PAVLE BLAZNIK GRADIVO ZA ČLANEK O ZEMLJIŠKEM GOSPOSTVU SCHROTTENTHURN Ta spis objavljamo v spomin častnega predsednika Muzejskega društva in čla na uredništva Loških razgledov dr. Pavleta Blaznika, ki je z rednimi prispevki leto za letom odkrival preteklost Loke in loškega gospostva. Letos ga je smrt prehitela, da ni napisal članka, vendar je na njegovi delovni mizi ostal tale spis, ki je pri prava oziroma načrt za članek o Schrottenthurnu, manjši graščini pod Smarjetno goro pri Stražišču. Najprej je navedena snov, ki jo je že objavil v razpravi Koloni zacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, v knjigi Škofja Loka in loško go spostvo in v razpravi Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju. Nato pa navaja, kaj bi moral še poiskati in predelati v listinah nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Iz načrta vidimo, kako temeljito se je Blaznik pripravljal za svoje delo in zače njal pisati, ko je imel do podrobnosti zbrano in razporejeno gradivo za razpravo. Načrt za spis mu ni bil le kažipot za delo, temveč mu je dajal tudi pobudo, da se je z veseljem lotil dela. To razodeva končna misel tega spisa: Obeta se izredno boga ta in zanimiva bera! Blaznikov načrt objavljamo tudi z željo, da bi se kdo drugi od zgodovinarjev lotil dela in ga izpolnil. Uredništvo KOLONIZACIJA IN KMETSKO PODLOŽNIŠTVO NA SORSKEM POLJU str. 185: Schrottenthurn (šentpeterska graščina) spada tudi v vrsto tistih gradov, katerih korenine segajo daleč v preteklost. Ozemlje št. Peter pod Smarjetno goro, kjer je Seh. zrastel, je bilo frs. škofom že tako zgodaj odtujeno, da ga loški urbarji sploh ne omenjajo. Ondotnih 5 hub srečamo prvič v fevdni knjigi 1423. Takrat so pri padale Ivanu Peisserju. Njegov dedič Ahac, ki je imel 1449 v rokah upravo loškega stolpa, je odprodal 2 hubi, eno od teh bratovščini Matere božje v šmartinski župniji. L. 1499 je prevzel po Volbenku Peisserju šentpetersko posest svak Mihael Frosach. Fevdno ozemlje je tedaj obsegalo 3 h (huba — op. ur.) v Št. Petru, 1 h v Bitnju, vinograd na Šmarjetni gori in njivo na loškem Ošterfeldu. Grad je mlajša zgradba, ki so jo postavili v 16. stol. gospodje pl. Schrott, po katerih ima ime. Posest je prešla do 1539 v roke rod bine Teuffenpach iz Kranja, od teh pa 1574 v last Filipa Sigesdorfa. Filip je uredil pri Šentpeterskem dvorcu z dovoljenjem deželnih stanov 1583 v obsegu 3 h pristavo, ki jo je 1602 še razširil. str. 186: Ob tej priliki je Filip ipopolnil svoj naslov v »zu Grossvvinkhlern vnnd Schrottenthurn.« Rodbina Sigesdorfov je posest v dobrih 70 letih bistveno povečala, in sicer predvsem z ozemljem, ki je 13 nekoč pripadalo Francu Lambergu na Kamnu. Če je bila določena (Sch-u) 1574 ocenitev 4-3 —, je do 1643 narastla na 46-7 —. 1647 je prodal Andrej Baltazar graščino Ivanu Pučarju, ki je bil poročen z Dorotejo Sidonijo, roj. Sigesdorf. S porokami so se imena lastnikov menjavala. Doroteja Sidonija se je drugič poročila z Mihae lom Dienstmanom, hči iz drugega zakona Doroteja Sidonija pa z Ivanom Sigmundom Toperzerjem. Sredi 18. stol. so ležala graščin ska posestva le deloma v mejah loškega gospostva. Poleg graščinske pristave je spadala h gradu še 1 huba v Stražišču in 4 h pod Šmarjetno goro. Pač pa se je posest bolj zajedala v besniško ob močje, kjer ji je pripadalo 11 k (kajža — op. ur.) poleg 2 h v Zabu- kovju in 3 v Zg. Besnici. Sicer se je pa graščinska posest širila v drobcih med Kranjem in Begunjami; z njo je bila združena v Orehovljah 1 k, v Britofu 1 h, na Bregu 1 h + 3 k. dalje v Zigani vasi, ki spominja s svojim imenom Sigisdorf na stare lastnike 2 h in 2 k, na Otoku 1 h in 1 k. v Zapužah - k in v Zgošah 1 h. Vse to ozemlje je prešlo s porokami 1757 na rodbino pl. Garzarolli, 1807 pa na družino pl. Vest. Posest je zelo oslabela, ko je bilo 1836 od- prodanih 21, 1840 pa 11 parcel. 12 h + 19 k 1. terit. g.: 6 + 15 STRAZlŠKI DVOREC str. 194: je imel temelj v hubi, ki je spadala za Sigesdