih tru pelj zidali gradove in ustanovlja-li podedljive prestole.
Zgodovina nam pravi tudi. kako so vlada in gospodarstva željni “namestniki” Onega, ki nam je imel prinesti mir, ki je učil ljubezen in bratstvo, ki je bil. krotek in ponižen kot jagnje — Onega, ki je sovražil naslade in bogatstvo tega sveta, suspendirali mir in napovedali boj in pogin vsem, ki se jim niso dali brezpogojno podvreči in zasužnjiti. “Mir ljudem na zemlji” so spremenili v boj in smrt; ljubi svojega bližnjega v — pogin bližnjemu; ponižno jagnje so zamenjali za “zlato tele”; krotkcist z zversko krvoločnostjo; siromašnost za oropano bogatstvo in podeljivo vlastodržtvo.
Tn snet so slovesno ponavljali: “Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje”!
Mir so peli ljudstvu, toda miru ni bilo . . . zamenjali so ga za meč!
Tn v levici križ, v desnici meč — so prišli tudi na Slovensko učit. krstit in vsiljevat že popačene in zavite nauke Kristove; pomorili so na tisoče naših pradedov, ostale pa izročili tujcem v tlačanstvo in sužuost. pod katerimi je mukotrpno ječal slovenski rod dolge stoletja in česar posledica nosimo in trpimo še danes mi.
V imenu miru so se počenjale strašna grozodejstva v temnih krvavih stoletjih verske persekuei-je in borbe za prvenstvo med Rimom in evropskimi vladarji, ktere so dosegle vrhunec v dobi tridesetletne vojske. Krvave,iših dni in strašnih prizorov v pobijanju človeštva si človek ne more predstavljati in iib ne pozna zgodovina nikjer. Krščanske armade so napadale krščanske armade — krščanski vojaki morili krščanske brate.
Kardinal Beftrand je v svojih prepovedih neprestano ponavljal, da “smrt in meč morata biti neprestana spremljevalca svete vojske”. In ko so vojščaki papeževe stranke leta 1209 osvojili mesta Beziers in Careassome in se ni vedelo, kteri izmed njih zajetih so pranoverni, je dal papežev legat pobiti vse, rekoč:	“Ubijte vse.
Bog bo že svoje branil”. Okolti divadeset tisoč jih je bilo, in pobijalo ter mečkalo se je kot uši in bolhe — “božje otroke”, vse — krive in prave, stare in mlade in niti nedolžnim otročičem niso prizanesli.
Francoski pisatelj Voltaire je preračuni), da je za časa naj večjega sijaja im moči Rima padlo kot žrtev “matere cerkve” preko deset milionov ljudi. Vsak božični dan teh dolgih strašnih let so — ponavljali: “Mir ljudem na zemlji”! . . . toda miril ni bilo!
Pohlepnost za bogati-.tvom in gospodarstvom je provzročala vojsko za vojsko: Krščanski Romani so klali krščanske Germane, krščanski Germani krščanske Slovane. krščanski Avstrijci krščanske Lahe, krščanski Prusi krščanske Avstrijce, krščanski Američani krščanske Angleže in krščanske Spance in nasprotno.
In danes? —- Vse krščanske države vsega sveta, brez izjeme, se skrbno oborožujejo z najstrašnejšim moriltiem orožjem in razstrel-nim materialom; druga skuša drugo prekositi V pomnoževanju vojaštva in v graditvi vojaških vojnih ladij. Prav majhna iskra lahko zaneti prepir med požrešnimi in nikdar sitimi kapitalisti in — peklensko klanje je spet tukaj. Pod krinko “za domovino” se bo spet mesarilo delavske sinove in prelivalo nedolžno delavsko kri, delavci se bodo mogli vojskovati, ki niso nič zakrivili in nimajo najmanjše koristi od vojske.
Pozdrav “Mir ljudem na zemlji”! bo ostal prazna fraza, dokler se ne zruši sistem vlastodršt-va in izkoriščanja.
Tudi vsi kapitalistični časniki, ki so tako vneti za pomnoževan-je armade, za graditev velikanov “nebojseničev” in za pomnožite v surovih in nasilnih konstablerjev, so nas hinavsko pozdravljali: “Vesele božične praznike” in “Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje”! —■ Toda. kako naj bomo delavci veseli, kako naj bo pri nas mir in dobra volja, ko so nas kapitalisti oropali vseh sredstev, ki so predpogoj za mir in dobro voljo?
Ti časniki previdno molčijo o tem. da so nas isti kapitalisti, ki lastujejo te časnike in kterim smo ustvarili vse bogatstvo, postavili na zimo na cesto ter nas brez vseli «redntev prepustili na milost in nemilost našej usodi.
Kako morajo delavci vživati mir in dobro voljo, ko zmrzujoč in s krulečim želodcem v podrananili cunjah tekajo od tovarne do tovarne, odi podjetja do podjetja ponujat svojo delavno silo, pa jih povsod zavrnejo z znanim “no-thing doing”; največkrat jih pa se pogledati nočejo?
Miru za nas ni!
Naše današnje družabno življenje ni nič druzega kot pravi boj — boj vsestranskega vniee-vanja : naše socialne razmere dokazujejo vso nasprotstvo miru.
Mi želimo “Mir ljudiem na zemlji”! toda miru ni in ga ne bo, dokler se ne bo človeška družba gospodarsko preorganizirala, tako, da bo skupno delo in vživanje ali kooperacija in mir nadomestila tekmovanje in vojno.
Kaj pomenijo čarobne besede “Mir ljudiem na zemlji”! za one ljudi, ki so brez doma. brez stanovanja, brez strehe in morajo na policajskih postajah prositi usmiljenja? Kaj je za one družine “Mir ljudem na zemlji”! ki. danes stradajo in zmrzujejo na zemlji?
Kako naj delavce prevlada mir in dobra volja, ko smo vstvarili toliko bogatstva, pa ni nič našega — ko smo pridelali in priredili toliko vžitne hrane, pa sami z družino, nedolžnimi otroci moramo -bradati — ko smo napravili toliko fine in lepe obleke in obuče, pa sami moramo hoddti podrapa-ni in napol bosi —, ko smo zgradili lepe hiše in krasne palače, pa smo sami brez doma in največkrat brez Hanovanja — ko smo nako ‘riali velikanske 'zaloge premoga pa moramo zmrzovati -— ko je od nas delavcev odvisna vsa gospoda, vsi uradniki, vsi stanovi in celi obstoj človeške družbe, pa. smo povsod prezirani, zatirani, brezpravni in zaničevani?
Ti farizeji, ki nam pojo “Mir ljudem na zemlji”! riftrno gledajo in molče o groznih krivicah, ki nam jih dela molob kapital: ti propovedovalei miru in beli k liliji v uredništvih kapitalističnih časnikov nočejo odkriti strašanske napake današnje družabne uredbe. pač pa strastno in brezvestno napadajo in blatijo vsako napredno delavsko gibanje, vsak štrajk in vsako borlo za zboljšanje si bednega stanja. Njih naj večja zadava je: sejati prepir v delavskih
svobodijo tlake in izkoriščevanja po nedelaničih.-
Toda kolo časa se suče naprej in vsi mračnjaki in nazadnjaški poneumnjevalci ga ne morejo vstaviti. Delavstvo se zaveda in počasi, toda sigurno vstaja in se druži okoLi rdečega praporja, za' lite,! itn stoje največji možje in najtrežnejše misleči ljudje. Miru ni, ampak boj — neizprosen boj se bije danes med delom in kapitalom in miru ¡prej ne bo, dokler se ta boj ne konča z popolno zmago dela nad; kapitalom, kteri kali mir in provzroča vojne, in kteri je oče vsečloveške bede in mize-rije.
Mir lio zavladal, ko ga bodo prinesli razrednozavedni delavci. Ko so pred par meseci evropski kapitalisti v Londonu. Parizu, Berlinu in Madridu izzivali vojno, do Mere bi gotovo tudi prišlo, so Lancoski in nemški delavci v protestih odločno zahtevali “mir” in rožljanje sabelj je prenehalo.
Cas ni več daleč, ko se bo Verina delavcev zavedala in ne bo hotela iti v hoj za kapitaliste, ne bo hotela delati za lene parasite, in takrat bo prestalo vojskovanje : privatno lastninstvo bo postalo skupno lastništvo vseh, ki delajo, in takrat bo dovolj vsega, za vse, ki delajo. Čarobna pesem: “Mii- ljudem na zemlji”! se bo veličastno razlegala po širnem svetu, ker zavladal bo v resnici pravi mir, ljubezen, jednakost in bratstvo.
“Mr ljudem na zemlii”!
Vinc. Oajnkar.
organizacijah tr: zal	rževati de-
lavep v Atrio vi temi	da s? jih
teni lužic 57VR-	, ,'•> .n ni-
kd»r ne zve-’ ’ vole	in o
Glencoe, Ohio.
Dne 25. decembra m. I. smo imeli zelo teman večer. Dež je lil. ki je zgoščeval temo še v bolj ne-predorno temno plast, da je bilo težko videti dlan pred očmi. O menjeni večer sta se vračala oče in sin, Ivan Pivk st. in ml. po že lezniški progi med dvema tiroms od svojih prijateljev domov, Ko prideta do mostu, ki je poleg Glencoe železniške postaje, jima zmanjka tal in oba padeta 'v ka kih dvajset čevljev nizdol v potok Drugo jutro smo ju našli mrtva
Oba Pivka, oče in sin sta bila zelo marljiva delavca. Starejši zapušča v stari domovini ženo enega sina in eno hčer, v Ameriki pa enega sina in eno hčer. Mlaj ši pa zapušča nepreskrbljeno vdo vo ih dva otroka, deklico in dečka v starosti do treh let. Oba Pivka sta doma z Žirovskega vrha na Notranjskem. Mlajši je bil član dveh podpornih organizaciji “Jutranja Zora”, štev. 54 S N P J in društva N H Z. Pri S N P J je že sedem let sodeloval kot član Dne 28. decembra smo pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Na pravili smo jima lep sprevod in in na glenkoškem pokopališču po ložili v skupno gomilo. Sta pač prva Slovenca, ki počivata na tem pokopališču.
Pogreba so se udeležili vsi tu kajšni člani iizvzemši dveh. So sedno društvo “Bratstvo”, štev 4. iz Neffs, O., se je z zastavo ude ležilo pogreba; društvo N II Z se je pa pogreba udeležilo po depu taciji — predsedniku in računo vodju. Zadnja dva sta poklicala tudi katol. duhovnika iz Neffsa rodom Poljaka, da bi pokojnika blagoslovil doma v hiši in na.pra vil mrtvaški list, ker je pri “Na rodni hrvatski zajednici’ težko dobiti smrtnino, ako ni duhovnik z vršil mrtvaškega lista. Duhovnik se je izgovarjal, da je proti (?) cerkvenim^ obredom, ako mrliča blagoslovi v hiši. Ko sta predsed nik in računovodja uvidela, da ne opravita nič. sta era nagovarjala da naj gre vsai pogledat mrliča da se bo prepričal, da je v resnici mrtev. Ali vse zastonj! Duhovnik je ostal pri svoji trditvi!
Za innogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekam najtoplejšo zahvalo v imenu društva “Jutranja Zora” štev. 54 S N P J vsem tu-kajšnim Slovencem, posebno pa društvu “Bratstvo”, štev. 4. S N P J, kakor tudi drugemu občinstvu, sploh vsem, ki so se udeležili sprevoda in pripomogli do dostojnega pogreba.
Zalivalo izrekam tudi onim, ki ~r> starejšemu Pivku nabavili venec, mlajšemu ga. je društvo “Jutranja. Zora” položilo na krsto.
Vdovi in drugim sorodnikom pa izrekam globoko sožalje.
Bratski no,zdrav!
Ig. Zlemberger, tajnik.
Nottingham, O.
Iz vsakega malega kotička, kjer koli so naseljeni Slovenci v Ameriki, že pride dopis v naše “Gla-rilo”, akoravno se delavec po truda polnem in težkem delu nerad pripravi za pisanje dopisov. Trudnemu delaven tudi nihče ne more zameriti, ako bolj teži po počitku kot no peresu, ker je čas za počitek. kedar dela, zelo pičlo odmerjen.
Ako se ne motim, še nisem či-tal donim iz nam naselbini' v
‘Glasilu”, d asi je naša slovenska I naselbina precej velika. O delavskem položaju nimam mnogo poročati, ker je tak kot drugod. Večina tukajšnih Slovencev dela pri “Lake Shore” železniški družbi, kjer se tudi bolj po malem dela.
Bratje, delavci! Po današnjem sistemu delavec toliko zasluži, da životari. Kapitalisti so dobri računarji. Ako pa sami ne znajo delati proračunov za profit, si pa zopet najamejo druge bolj izvežba-ne ljudi v računstvu. Kapitalisti dobro vedo, da raste njih profit, ako dobivajo delavci nizke plače, cene za življenske potrebščine pa gredo z vsakim dnem kviško.
Z ozirom na podporno organizacijo smo tukaj še dobro organizirani. Imamo dva društva: društvo “Zavedni sosedje”, štev. 158 S N P J in novo ustanovljeno društvo “Slov. dobrodelne zveze.’
Slovenci! Vsakdo, ki je sposoben z ozirom na zdravje in starost pridružiti se S N P J. ima to priliko pred svojim pragom. “Slov. narodna podporna jednota” podpira svoje člane (ice) v bolezni in nesreči, v slučaju smrti hranitelja pa skrbi, da vdove in sirote ne pridejo v največjo revščino, bedo in stisko. Za en dolar in 25 e mesečno je v S N P J vsakdo »avarovan za slučaj bolezni, nesreče in smrti. Naša jednota danes stoji na trdni podlagi. To nam priča novoletni članek. Iz njega je razvideti, da se do danes še nobena jednota s takim obširnim delokrogom v tako kratki dobi ni postavila na trdno gospodarsko podlago, ako pri tem še uvažujemo majhni mesečni prispevek. Rojaki, ki še niste člani naše jednote vpoštevajte te besede in kmalu se bodete prepričali, da so resnične.
Društvo “Zavedni Sosedje” je zaključilo na zadnji redni seji prirediti dne trinajstega januarja t. 1. društveno zabavo v proslavo obletnice društva. Zabava sc bo vršila v prostorih brata Antona Kosa, Cut road Euclid. O. Vstopnina za moške je en dolar. Ženske in deca so vstopnine prosti. Jed in pijača prosta. Ker je morebitni čisti dobiček namenjen društveni blagajni, naj nobeden društveni član- ne izostane. Na veselico vabimo tudi vse člane bratskih in sosednih društev, kakor tudi vse tukajšno slovensko občinstvo, že danes obljubljajoč, da jim vrnemo ob priliki
Pozdtav vsem bratom in sestram S N P J.
Vine. Badalich, tajnik.
Gilbert, Minn.
Našega rojaka in brata Ivana Mustarja je zadela velika nesreča vprav pred Božičem. Omenjeni brat ima veliko zalogo piva, žganja, sploh opojnih in mehkih pijač, ki so na prodaj v gostilnah. Dan pred Božičem je pa nenadoma nastal ogenj in požar je vničil skoraj polovico poslopja. Kar mu ni vničil požar, so mu pa še nekateri pridaniči pokradli, ko so oh treh zjutraj vsi preplašeni bežali na ulico. Vzrok ognju je neznan.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Fr. Gimpel, novi tajnik.
Radiy, Kansas.
Daši nisem računski in gospodarski strokovnjak, vendar sem se namenil spregovoriti o načrtu brata Zakrajška nekaj besedi.
Neizpodbiten fakt je, da se v«e slovenske podporne organizacije z vsakim dnem starajo in da novi, posebno mladi člani ne pristopajo v nje v isti meri, kot so pristopali prva leta. Vsled tega je v redu. ako se načrt brata Zakrajška vzame v pretres. Ker veže vsakega brata v naši jedrnoti večalimanj dolžnost, da o vsaki stvari, ki ima. koristiti organizaciji, pove svoje mnenje, sem se odločil, da napišem svoje nazore o načrtu brata Zakrajška.
Torej k stvari.
Na «a iednota šteje n. pr. 7,855 članov. Vsak član bi prispeval 25 c (seveda po zaključku), kar bi zneslo $1.838.75. Ta vsota naj bi se naložila obrestonosno na banki, kar hi zopet prineslo $73.55 obresti na leto. To naj bi bilo za začetek.
Nadalje naj bi se izdali deleži (nekakšne delnice) po pet dolarjev, ki bi bili na prodaj le članom S.N.P.J. in njenim krajevnim društvom. Ako bi vsako društvo kupilo le en delež, bi imeli zopet 805 dolarjev, ki zopet nosijo v enem letu po štiri od sto $32.20 obresti. Ker bi društva ne dobila obresti, bi imeli v enem leta 1.944.50 gotovine. društvenega premoženja na 805.00. V nadnljnem letu naj bi pa društva (ali člani), ki imajo deleže dobili obresti. Ako bi člani dobili obresti od svojih deležev, bi gotovo poisegli po deležih no možnosti. Ako bi vsaki član vzel dva deleža, to je za deset do-lariev, potem bi dobili 73,550 dolarjev, vsa vsota bi znašala 76.-?09 dolarjev in 50 centov. To bi
bila vsota, ki bi zadostovala za vsako podjetje. Seveda je moj račun toliko vreden, dokler nimamo potrebne svote, kot motika, ki' nima držala.
Ali kako naj pridemo do pe.šit-ve gospodarskega vprašanja v je-dnoti. Pred vsem je treba, da vsi člani,1 ki so zmožni sukati pero. povedo nove načrte, ali pa k starim zavzamejo svoje stališče. Naj-višji odbor naj pa vzame na seji te načrte v pretres in tri najboljše različne predloge naj pa da na splošno glasovanje. Pri splošnem glasovanju naj bi tajnik krajevnega društva zaznamoval, koliko članov je glasovalo za ali proti. To je potrebno, da se dobi jasna slika o mnenju članov, ker so nekatera društva petkrat tako močna po številu članov kot druga.
Seja naj višjega odbora naj bi določila blagajnika, ki bi prejemal denar. Najbolje bi bilo, da ta pošel zvršuje glavni blagajnik. On je podi varščino, za večje delo, ako bi eni ali drugi načrt prodrl Se pred konvencijo, bi se pa na konvenciji že našla sredstva, da se ga primerno odškodi. Konvencija sama naj pa odloči, kako se bo porabil denar. Ali naj se prične farma s sadju in živinorejo, kupi premogokop. ali pa začne kakšno dirago podjetje, ki koristi S N P Jednoti.
Prišel bo čas, ko bo naša jednota postala stara dvajset let in takrat bo konvencija prisiljena povišati mesečni prispevek, ako tega ne bo zvr-ila že popred. In kaj se zvrši v takem slučaju? Mladi, krepki, čili in zdravi člani odstopijo. ustanovijo novo društvo, ki je tudi grob za nje, ker postanejo nekega dne stari in mlada zopet odstopajo.
Zategadelj bratje je potrebno, da mislimo ha starost, dokler smo še mladi. Naša jednota kot podporna organizacija je v vsakem o-ziru napredna, slediti ji bodo morale na gospodarskem polju tudi druge jednote, ako ne bo za nje že prepozno. Raditega bratje pero v roko in napišite svoje k razpravi, da tem preje pridemo do zaključka.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Fr. Rugelj.
Ophir, Colo.
Nasprotujem načrtu br. Zakrajška, ker menim, da nas v jednoti veže vse enaka dolžnost, ako pride jednota vsled katastrof v denarno zadrego, da s povišanim mesečnim prispevkom pokrijemo primanjklaj.
Louis Brodnik.
La Salle, 111.
Kedarkoli se pokaže kaka nova misel nov načrt za zboljšanje onih, ki delajo in trpijo, se takoj oglasijo krifikastri, katerih egoistični nameni se osredotočujejo v tem, da bi sebi hitro s kakim humbugom napolnili svoje žepe. Te kritičarske ptičke se najlaglje pozna, da vse svoje slabe lastnosti podtikajo drugim in svoje ime pravilno zamolče. kedar pošljejo kak dopis v časnik. Te vrste kri-tičarji, kaj radi jadrajo pod imenom član tega društva in organizacije.
In ne davno sem eital dopis v nekem slovenskem listu, ki je poleg neumne kritike imel naslednji podpis: član S N P J. Neumnost! S takim dopisom in podpisom ne imponira nihče. Vsak član v Slov. narodni podporni jednoti ve, da v “Glasilu” lahko kritizira, vsakdo vsako misel in načrt, ako ne napada oseb. Za “Glasilo so merodajna pravila, zaključki konvencije in glavnega odbora, ki vodi jednoto od konvencije do konvencije. Ta resnica pa tudi dokazuje, da je moral omenjeni dopisnik biti hudoben ali pa neumen človek.
Po mojem mnenju in večine članov S N P J je za vsakega dopisovalca dovolj prostora v “Glasilu”, dokler ne napada oseb in piše stvarno. Za uravnavanje prepirov v jednoti imamo glavni porotni odbor, ne pa čaisnik.
Dotični anonimni dopis je bil skuhan v Cliicagi. *ako sodim po napisu. Prišel je pa lahko tudi od drugod. Saj je papir potrpežljiv! Ako pa dopis sodim po vsebini, je pa hudoben, ker je imel namen zanesti prepir zopet v jednoto, kar se pa dopisniku ni posrečilo, ker ni nihče po treh tednih hotel reagirati nanj.
Ako je dotični dopis res pisal član S N P J, potem naj gre t.je kamor spada, saj je razvideti iz n šeg», da se jezi. ker načrt za rezervni fond: ni zrastel na njegovem zelniku in da je prelen vzlic dozdevni študiranosti, da bi študiral gospodarska vprašanja.
Čitali smo tudi načrt brata Zakrajška v “Glasilu”. Ali nemogoče je o tako važni stvari delati zaključke. Dobro je, da je br. Zakrajšek prišel s svojim načrtom na dan, ker se je ž njim dotaknil navažne.jšega vprašanja vsake je-
ilnole. Vsaka jednota se bo morala prejalislej baviti z vprašanjem: kako vstanoviti rezervni fond.
Ali tako važno vprašanje se ne da rešiti nakrat — v kratki dob;. O tem bo treba še pisati in mnogo razpravljati. S temeljito razpravo bi se pa do prihodnje konvencije prav lahko v toliko približali končnemu razvozlanju rezervnega f. uda, da bi lahko prihodnja konvencija rešila definitivno to vprašanje.
Danes še mnogo članov niti ne razume br. Zakrajška. Eni menijo. da prodaja farme, zopet, drugi, da hoče postati lastnik ali gospodar farme, katero bi mu kupili člani S N P J itd. itd. Talrih ne-zmiselnosti je slišati mnogo, ki le dokazujejo, da so nekateri njegov članek čitali površno in ne razumeli, kar so čitali.
Vsledtega. je potreba, da se o stvari več piše in razpravlja tako temeljito, da jo bode večina članov tudi prav razumela.
Vsaka gospodarska akcija se nam dozdeva težka v začetku, ker do danes s gospodarskega stališča še nismo Slovenci druzega vstano-vili v Ameriki kot podporne organizacije in nekaj društvenih in iz-obraževalnh domov. Ako pa pogledamo k Fincem, ki so tudi majhen narod, pa vidimo, da gre, ako le hočemo. Nepremično premoženje Fincev, to je finskih organizacij, je že danes vredno milion dolarjev. Pa po zglede nam ni treba hoditi k Fincem! Imamo jih tudi med Slovenci v stari domovini. Slovenski razredno zavedni delavci so v stari domovini, odkar smo odpotovali v Ameriko, vstanovili konzumna društva, produktivne zadruge in v Ljubljani celo svojo banko. Vsi zavodi v delavskih rokah vspevajo dobro, ker v vodstvu ni sebičnežev, ki bi delali za svoj žep. Vse te gospodarske organizacije koristijo delavcem, ki so njih člani. Tudi tam jc bilo mnogo zaprek in težkoč, mnogo razprav v listih in na shodih — bili so nasprotniki in zagovorniki -— pred-no je prišlo do ustanovitve gospodarske organizacije. Danes so nasprotniki gospodarske organizacije obmolknili, ker so se prepričali o koristonosnosti gospodarskih organizacij za delavno ljudstvo.
Iste ovire in zapreke imamo mi danes v Ameriki. Kdor ima kaj povedati proti gospodarski organizaciji in je član S N P J in ima čiste in blage namene, naj pove svoje v “Glasilu”.
Ko so skoraj pred osmimi leti vstanovili “Slov. narodno podporno jednoto”, so tudi nekateri pisali: “Kaj pa je tebe dete treba bilo?” No, danes smo vsi člani prepričani, da je bila “Slov. narodna podporna jednota” skrajno potrebna in da naša jednota tvori s stališča socialnega 'zavarovanja, — za slučaj bolezni, nesreče ali smrti zelo važen faktor za ameriške Slovence.
Koncem dopisa opozarjam vse člane društva “Sokol”, štev. 98 S N P J, da v prihodnje pošiljajo vsa pisma, ki se tičejo društva na dolenji naslov:
Martin Novlan, 1237 Main St.
La Salle,. 111.
Chicago, 111
Mrzel veter je bril po čikaških ulicah in škripalo je pod nogami . . . parne piščalke so tulile, vriskale in piskale zamolklo, votlo in zategneno. ko je staro leto jemalo slovo od novega. Tudi letos smo znanci in prijatelji stiskali roke in naše ustnice so izgovarjale mehanično: srečno novo leto ... Ha, ha . . . srečno novo leto? Mar brezposlecu. ki je lačen, napol bos in v lahki obleki iskal zavetja pred ostrimi in mrzlimi sunki burje v železniškem vozu ali pod mostom? Mar srečno novo leto nam? ... Že leto za letom smo ob novem letu izgovarjali stari in običajni pozdrav. Ali naše trpljenje, naše gorje je ostalo isto. Suž-nost za delavce se ni v nobenem letu spremenila za pičico. V vsakem novem letu nas čaka isti kruti boj za obstanek, ki smo ga že prestali v minolem. V vsakem letu se odpirajo nove katakombe za delavske mrliče —v n 'Žrtve kapitalistične profitaželjnosti. V vsakem letu gre brezštevila delavskih otrok že v najnežnejši mladosti v tvornico mesto v šolo ... in nešteto število poštenih delavskih deklet se pogrezne v prostituciji, ker njih zaslužek za trn-dapolno delo ne zadostuje za najpotrebnejše. V vsakem letu ostane brezštevila vdov in otrok brez hraniteljev . . . postali so žrtve moloha — kapitalizma. In kdo naj sešteje one delavce, ki so obupali, katerim je boj za obstanek postal Prpfe-/.iV in s'> šli r>-os to vol j no v smrt? Ogromno je njih število!
Za delavce ni veselega in srečnega novega leta ! Vsako leto jim prinaša nove skrbi, nove muke in novo trpljenje!
Srečno novo leto! Vzvišena misel v tej čestitki. Komu naj velja
ta čestitka? . . . Mar narodom?
Italijanska vlada je vkaiziala morit in ropat svojim vojakom v Ti ipolitaniji: ruska vlada je poslala kozake v Perzijo, da z orožjem in požigom čestitajo ljudstvu srečno novo leto: na Kitajskem revolucija poje svojo divjo pesen o srečnem novem letu in tudi v Mehiki, mogoče kmalu revolucija dvigne svojo krvavo glavo. Velikanski štrajki — bitke med delavci in kapitalisti na indust-riel-nem bojnem polju v vsaki deželi le potrdijo, da še nismo dočakali srečnega novega leta.
Vzvišena misel . . . srečno novo leto . . . srečna doba za vse ljudi na, zemlji bo napočila, ako se delavci vseh narodov širom sveta združimo podi rdečim praporom svobode, enakosti in bratstva v eno četo borcev, da se borimo proti vsemu zlu in za dobro vseh ljudi. Tedaj bodo ponehali štrajki, vojske, revolucije, prostitucija, moritev delavcev na debelo, otrobi bodo hodili v šolo mesto v tvornico, pa tudi starčkom in pohabljenim delavcem ne bo treba prositi milodarov na ulici.
Na Silvestrov večer je delavski pevski zbor “Orel” priredil zabaven večer s petjem in tombolo. Zabavni večer je vspel dobro. V priateljskem pogovoru je hitro mineval čas in nakrat je bila ura tri zjutraj, ki nas je spomnila, da odidemo k počitku.
TTpnmo, d'a tudi v novem letu ne pnizabrio člani S N P J “Orla”, saj je zb or sodeloval na vseh veselicah društev S N P J v Chieagi.
Ker so se podporni člani priložili. da se odi njih ne pobirajo redni doneski, srno zaključili na letnem zborovanju, da bodo v tem letu pobirali mesečne prisnevke trije kolektorji: eden na severni strani, drugi v okolici Centre A ve, trotii na na skrajno zanadni strani. Redne in splošne seje se bodo vršile vsake tri mesece.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem v Ameriki!
Fr. Hren, tajnik “Orla” in član društva 131. S N P J.
Sharon, Pa.
Delavski položaj še ni prav •slab, ker delamo in zaslužek ni pičel. Splošno pa čujeme govorice, da se bo v novem letu obrnilo na boljše, kar tudi vsi želimo iz srca.
Slovenci in Slovenki, ki še niste pri nobeni podiporni organizaciji, imate zdaj ugodno priliko, da pristopite k društvu “Slovenski Dom”, štev. 31 S. N. P. J. Društvo je za mesce januar znižalo vstopnino za en dolar. Za plačati je le tri dolarje in pol vstopnine. To je tako najhna svotica, da je lah/ko pogreši vsakdo, ki želi dobro sebi ;n svoji dra-žini. Saj nihče nevé, kje ga čaka nezgoda, bolezen ali smrt. Danes smo lahko še zdravi, drugi dan pa na smrt bolni ali pa mrtvi. V decembru je pristopilo k našemu društvu lepo število članov. Le želeti je, da bi jih v januarju pristopilo še enkrat toliko ali pa še več.
Vsem srečno novo leto!
Frank Stanislia, tajnik.
Cleveland, O.
Društvo “Vodnikov Venec”, štev. 147 S. N. P. J. izreka naj-toplejso zahvalo vsem bratskim društvom S. N. P. J. in drugim društvom, ki so se udeležila veselice. Do vspeha veselice so mnogo pripomogli bratje Anton Vehar, Matija Glavič in Fr. Nachti-gal s krasnimi darili, ki so jih poklonili društvu. Pozabiti tudi ne sinemo pev. društva “Triglav”, ki je pod spretnim vodstvom g. J. Zormana zapelo par lepih pesni in nudilo s petjem vsem navzočim krasen in nepozaben duševen užitek.
Prihodnja redna seja društva Vodnikov Venec” se vrši dne 7. januarja t. 1. ob -devetih dopoldne v nara-dnem zborovalnem prostoru. *
Mesešni prispevek je $1.25 in 25c za “Glasilo”. Skupaj $1.50.
Pridite na sejo vsi, ker imamo za rešiti važne točke!
Z bratskim pozdravom,
Frank S. Kerže, tajnik.
Barberton, O.
Prihodnja seja društva “Slovenke v boj za narod”, štev. 150 S. N. P. -J. bo dne 28. januarja pri sestri tajnici. Van St. 507. V prihodnjih mesecih se bodo seje vršile vsako četrto nedeljo v mesecu do preklica.
Mesečni prispevek za mesec januar je $1.25 in 25c za “Glasilo”.
Na seji bo predložen tudi šestmesečni račun od meseca julija pa do zadnjega decembra 1911.
Sestre pridite vse na sejo.
S sesterskim pozdravom,
Ivanka Kramar, tajnica.
—Spremembe za društveni imenik pošiljajte gl tajniku in h« uredništvu.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNILDBOR
Ptvd«edni'k : Mart a Potokar, 1625 S. Centre Ave.. Chicago. Podpredsednik ; Jakob Miklavčič, Lock Bos 3, WiUock Pa fajnik: Ivan VVrderbar. 2708 S. Lawndale a v. Chicago. Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Prank Korce. H006 St. Clair Ave., (develartd O. Zapisnikar: Feliks Nainors. 1834 Ashland av„ Chicago,
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar 4439 Hunt Ave., St. Louis, Mo.
Frank >6ernč, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Sare. box 131 Cumberland, Wyo.
Valentin Staliek, 302 Pilot Butte Ave, Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik. 2821 So. 40th Av. Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK.
Mi. A. Weisskopf, M. D. 1842 So. Ashland av. Chicago,
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe
ilede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega Ibora. preporne zadeve pa na predsednika porotnega 4bora Ivana Šarca vse druge uradne stvari na gl tajnik»
POGUM.
Angleški spisal J. Galsworthy.
Tisti čas sem živel v revščini, je pripovedoval Ferranti. To ni bila revščina, ki hodi okrog brez kosila, ampak ki životari brez zaju-terka. brez kosila in večerje, ki se borno preživlja s kruhom in tobakom. Tedaj sem živel v povsem ceni kasarni, v Wesfcminister-Way-ju. Tam stoji v enem prostoru po troje, petero, sedmero postelj, kakor ravno nanese. Ako plačaš točno; obdržiš isto postelj, ako ne, jo porabi medtem kdo drugi. West minister-Way ni mestni oddelek za tujce, tam prebivajo skoro izključno Angleži, večinoma so pijanci. Tri četrtine izmed njih ne jedto ničesar, tudi ne morejo, ker ne prenašajo nobene čvrste hrane. Pijejo — pijejo. Za kaj drugega niso sposobni in zasluzijo komaj toliko, da drže dušo in telo skupaj. Nimajo ne časa ne moči, da bi mislili še kaj druizega. Ponoči pridejo domov in se pogreznejo v spanec — in kakor svinčen je ta spanec 1 Ne, ne jedo nikdar ne tupatam košček kruha, sicer zapijejo vse.
V tisto spalno sobo je prišel tudi Francoz z obrazom, ki je bil podoben tišjemu strašilu; star je bil okolo trideset let. Njegovo življenje je moralo biti trdo, nik-do ne pride v tiste spalnice, ki ga življenje boža, zlasti noben Francoz. Francozi zapuste svojo domovino samo prisiljeni. Prišel je, da bi bril stanovalce in je od vsakega zahteval po en peni, mnogo jih je pozabilo na plačilo, tako da je obril povprečno troje stanovalcev za en peni. Kadar je bil gotov, je šel v curuga slična domov j a — to je bil njegov dohodek. Kako je delal! Bril' je tudi v javnih zavodih ; toda tam je bil še slabši dohodek, za desetero obritih osebje dobil peni. Navado je imel reči:
*‘IJh! Jaz suženj”, diočim je premikal svoje prste, ki so bili kakor majhni, drobni klinčki:	Veruj-
te mi. prijatelj, da zaslužim en peni, moram izdati štiri. Kaj hočemo, treba se je braniti, da se dobi moč, ljudi briti za en peni”. Podoben je bil mravlji, ki leta v svoji majhni luknji okrog z edinim namenom, da se trudoma preživi, in vedno upajoč, dia dobi dovolj dela in se lahko vrne na Francosko. Do vsakega človeka. jei občutil naklonjenost, imel je dobre domisleke in zmisel za godbo. Dvakrat na leto je poselil koncert in je ves čas navdušeno govoril o tem. Mali mož mi je pripovedoval naslednje: “Ko «em prišel prvikrat sem, sem mislil, da se vrnem kmalu na Francosko: toda zdaj tega ne verjamem več in polagoma izgubljam nadc. Denar_ ima peroti, toda k meni ne leti. Verujte mi prijatelj, v te postave vbri-jem svojo dušo. Kako nesrečni so ti siromaki! Koliko morajo trpeti! Pijejo, pravite! Da, to jih reši za par hipov, ne čutijo svoje nesreče in to je že sreča. Glejte,; meni je žal, da nimam narav« ki bi prenašala pitje. Toda zdi se mi. da tudi Vi ne plavate v sreči; toda kaj, Vi ste mladi in potem, veste, treba je biti moder. Toda jaz, le mislite si, kakšna igra usode je to, jaz s svojimi bolnimi pljuči v takem podnebju kakor je ta in k temu še to, da sem vzrastel na jugu”.
Ko sem se nekoč po šestmesečni odsotnosti zopet povrnil, sem zopet videl Francoza, bil je ravno dan. ko je bril; bil je še bolj ka-
kor breje podoben mravlji, zdelo se je, da dela z rokami in nogami, še bolj je porumenel, morda se tudii zgubančil.
Pozdravil me je zelo razveseljen in me.prosil, naj ga počakam, da obrije moža, pristavil je še, da mi ima mnogo povedati. Ko je bil gotov,' sva šla v kuhinjo, kjer je gorelo na ognjišču po leti in po zimi. Govoril je vame živahno: ‘‘Tako, ste se zopet vrnili, niste imeli sreče, kaj ? No, le potrpljenje. par dni več Vas ne bo ugonobilo in vendar kako strašna megla! Vidite, jaz sem še Vedno tu, toda moj tovariš Pigon je umrl. Ali se ga spominjate? Veliki, močni mož z črnimi lasmi, ki je imel spodaj na cesti trgovino. Bil je ljubeznjiv človek, moj dober prije-telj. Bil je poročen, njegova žena je iz premožne rodbine, ni več mlada in že precej izdelana; nika-ka šala, ta mnogoštevilna deca. Počakajte malo, pripovedujem Vam natančnejše o tem . . . Biti je moralo tri dni po Pigonovi smrti, ko je nekdo potrkal na moja vrata. Ko sem zaklical: ‘‘Noter!” je stala pred mano gospa Pigono-va. Bila je mirna, zelo resna. Njena lica so bila bleda, nje-oči rdeče obrobljene od joka; uboga duša! “S čim Vam morem po-streči, gospa”, sem jo vprašal.
“Zdi se”, je dejala, “da je bi! ubogi Pigon bankroten, ko je umrl; niti vinarja ni bilo v trgovini. Komaj dva dni je bil pod zemljo, pa je prišel sodni uradnik. Ah, gospod, kaj naj počnem?”
“Počakajte za trenutek, gospa! Vzel sem klobuk in odšel z njo v trgovino.
Kak prizor je bil to: dvoje sodnih uradnikov in povsod, za boga, povsod otroci. Tk! Tk! Mala desetletna deklica, dvoje fantkov v Mačicah, eden v srajčki, in dvoje čisto majhnih nagih uboščkov, ki ste se plazila po tleh. in poleg tega pa strahovit nemir in šum! Celo sodna izvršitelja sta bila vsa potrta. Človeka je prav lahko posilil jok. Ubogi Pigon. Prav nič ni slutil o tem! Sodili izvršitelj je izjavil, dia dovoli štiriindvajset ur odloga, da se dobi potrebni denar. Pomagal sem gospej pomiriti o-troke. “Da, če bi imel denar, kako rad bi ga dal: toda žal, nimam denarja, gospa.'Morda Vam lahko pomaga drug prijatelj?”
“Nimam nobenega. Kje bi bila imela, čas dobiti si prijateljev, jaz s svojimi otroci!”
Todia na Francoskem, gospa”, sem dejal boječe.
“Tudi ne, s svojo rodbino sem se sprla ... In pomislite, sedem let je‘ odkar smo prišli na Angleško in to smo ukrenili, ker nam že sedaj ni hotel nikdo pomagati!”
“Ne obupajte, gospa, zanesite se name! ’ ’
Odšel sem. TTdaril sem se na čelo. Nekaj se mora zgoditi, nekaj mora priti, sem mislil, toda . . . prišlo ni nič.
Drugi dan je bila na mene vrsta v javnem zavodu. Zakasnil sem se: da nadomestim izgubljeni čas, sem bril naglo, kakor še nikdar nisem bril. Vroče dopoldne . . . potil sem se. Deset za en peni, deset za en peni! Mislil sem na trdo delo in ubogo ženo. Ko sem pa končal, sem utrujen sedel. Tedaj sem mislil sam pri sebi: Prenaporno je, uničim se pri tem, zapravim svoje moči. Preneumno je. Ko sem si prvič to popolnoma, razjasnil, sem šel k ravnatelju zavoda. Dejal -sem mu:	“Gospod,
nemožno mi je zopet priti tu sem!’
ši svojo kazen, Vsi e d tega si tudi
“Kaj hočete s. tem reči?” je vprašal ravnatelj.
“Da sem se naveličal briti deset ljudi za en peni, ne morem priti več, ob tem zaslužku poginem.”
“No, srečen človek ste, ako- denar lahko tako mečete proč!” je menil izkoriščevalec.
“Poglejte me”, sem mu dejal, “kako se potim, kako izgledam. Da, ko sem bil še mlad, sem lahko uganjal take prenapornosti, to ni nikogar nič brigalo, toda zdaj je konec temu. Čast mi je, gospod!”
Pustil sem ga in odšel v Pigono-vo prodajalno. Sodni izvršitelj je bil že tam.
“Odloga ne morem še enkrat, podaljšati”, mi je dejal ob vstopu.
“To nima nič na sebi”, sem mu odgovoril. Potrkal sem na stanovanjska vrata. Ko sem vstopil, so se otroci igrali v kotu; desetletna deklica jih je varovala kakor otroke. G-oispa je sedela nepremično za mizo, na rokah je imela stare črne rokavice, bila je zelo bleda in tako tiha, da se je videlo, kakor da čaka na smrt.
“Ali ste kaj dobili, gospa?” sem vprašal.
“Ne, gospod, in Vi?”
“Ne, ali nekaj mi je prišlo zjutraj na misel. Kaj bi Vi rekli k temu, ako Vas zasnubim? Boljše bi vendar bilo kakor nič?”
Pogledala me je mirno in dejala : “Ali rada, gospod. Toda šele potem, preje ne kakor potem”. Tn jokala je.
“Hm, gospod Ferrand, pogumni ste”, sem dejal, ko je bil končal.
“Ali mislite?” je rekel slednjič.
Tn videl sem, da je glodala v njem bolečina, kakor da bi bil jaz s svojo pripombo razlil luč čez .obupno, nejasno čuvstvo v njegovem sren.
“Da”, je dejal, “bil sem tudi jaz prestrašen, ko sem to storil, šestero otrok!”
Zopet me je pogledal: “In odtlej ! Marsikdaj, marsikdaj bi lahko . . Prenehal je za hip pomolčal in hripavo spravil iz grla besede: “Življenje je trdo. Kaj naj bi bil tudi storil? Poznal sem njenega moža. Ali naj bi .jih bil vse izročil cesti?”
Otoki hudodelcev.
Doktor Jaques Bertillon, ki se bavi s študijami antropologije hudodelcev, ki je iizutnel taikozvano bertilonsko merjenje hudodelcev, je pred kratkim podal javnosti spis o življenju deportiranih francoskih hudodelcev. Ako sodimo po spisu, ni življenje tako trdo in hudo v pregnanstvu. Vsekakor je pa citati med vrsticami, da 1 udi ni orijetno, da je pravi pekel.
Iz njegovega spisa hočemo navesti le najvažnejše podatke, iz katerih si lahko vsak vsak čita-telj vstvnri jasno sodbo.
Vožnja čez morje nikakor ne more biti prijetna za hudodelce, ker so na ladji za prevoz železni kurniki, v katerih so hudodelci zaprti kot divje zveri. Stražijo jih skrbno iu strogo. Vsaki dan smejo le pol ure dihati sveži zrak na krovu, da še tem bolj občutijo njih žalostno osodo. Hudodelci vedo, da. so ob kurnikih parne cevi, da jih lahko pri najmanjšem puntu poparijo z vrelo paro kot podgane.
Komaj parnik pripluje do otokov in se vsidra v luki, že izkrcajo hudodelce in jih pošljejo v ječe, da vršijo nevarna in težka dela. V francoskih kolonijah je 16,-871 kaznencev. Me j temi jih je 5520 obsojenih v navadno pregnanstvo, ki smejo živeti svobodno. 5643 je naseljenih in opravljajo lahka prisilna dela, 5708 pa vrši težko prisilno delo. Največje hudodelce pošljejo na tri otoke: otok sv. Jožefa, Royale in Hudičev otok. na kateerm jo bival tudi kapitan Dreyfus, ali pa v kaznilnico Kurit, ki je na najslahejši in najstrašnejši gujanski obali sredi “vegetacije smrti” ali pa v kaiz-nilnioo Maroni, ki je ob meji francoske in holandske Guayane.
Podnebje je tukaj grozno, zemljišče skoraj neobdelano. Delavec “gnoji zemljišča s svojim telesom”, okoli njega so velikanske jate moskitov, ki ga vbadajo in z vbadljaji pa prinašajo na njega kal rmene in barske mrzlice'. Mnogoštevilne so tudi strupene kače iu nevarne rdeče mravlje. Kožne bolezni, ki so posledica tropienega. podnebja, driska in bledica so zelo razširjene med kaznenei in vsako leto zahtevajo svoje žrtve, ker morajo kaznenei opravljati težka dela v strašni vročini, izpostavljeni žgočim žarkom solnca. Dasirav-no uprava ne vodâ statistike, se je zdravniku Bertillonu posrečilo dognati, da je od leta 1900 do 1960 umrlo vsako leto deset, odstotkov kaiznencev, ki so obsojeni na težko prisilno delo. Vsak ka-znenee vé, da bo umrl, predno zvr-
vsak kaznenec beli glavo, kako bi všel. Ali nemogoče je ubežati z otokov, če tudi bi kaznenec ušel paznosti stražnikov, ker v morju kar mrgoli morskih volkov. Beg se posreči le1 redkokedaj iz kaznilnic na suhem, ker kaznenec pogine v divji gošči notranje dežele. Ako se pa kaznenen posreči pobegniti v holandsko Guayan o, tedaj ga pa holandska policija 'zopet izroči francoski gosposki.
Nekateri kaznenei, ki se hočejo izogniti' težkemu prisilnemu delu, poškodujejo samega sebe. Te samopoškodbe »o bile taft o mnogoštevilne, da so zagradili velik prostor, na katerem so morali pohabljeni kaznenei s težko vrečo kamenja na hrbtu hoditi gorindol v pekočem solnem S pohabijen-jem samega sebe; so vstvarili še groznejši položaj. Slepec je moral nositi vrečo, njega je pa zopet drug kaznenec vodil z vrečo na hrbtu.
Mnogo se je pisalo o grozotah mrzle Sibirije in življenju ruskih pregnancev. V spričo dogodkov, ki jih Bertillom opisuje iz življenja francoskih pregnancev, 'bi bilo umestno, da.' bi' francosko Sibirijo v vročem pasu prepotovali nepristranski pisatelji in učenjaki in svet bi zvedel mogoče še za večje; grozovitosti, kot se vrše v Sibiriji.
Kaznovanje bogov.
Divji narodi smatrajo svoje bogove še za tako človeške, da jih plačujejo in kaznujejo. 'Karakteristično je, da navadno ne darujejo bogovom, ki so naklonjeni ljudem; dobri bogovi po mišljenju divjih narodov ne zvršujejo druzega nego svoje dolžnosti.
Kakor je perzijski kralj dal ši-bati morje, ravnotaiko še pretepajo zamorci, ki so na nizki kulturni stopinji, svoje malike, ako se ne skažejo za1 dobre. Mejtem, ko pretepajo malika, ga psujejo in mu pripovedujejo, zakaj ga kaznujejo. 0'b Kongu zabijejo nepokornemu lesenemu maliku žebelj v glavo ali telo, da — malik trpeč strašne muke, se spominja prosilca. Zopet drugi zamorci v Afriki vržejo boga proč. ako jih noče uslišati. Na Kitajskem ob času suše postavijo malike na cesto, da se v žgočih solnčnih žarkih prepričajo, kako blagodejno vpliva vročina:. Ko so nekoč tatovi obiskali bnddhistični samostan v Vongčn, so duhovniki dali podobi Buddhe vrv okoli vratu in obesili boga na žebelj. Potem so ga prarv dobro pretepli, ker ni pazil na tatove in da tatove izsledi. Ako kitajskemu poljedelcu kuna ali lisica pobere kokoši, tedaj oblije svojegai hišnega boga z gnojnico.
Pa tudi pri darovanju malikom se divji narodi obnašajo človeško. Ako se Papuanee v Novi Giueji vrne srečno s tatinskega pohoda, tedaj daruje bogu tatov z besedami : “ Ne povej nikomur! Košček prešiea, ki je najskrajnejši delček prešičevega repai.”
Zmes.
*	V vrstah štrajkarjev na železnicah Illinois Central železniške družbe se vedno vlada navdušenje in prepičanje da bo končna zmaga le na strani delavcev. V nedeljo dne 31. decembra so ob-državali velike shode, na katerih so govorili dobri unijski govorniki. Na vseh shodili so štra.jkarji sprejeli resoluciji, da ne odnehajo. dokler železniška družba ne prizna njih zahtev. Več stavkokazov, ki delajo v Ogden, Utah so poslali pritožbo v javnost, v kateri tožijo, da železniška družba ravna ž njimi kot z jetniki, da bi hrano niti pes nepovobal. V svoji pritožbi svetujejo, da naj nihče ne gre delati kot stavkokaz.
* # *
*	V Chicagi je truplo majhnega deteta ležalo tri dni doma, ker so bili stariši presiromašni, da bi kupili rakev. Tri dni so morali siromašni stariši * .prosjačiti okoli mestne gospode, da je gosposka dala pokopati malenčka na mestne troške.
*	# is
*	V letu 1900 smo imeli za dvesto odstotkov več zakonskih ločitev kot v letu 1870. Na 100.000 porok imamo danes v Ameriki nad 200 ločitev. Žalosten sad kapitalističnoga blagoslova.
#	% *
:|;Tekom zadnjih pet let se je število otrok, ki morajo delati v tvornici, mesto da hi hodili v šolo, podvojilo v New Yorku. Jasen dokaz, kdo razdira rodbinsko srečo in oropa otroke že v naj nežnejši mladosti njih nedolžnega veselja.
* s #
*	Kapitalistično časopisje že
zdavneli molči o kapitalističnem hudodelstvu — o strašni nezgodi
v premogovniku v Tennessee, kjer je nad sto vrlih rudarjev zgubilo svoje življenje. Tudi Roosevelt molči o tem umoru na debelo, ki so ga kapitalisti zvršili iz profitaželjjnasti.
Vsa drhal v baržunu in svilu pa še danes razume hliniti ogorčenje nad “hudodelstvi organizanira-
nih delavcev”. So pač hinavci!
# #
*	V Alvemhofu, južni Afriki je nastala prava diamantna mrzlica.
V	šestih tednih je zrastlo mesto, ki šteje 18,00Č> prebiralcev. Prve diamante so našli pred par meseci; zdaj je pa že vknjiženih 20,000 diamanto iskalcov, ki so s količi zaznamovali svoja mala zemljišča, na katerih sime j o svobodno iskati diamantov.
Na j večji diamant je našel lastnik edinega hotela, ker mu hotel nosi vsaki mesec deset tisoč dolarjev čistega dobička.
* * #
*	V Tokio na japonskem je zbruhnila prva stavka. Ta teden je ztštraijkalo tri tisoč cestnože-leznišikih vslužbencev. Strajkarji ■zahtevajo povišanje plače, ker so vsled vojne z Rusijo narastli silno • davki na življenske potrebščine, da je bilo vslužbencem nemogoče izhajati s sedanjo plačo. —
*
*
Rimske izkopine na zemljišču nemškega reda. Oktobra t. 1. sta našla dva dijaka ko so kopali na podaljšku Gorupove ulice cestni kanal, med prstjo dva siva kovi-nasta kosa v obliki pravokotnih, le sirovo obdelanih plošč. Poslala sta najdenino dr. Valterju Šmidu v Gradec, ki jo je izročil humizma-tiku Luschinu pl. Ebengreuthu v znanstveno preiskavo. Že lani je našel dr. Šmid na zemljišču nemškega vitežkega reda poleg večje množine kovanega rimskega denarja devet palic srebra,-ki pa niso bile prav nič obdelane in tudi ne puncirane. Te dve ploči pa imata utišnjeni cesarsko glavo (ena Magnencija, druga Flaviana) in pečat gvardiana (prestojnika) oglejske peneznice. Manjša tehta 319 gramov (rimski funt v pozni' cesarski dobi je tehtal 327.459), večja pa 640 gramov. Zlato in srebro v palicah so izdajali v rimskih časih, če je bilo plačilo velikih zneskov treba izdelati nahitro večje množine denarja, in so imele te palice značaj zasilnega denarja.
V	Avstriji doslej takih denar na-domestujočih palic niso našli; najdenim bodo uvrstili v emonski muzej, ki se ustanovi; doslej se nahajajo štir take srebrne palice iz pozne rimske dobe v “British Museum” v 1 ondonu in tri han-noverskem deželnem muzeju.
• •
*
Umor “čarovnika”. V Klausen-vil sodišču mladi kmet Maris iz Marizela s krvavo sekiro v roki in izpovedal, daj ubil čarovnika Hetyeja, ki mn je po njegovem mnenju s čaroniškimi zagovori uničil zdravje. Orožniki so res našli Hetyeja vsega razmesarjenega in ,s preklano glavo mrtvega v stanovanju. Preiskava je dognala sledeče. Morilec je imel pred leti dolgotrajen proces s sorodniki zaradi zemljiških sporov in ga slednjič dobil, iz maščevanja so sorodniki najeli „čarovnika” Hetyeja, naj povzroči Marisu škodo. In res je bil Maris od tistega časa božjasten. Vsled bolesti je v-prašal Maris za svet drugega “čarovnika”, ki mu je povedal, da ga je “začaral” IIetye. “Svest si svoje pravice” je Maris nato He-teyeja ubil ter menil, da ga po tej izpovedi izpuste na slobodo. Seveda so pridržali morilca, ki je predvsem žrtev ljudske nevednosti in zaostalosti, v zaporu. Ako bi bila splošna izobrazba tako razširjenja, da bi vsak do vedel, da ne svetu ni “copernikov in eoper-nic”. in da jih sp’c«b nikdar ni bilo, bi mladi kmet Maris še danes ne bil postal morilec.
# # *
V brezposlenost:. si je zaželel ječe. Blagajničar Anton Englisch na D maju je /.( oalj časa brez-'loslcu. Ker se “modro" urejena družba za brazposi lnike prav nič ne zmeni, je hotel Englisch družbo prisiliti, da se pobriga zanj v njegovi nadlogi, /ailegadelj je oč:tal na ulici nekemu črnemu posestni k,u zločin proti i.javnosti. Aretirali so ga, nakar je Englisch tako,; preklical hudo obdo'žitev ter izjavil, da se je hotel na ta način vsaj za nekaj časa preskrbeti, To se mu je tudi posrečilo, ker so ga izročili sodišču.
Zanimiv proces. Orožniške izpovedbe vživajo pri sodiščih to protekcijo. da jim gre skoro neomejena vera. Kdaj je v Nemčiji in drugod celo orožniška izpovedba prišla ob veljavo, kaže zanimiv proces izpred potsdamske vzklicne instance. Šoferja princa Avgusta Viljema so naznanili zaradi prenagle vožnje. Že pri prvi obravnavi se je princ gorko zavzemal
za šoferja in dokazoval, da ni hitro vozil. Kljub temu je sodišče obsodilo šoferja z utemeljitvijo, da princ ne more pravilno presojati naglice pri vožnji. Šofer je napravil vzklic. V obravnani dne 12. decembra je princ zopet vneto zagovarjal šoferja in pod prisego izjavil, dia je v bližini orožnik spoznal in pozdravil, kar bi v preveliki naglici ne 'bilo možno. Orožnik, ki so ga tudi pozvali za pričo, pa ni potrdil prinčeve izjave o pozdravu. Sodišče je verjelo princu in oprostilo šoferja. Ako bi pa delavec kaj takega potrdil pod prisego, bi ga zaprli radi krive prisege.
*
Tatovi v zlatem rudniku. Inži-nir zlatega rudnika v Muszaru, Adolf Sieber, je dobil brezimno obvestilo, da nameravajo romunski tatovi oropati jamo. V nedeljo zvečer je šel inžinir s peterimi u-radniki v jamo, da prepreči tatvi-oo. Po polnoči je res prišlo v rudnik več mladih ljudij, ki jih je inženir ustavil. Mladeniči so se' hoteli postaviti v bran in je eden izmed njih zagnal proti Si eh m di-namitno patrono. Iženir je takoj vstrelil nanj iz revolverja. Ko so zlikovci opazili, da so uradniki oboroženi, so se spustili v 'beg. Ali ni se jim posrečilo uiti, ker so se postavili uradniki pred vhode in stali na straži tako dolgo, dokler niso prišli orožniki, ki so jih obvestili o dogodku. Nastal je hud boj med tatovi in orožniki, dokler niso orožniki proti jutro prijeli vseh pet tatov, ki so imeli pištole in dinamitne patrone. Mladi zlikovci so bili vsi iz Muszara, dva sta bila sinova občinskega sodnika. Izročili so jih državnemu prav-ništvu.
Med španskim kraljem Alfonzom in njegovo teto infantinjo Ev-lalijo je nastal razpor. Pretekli teden je dobila v Parizu živeča Evlalija bfzojav od svojega nečaka, v katerem le-ta izraža svoje začudenje nad nemarava.no priobeit-vijo spominov in ji ukazuje, da počaka z objavo knjige dotlej, da ji izrecno dovoli. Knjiga je bila kralju neprijetna, ker se med dragim izreka za neodvisnost žene, za enako veljavo vseli družabnih razredov, proti neločljivosti zakona in ker iz knjige sploh diha moderen duh, ki ga kraljevsko veličanstvo pač ne, prenaša. Izprva je kazalo, da se Evlalija ne bo pokorila kraljevemu ukazu: odbrzo-javila je Alfonzu, da se čudi njegovemu inkvizicijskemu nastopu in naročila prodajo vseh svojih posestev na Španskem. V Španiji so pričakovali z veliko napetostjo Evlalijinilh spominov; samo ena madridska knjigarna je naročila 5000 izvodov. Pa tudi španjski dvor je bil zelo radoveden, kaki bodo Evlalijini spomini. Naenkrat pa se je zgodilo, da iz vse te senzacije ne bo nič. Evlalija se je namreč udaila kraljevi želji in ne priobči kralju neljubih spominov.
*
*
Angleška sodba. Za ameriške delavce je zanimiva usoda neorganiziranega angleškega erkostav-ea. Pred sodiščem v Nottinghamu se je zgodila sledeča zgodba. Zaprtega Črkositavca so pripeljali pred sodnika. Razbil je veliko izložb« o okno in se sam ovad.il policiji. “V štirih mestih sem iskal dela”, je dejal; “denarja nisem imel. čevlje sem iimel raztrgano in odpirale so se mi le tri možnosti: samomor, smrt na cesti ali samo-ovadba. Odločil sem za poslednje. Nalašč sem zagrešil zločin, da sem se lahko ovadil...” Sodnik ga je vprašal, če ima člansko knjižico strokovne organizacije... Ne. se je glasil odgovor. Nato je izjavil sodnik:	“Dokler ste bili v delu,
niste poskrbeli zase. Kaznujem VaiS na mesec dni zapora!...”. Naši sodniki so navadno mnenja, da je članstvo strokovne organizacije o h t e ž a v a 1 n a o k ol n o s t...
— Strahovita lakota na Ruskem. Na Ruskem se ob Volgi lakota vedno huje razširja. Pomoč vlade prihaja kakor navadno prepozno. Javna dela se oddiajejo1 v premajhni množini, da bi se mogle stradajoče množice preživeti z zaslužkom. Ljudstvo je v mnogih vaseh že davno porabilo vse' žito in živi od pasjega in konjskega mesa in od drevesne skorje. V nekaterih vaseh se dajo vaščani blagosloviti od duhovnika v cerkvi na smrt,-od lakote in nato gredo dlomov umirat.
Naznanila in vabla.
Chicago, 111.
Obveščam vse člane (iee) društva “Slovenski Dom”, štev. 86 S N P J, da naj se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne sbje dne sedmega januarja t. 1. ob dveh popoldne v navadnem zbo-rovalnem prostora. Na dnevnem redu imamo važne točke glede skupnega piknika (izleta), kakor
.tudi volitve v pomožni glavni odbor.
Bratje in sestre pridite zanesljivo vsi!
Bratski pozdrav ysem!
Tomaž Puc, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Na obenem zborovanju dne 24. dec. 1911. društva “Primož Trubar” štev. 126 S N P J so bili izvoljeni sledeči uradniki «a leto 1912:
Preds. Mihael Lah, podpr. Fr. Moeilnikar, I. taj. Fr. Hudovernik zapis. Fr. Tvec, blag. Jo«. Bizjak, reditelj Ivan Fežek. — Nadzorniki : 1. Ivan Marolt, 2. Ant. Centa, 3. Frank Zanrič. — Bolniški odbor: Ferd. Koblar, Fr. Žiberna in Jakob Fene. — Vratar: Jos. Pikš. — Zastavonoša: M. Kastelic. — Spremljevalca: D. Koščak in M. Koščak. — Društveni zdravnik: Dr. F. M. Seliškar 6127 St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave ob 2. uri popoldne s. č.
F. H. tajnik.
Chicago, ni.
Članom, ki se niso udeležili mesečne seje dne 3. dec. m. 1. na-znanje!
Na tej seji se je volil nov društveni odbor za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči bratje:
Preds. Ant. Puc. taj.: Ant. An-žiček, blag.: Jos Žičkar, zapis. J. Cukale, vratar Mat. Novak. — V nadzorni odbor: 1. Tomas Pne, 2. Ant. Matelko, 3. M. Cukale. — Zastavonoša: Fr. Železnik.
Vse pošilja-tve, tikajoče se tajnika naj se pošiljajo iz 1. jan. 1912 na sledeči naslov: Ant. Anžiček, 460 N. Ualsted St. Chicago, Ul. To naj vpoštevajo člani izven Ohi-cage.
Kdor ne plača mesečnih prispevkov do zadnjega dne v vsakem mesecu, je s prihodnjim mesecem suspendiran. Tako je bilo ck> sedaj v navadi. Obenem apeliram na vse brate, da se polnoštevilno udeležujejo sej in asesment plačajo na seji, ker tajnik vzdržui-e laglje red. V interesu vsakega je, da, se udeležuje sej in tam po-v svoje mnenje, Je pa izven sej, kar se čestokrat pripeti.
Prihodnja mesečna seja ho dne 7. januarja t. 1. v navadnem društvenem prostoru ob 9 uri dopoldine. Ker bode tudi nastopil odbor za to leto, upam da ne bo nihče odsoten.
Z bratskim pozdravom in mnogo napredka v novem letu želi Ant. Anžiček.
Eveleth, Minn.
Članom društva “Napredek”, štev. 69 S N P J naznanjam, da je1 za leto 1912 izvoljen sledteči odbor:
Preds. John Kobe, Bx 112, taj. Jakob Abrožič, 415 Pierce St; blagajnik Fr. Steblaj, 508 Grant Ave.
Vse zadeve, tičoče se društva, naj se v bodoče pošiljajo na zgoraj omenjene odbornike.
Z bratskim pozdravom,
Fr. Novlan, stari tajnik.
Aspen, Colo.
Delavske razmere niso po-voljne. Raditega ta'di ne svetujem nikomur sem hoditi za delom. Tu imamo mnogo brezposelnih delavčev, ki gredo vsaki dan po dvakrat vprašat za delo. V resnici nas skrbi, kako bodemo priževeli dolgo zimo. Ako bi bila SDomlad tukaj, bi šli lahko nabirat regrat, ki menda najboljšo raste med vsemi rastlinami v tukaijišni okolici.
Na letni seji društva “Narodni Dom”, štev. 51 S. N. P. J. smo zvolili za letošnje leto naslednje odbornike: Math. Stariha, predsednik, Anton Škufca, podpredsednik, Louis Lesar, tajnik. Math. Louskin, di-ngi tajnik in Andrew E. Riegler blagajnik in zastopnik.
Našemu društvu, kot vsem krajevnim društvom S. N. P. J. želim v letošnjem letu obilo vspeha.
Joseph Sobek, bivši tajnik.
Zahvala.
Podpisana izrekava najiskrenejšo zahvalo društvu “Jutranja Zora”, štev. 54 S N P J, ker so mojega nepozabnega soproga in njegovega očeta spremili k zadnjemu počitku in za krasni venec, ki so ga položili na krsto mojemu soprogu.
Zahvaljujem se bratu in sestri' mojega pokojnega soproga in dragim sorodnikom, ki so se udeležili pogreba, kakor tudi vsem onim, ki so me tolažili v dnovih žalosti. Glencoe; O. 1. januarja 1912. Frančiška Pivk, vdova. John Stegu, tast.
Zahvala.
Izrekam zahvalo društvu štev. 7. S N P J v Claridge. Pa. za vsoto $1.50, ki mi jo je poslal br. John Mlakar v imenu društva. Bratski pozdrav!
Ladislav Kovats.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadalje vanje.)
“Trami, ako hočeš vedeti”, je odgovoril de Braey, tempi atrski gospod pl. Bois Gnilbert je izdelal načrt in obudil v meni povest o rodu Benjamina”.
“Pri sv. Devici!” je zaklical Fitzurse, je tudi vreden vajine združene modrosti. Tvoja previdnost se pa razodeva v tem, da hočeš damo izročiti, v varstvo tvojemu vrednemu zavezniku. Verja- ¡ niem, da se ti posreči odpeljati jo ; iz krožka saksonskih prijateljev, | ali kako jo boš iztrgal Bois-Guil-hertu, o dem pa še dvomim. Navajen je Kot sokol zgrabiti svoj plen in obdržati ga”.
“Templarski gospod je in ne more poročiti bogato Saksonko”; je menil ile Braey. “Zvršiti nekaj nečastnega na nevesti, ki je določena za de Bracy-a — --------pri
nebesih, če hi bil združen ves kapitel j'• iemplarsk »;a reda, si ne sme dovoliti tako žalitev moje osebi’'”
“Ker te ne moreni odvrniti od tvojega nalklepa”, je poivdiariH Fitzurse, ‘tedaj ne gubi časa, saj povnnm tvojo trmoglavost”.
“Povem ti,” je odgovoril de Braey, “v par urah bo vse končano in na čelu svojih zvestih ibom kmalu, v Torku, pripravljen, da zvršim vsak še tako predrzen načrt, ki ga zamore roditi tvoja politika. — Ha, moji tovariši se zbirajo. Cujem razgetanje konj in udarce 'kopit na dvorišču. - Srečno ! Odhajam kot pravi vitez, da si priborim smehljaj moje lepotice”.
‘‘Kot pravi vitez!” je ponavlja! Valdemar in gledal za njim; “kot pravi bedak ali dete, ki-zanemarja svoje najvažnejše dolžnosti, da lovi rožni cvet, ki frči mimo njega. S takim orodjem sem prisiljen zvršiti moje načrte ----,---- komu v korist? — V korist princu, ki je nespameten in poholen in se bo skazal kol nehvaležen gospodar, kot se je pokazal za nepokornega sina in nenaravnega brata — Pa tudi on je moje orodje, s katerim delam. Naj le drzne svoje koristi ločiti od mojih, tedaj ho tudi kn\alu zvedel za io tajnost.”
V ten; razmišljanju je pa državnika motil glas princa, ki je prijahal iz notranje sobe. “Valdemar Pitzurse!” Prihodnji kan-celar (po lem visokem mestu je hrepenel spletkarski Normar.ec) je na poziv, hitel v sobo, da sprejme povelje svejega zapovednika.
Šestmajso poglavje.
Citat el j še gotovo ni pozabil, da j,e viteško igro odločil neznan vitez, katerega so gledalci radi njegovega ravnodušnega obnašanja imenovali postopača. Po izvojeva-ni zmagi je omenjeni vitez hitro zapustil bojišče in najti ga niso mogli nikjer, ko so mu hoteli pri-iznati darilo. Mejtem ko so gai klicali glasniki in trobentači, je jezdil vitez proti severu po najkrajših stezah skozi šume, poleg se pa ogibal obljudenih potov. Prenočil je v krčmi ob vojaški cesti, kjer je po nekem gluanaiškem pevcu izvedel zadnje dogodke viteške1 igre. Drugo jutro je bil že zgodaj na nogah. Namenil se je prejezditi dolgo pot. ker je bil konj spočit in mu ni bilo treba delati odmorov. Ali svojega namena ni mogel zvršiti radi ovinkastih stez. Ko se je mraeilo, je bil 'še le na' severni meji Yorkshira.
Ob teni času sta jezdec in konj potrebovala počitka čeiz noč.
•Kraj, na katerem je 'bival potnik, pa ni obljuboval prenočišča in okrepčil, najbrž se bo moral potujoči vitez poslužit.i navadnega sredstva: dovoliti konju, da se napase, sam pa bo legel pod’ baldahin hrasta, in mislil na svojo krasotico.
Ali črni vitez najbrž ni imel krasotice, ali je pa. bil v ljubezni tako ravnodušen kot v boju, zategadelj ga tudi niso mučilo ljubezenske misli, ki ibi provzročile, da bi pozabil na jed in pijačo. Nejevoljno se je oziral po gozdni samoti.
Ker je solnce. ki mu je služilo za vodilno zvezdo, že davnej zašlo ob njegovi levi za denbširškimi griči, ni mogel nadaljevati svojega pota. ne da bi se izpostavil nevarnosti. da zaide še v večjo goščavo. Slednjič se je odločil, da prepusti vodstvo svojemu konju, ki se .ježe v takih slučajih izkazal za dobrega voditelj®.
Komaj je vrli konj, ki je bil vsled dolgega pota in težkega o-klepa utrujen, občutil, da uzda ni več napeta, in sine slediti svojemu nagonu, je oživel in pričel je stopati hitreje, da si je še pred kratkim odgovarjal na vbadljeje ostrog z ječanjem. Steza, katero si j p izbral konj, ni bila v smeri po-
ta, katerega je po dnevu določil vitez. Vseeno je pa vitez dovolil, da ga vodi konj.
Ozka steza se je kmalu "a la in zvonenje je naznanjalo vitezu. da. mora biti v bližini kapelice žuli .pa blizu kakšnega puščav-nika.
Knialu j.e bil na posečju in na nasprotni strani ,sie je dvigala pred potnikom visoka, strma in siva skala.
Ob vznožju se je na skalo naslanjala iz sirovih, v bližini pro-sekamih debel zgrajena hišica, katere špranje' in luknje so bile zamašene1 z mahom in ilovico, da veter in dež nista imela vhoda v njo. Deblo mlade jelke, z vejo počez je pa tvorilo znamenje sv. križa pred vrati.
Prav blizu je pa iz skalnate du-ple. izviral čist studenec, ki si j.e napravil svojo pot na posečje, da se izgubi v goizdu.
Poleg studenca je stala podrtimi majhne kapelice, na kateri se je streha že deloma zrušila. Kapelica je bila komaj šestnajst čevljev dolga in dvanajst ‘široka. Precej nizka streha je pa počivala na štirih osredotočenih obokih, ki so jih podpirali nizki in nerodni stebri. Dva oboka sta bilai vsled zrušene strehe pokvarjena. Vbod do tega starega svetišča je pa tvoril nizek obok. ki je bil okrašen s križem uvrstenimi okraski, ki so bili podobni zobovju morskega volka in ktere je pogostokrat najti v saksonski arhitekturi. Nad portalom je bil mali zvonik, katerega so nosili štiri .stebriči, v lini pa. star zvon, katerega slaboten glas je črni vitez slišal še le pred kratkem.
Ta. prijazna' slika je bila zavita v večerni mrak in je obl.jubovala potniku prenočišče, ker je bila naloga pušča vnikov. da so pogostili tujce ki so prihajali pozno in zašli v gozdu.
Vitez ni imel časa. da bi ogledoval tukaj opisane podrobnosti, marveč se je zahvalil sv. Julia-nu. patronu vseh potnikov, da ga je vodil, tako dobro. Skočil je raz konja in tolkel z doljnim delom sulice na vrata, da bi obudil pozornost in se odprla vrata.
Ali trajalo je nekaj časa, pre-dno je dobil odgovor, ki pa ni bil vabljiv.
“Pojdi tvojo pot, pa bodi kdor hočeš”, j.e prihajal hripav glas iz hišice. “Ne moti božjega služabnika pri večerni molitvi!”
“Častiti oče,” je odgovoril vitez. “Jaz sem vitez, ki je v goščavi zgrešil praivo pot in ti daje priložnost, da se skažeš gostoljubnega in usmiljenega.
“Ljubi brat”, se je oglasil prebivalec v hišici, nimam zaloge, da bi jo mogel d/eliti s psom, mojega ležišča bi pa še nekoliko razvajen konj n,e hotel deliti z menoj. — Nadaljuj svojo pot in Bog naj te voda! ’ ’
“Kako naj najdem pot v taki gošči,” je odgovoril vitez, “ko je nastala tema? Častiti oče, prosim vas, odprite vrata in mi pokažite vsaj pot,”
“In jaz vas prosim ljubi hirat v Kristu”, je pričel pušča vnik. “da me ne motite nadalje. Že ste me pripravili ob en očenaš, dve češčene in vero, katere moram kot grešnik moliti predno izide mesec. ’ ’
“Pokažite mi pot!” se je razsrdil vitez. “Pokažite mi pot. ako drulzega. ne morem dobiti od vas”.
“Pot je najti lahko”, s.e je' odrezal puščavnik. “Gozdna pot vodi do močvirja, od tam pa zopet do broda, po katerem je lahko hoditi, ker je nehalo deževavti. Ako imaš brod za seboj, moraš na levo obrežje stopiti previdno, ker je ffpolsko in podplavljeno. Od tam greš pa lahko naravnost —”
“Razdejana pot — spolska — brod in močvirje!” .je segel vmes vitez. “Gospod1 puščavnik! Ako šte najsvetejši med onimi, ki so k.eda.j nosili dolge brade ali molili rožne venec, me vseeno ne bodete pregovorili, da pojdem na tako pot po noči. Rečem tebi, ki živiš o miloisrdnosti. da nimaš pravice odklanjati mi prenočišča. Ali odpreš vrata, ali pri tem križu jih zlomim! ’ ’
“Prijatelj, popotnik,” .je odgovoril puščavnik. “Ne bodi vsiljiv. Ako me prisiliš, da moram rabiti zemeljsko orožje za: svojo obrambo. bo slabo za te.”
V tem trenutku je postalo lajanje psov močno v hišici, kar je obudilo v vitezu sum. d'a je puščavnik »za obrambo iz notranje sobe pripeljal pse. Vitez .je vsled' tpga početja postal razburjen in .je s tako silo treščil z nogo ob vrata, dal se je zazibala hišica.
Puščavnik, ki se je bal, da bi se še enkrat tako nevarno za,gugala. hišica, je zaklical nakrat: “Potrpljenje! Potrpljenje! Hranite svoje moči dober potnik. Takoj odprem vrata», dasi se ne boš tega veselil.”
Končno so se odprla vrata in puščavnik, človek krepke rasti, je
stal v obleki iz vrečevine, katero je imel prepasano z vrvico iz bi-6ja okoli ledij, pred vitezem. V eni roki je držal gorečo trsko, v dragi pa tako težko in debelo palico. da .je bila podobna kijn. Dva; velika kodrasta psa, napol hrta napol buldoga, sta -stala pripravljena, da skočita na potnika-. Puščavnik, ki je izagledavši zlate o-stroge in dolg, vihrajoč šop na čeladi, je spremenil svoje prvotno mnenje, je tolažil svoja zaveznika in j e.s kmečko vljudnostjo povabil viteza v svojo kočo, mejtem ko je svojo prvotno nenljudnost opravičeval z izobčenci in roparji, ki pohajajo po gozdih in ne spoštujejo ljudi, ki so svoje življenje posvetili sv. Devici in blaženemu Dunsianu.
‘•Revščina v vaši celici, častiti oče”, je dejal vitez, ko se je ozrl no hišici in ni op»azil druzega kot surovo izreizani križ, molitveno knjigo in sirovo izdelane stole 'n enako mizo, “revščina v vaši celici je najboljše .sredsvo proti vsem tatovom — ne glede na dvai psa, ki sta do vel j pogumna, da bi ■ rgla na tla jelena, in «ia najbrž dresirana tudi na Hudi.” ^Nadaljevanje.)
TRANSAFRIŠKA ŽELEZNICA.
— V “Matinu” objavlja Andre Berthelot, sin znamenitega francoskega kemika, jako zanimiv članek o načrtu transafriške železnice. ki naj bi vezala Alžirijo Kapom. Železnica bo tekla ob Čadskem jezeru do Konga, pri Kotongu pa bo dospela do anglešv ke proge, ki gre od rta dobre na-de 3000 kilometrov proti severu. Berthelot dokazuje, da je vozna: pot Gonga in Ubangija zaradi počasnega in dragega transport,a samo za začasno uporabo. Nadalje Berthelot izvaja, naj bi ta načrt tudi izpopolnjeval načrt Kaira -Kap ali pa ga sploh popolnoma nadomestil, kar je zelo dvomljive vrednosti. Končno se da načrt Al-žir -Kap laglje izvesti in in obeta več dobička ter se obenem bolj naslanja na evropski kontingent, Transafriško železnico naj bi iz-popoljevalo dvoje načrtov trgovinske' in stra.teigične važnosti. Prvi se prične v Sahari in gre do Nigra ter naj bi zahodno Afriko gospodarsko in vojaško zvezal .z» Alžirijo-. Drugi gre iz francoskega Ubangija od Zemlja in se pridruži ob gorenjem Nilu angleški u-gandski železnici. Ta francosko1-angleška proga bo ustvarila naj-bitrejšo zvezo med zahodnim srednjim morjem in med indijskim oceanom. Transaf riška železnica je neobhodno potrebna za temeljito odkritje Afrike. Kajti po velikih rokah se zaradi deročih valov ni možno peljati navzgor, o čemer priča zgodovina vseli raizis-kavanj afriških rek. Gradnja železnice vsled ravnega kontinenta ne bo težka. Od oaze Fipig pa do Kat on ga .je 6000 kilometrov in vendar se na vsej tej dolgi progi zemlja nikjer ne vzpne nad 700 metrov in ne pade pod 250 metrov. Železnica bo najdaljša: vsega sveta in bo- njena dolžina merila nad 10.000 kilometrov. Transibirska železnica ima od Moskve do Vladivostoka samo 8600 kilometrov dolžine. Berthelot zagotavlja, da bo transaf riška železnica jako dobičkanosna in njegovemu zagotavljanju že lahko verujemo, kajti vodilni upravni svetnik pariške podzemeljske železnice je v stroki dobičkarstva neovržena avtoriteta .V mednarodnem prometu bo transafriška železnica pov-
zročjla: velik prevrat. Od Sutamp-tona do Kapa vozijo najhitrejši parniki 17 dni. Od tod rabimo zapet dva dni do Johannesburga. Ako bo železnica gotova:, bomo prišli v Johannesburg iz Londona preko Calaisa in Marselja v dven dneh. Danes trpi vožnja iz Anver-ze v Stanleyville, ki je najvažnejši kraj belgijskega Konga, 35 do 40 dni. Kadar bo gotova transafriška železnica, bo trpela samo o dni in bo mnogo cenejša. Sicer pa so precejšne dele proge že zgradili, v Alžiriji 600, y belgijskem Kongu 500 in v Angleški Afriki 3000 kilometrov, tako da ni bilo treba zgraditi samo še približno 6000 kilometrov, pa bi bila, trans-afrišfca železnica gotova. Berthelot •je mnenja, d«» je v štirih letih železnica preko Čadskega jezera že lahko gotova.
Nastajajoči in izginjajoči otoki.
Dne 28. junija 1831 so je 30 milj» od Seiače potresla ladja, ki ji je poveljeval kapitan Pultnev Milico n. vozeča med južno|sicilskim obrežjem in severno Afriko, in temu potresu je sledilo nenavadno vznemirjenje morja. Podmorski vulkan je bil pričel bruhati. Dvanajst dni pozneje je dvignil ognjenik iz morja svojo glavo v višini sedem metrov na kraju, kjer je bilo morje preje 183 metrov globoko. Ognjenik je vedno bolj rastel. Dne 4. avgusta je dvigal 60 metrov visoko nad morsko gladino svoje žrelo v obliki stožca. Neprenehoma so se dvigali gosti oblaki dima, ki so zatemnili morje daleč naokolo. Polagoma pa je vulkan pojenjaval in obenem je pričelo morje odplavljati otok. Dne 25. avgusta se je skrčili otok na dve milji. Začetkom oktobra «o videli samo še majhen košček kopne zemlja, in polagoma je izginil še ta. Neenadoma pa je izginil največji del otoka Krakatana, ki je med Javo in Sumatro. Dne 26. avgusta 1883 je bil z naj,gostejšimi gozdi porasteni otok Krakatan dolg 9 kilometrov in širok 5 kilometrov, njegova površina pa je bila 33 in pol kvadratnih kilometrov. Dan pozneje — v noči od 26. do 27. avgusta je bil silen vulkanski izbruh — se .je zmanjšala površina Krak at a va za več kakor polovico, širok je bil samo še 5Vc kilometrov in dolg 2 kilometra. Največji del otoka z 822 metrov visoko vulkansko goro se je bil pogreznil v morje. Iz morja pa se je polagoma dvignilo dvoje majhnih otokov, ki s.ta se pozneje zopet pogreznila: iiol leta po katastrofi sta bila že štiri metre pod, morsko gladino. Nenadno pogrez-nenje otokov je povzročilo na raznih krajih večje in manjše katastrofe. Naraste! je bil ogromen morski val in je razdejal na, obali Jave in Sumatre Andžer in Me-rak in se razširil do Indijskega in Tihega morja. Zračne spremembe so» čutili tudi v Evropi; s tem je bila v zvezi nenavadno rdeča: barva neba, ki se je ponavljala še dolgo potem. Tudi v 'zadnjih letih so morali zemljepisci predrugačiti zemljevide. Leta 1905 je izginil čilski otok Juan Fernandez, cine 25. marca 1909 pa se je pogreznil koralni otok Cliipperton. .Mehika in Francoska sta se ravno ob tem času pričkali za last tega otoka in sta se že bili zedinili, da razsodi spor italijanski kralj ; katastrofa je mahoma končala ves spor.
Zahvala.
V imenu mojega svaka Pavla Breznika izrekam vsem daroval-
cem najtoplejšo 'zahvalo. Nabrali so: Stefan Cajiner $20.70, Frank Zvajger iz Mineral, Kans. $9.30 in Alojz Ajidič iz OhicopeepKans. $3.65. Dodal sem k tem prispevkom še toliko, da .je vsota znesla 41 dolarjev. Ta denar je ponesrečeni brat potrošil za nogo. Zimo misli preživeti v Kaliforniji. V svojem pismu naznanja, da so se sešli vsi pohabljenci.
Štefan C ajiner:
Popravek.
Barberton. —• V zadnjem zapisniku seje' društva “Triglav” štev. 48'S N P J z dne 3, dec. 1911 se je vrinila neljuba pomota pri članih bolniškega odbora. Mesto br. Mazij-a naj se bere Tvan Budnar kot član bolniškega odbora. Za to pomoto naj mi oba brata blagohotno oprostita.
F. Hude, zapisnikar. .
Tiskarski škrat.
V zadnjem dopisu iz Brooklvna. N. Y. je nagajivi tiskarski škrat o izidu, volitve za društveni odbor krajevnega društva ‘Bratska Zveza”, štev. 104 S N P J izpustil ime podpredsednika, brata And. Ivanšeka.
Iz uredništva in upravništva.
Dopise, ki so prišli prepozno za to izdajo, bodemo objavili v prihodnji izdaji.
Oglasov, v katerih kdo išče nevesto ali ženina, ne sprejemamo. Taki oglasi ne soglašajo z višjimi moralnimi nazori, kakor tudi niso v soglasju s poštnimi zakoni Zdr. držav.
La Salle, 111. Vsem članom na znanje! Zadnjo izdajo “Glasila” nam je vrnila pošta. Na pošti je počil zavoj. Nazaj smo dobili zavoj še le v torek zvečer, katerega smo takoj drugi dan zopet oddali.
KJE JE JOHN STEGU, doma iz Orebeka blizo Postojne na Notranjskem ? Pred tremi leti je šel iiz Gleneoe. O. za delom. Za njegovo bivališče bi rada zvedela njegova sestra, ki bi bila vsakemu zelo hvaležna, ki bi ji naznanil njegov naslov.
Frančiška Pivk.
93 Bx Gleneoe, Ohio.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, prstane itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega» pošljem zastonj in poštnine prosto. Z. Jakshe, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
Vaši prihranki so varni v The Cleveland Trust Company, Vi za morete začeti vlogo z jednim do larjem ali' več in Vam bode nosilo štiri od sto obresti. Ta banka im» več kot osemdeset tisoč vložni kov, od kterih jih mnogo živi v drugih krajih in pošiljajo svoje prihranke k nam po pošti. Glavnica in prebitek:
Pet milijonov dolarjev.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
St. Clair urad:
4008 St. Clair Ave , vogal E. 40th St., Cleveland, O.

S DARILA J
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro
domovino. Ob tej priliki naj se pri
%
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešna izvršitev.
Ivan Kaker,
22014 Grove St.
MILWATJKEE, WIS.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. — ■ ■ _
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.


POZOR!
POZOR!
Rock Springs Dispensary in lekarna?
Dr. A. G. Deuel, graduiran in registriran lekarnar.
Posebno pozornost se obrača boleznim srca, želodca in pljuč.
L. V. Deuel, Ph. G. registriran farma-cist in lekarnar za recepte
Nova zaloga.	Nova zaloga.
Odprta 15. julija 1910
Sedem «dravilno Trinerjevo vino in Ny-lova domača zdravila v zalogi. Pošilja se po posti na vse kraje.
222 Pilot Butte Ave.
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno 3 R 6V N ICO. Pelo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.
J. S Jdbionski
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojrrafično stroko spadajoča deia dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno v rejeno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 IM ort Ti 2nd St
BARBETON. O.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 1& milj na uro, gradijo.—Parniki odplujejo iz'New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti _New Yorku. — Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni.—Hrana je domača,— Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne-listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros. & Co.
Gen'l Agt’s, 2 WASHINGTON ST„ NEW TORI.
Slovensko-Amerikanski
ZA LETO 1912
je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave.
N. E. Cleveland, O.
V Y jí
Ti '
SÍ/
Vi/
Viž
kkk *★★★**★<*★ *
K
kkirk -***<■★■*'*★ ir* kirifkk« -k*rkkit kkk-k k-kikk * ★ ‘■ft-fr-v*»-******» k-kitk kkk*-kk
N

AJLEPSE, ejše
in najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelahdska Amebika
6119 St. Clair Ave,, Cleveland, 0.
kkkkkkkkkkkkk kktrkkkk •kkkkk kkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk k trkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkknkk kkkkkkkkkkkkk
kkikkkkkkkkkkkk k*kk : *kkkkkk*kkkn »■*»*»★**★★★★*»**★» ★* I * J *kkkwkk*k+k-rk# kkk-xkn+^kkk • kk-^kkttki kk+kkkkkkk s	t-t	»■>k+kkk+kk*kk+
Vf/
■ -ir"*
4
VI/

EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALI JE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
!< poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.
KSSB
♦X«
f f
y t y y y y y
Y V-
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Istand Jive., Chicago, lil
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
Y	Y
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišia in drag,
55. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road ia Prospect Ave.
Superior Ave. iu Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajen»« par* brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, podprede. H. W. King, podprsd» J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
F. KeržeCo. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois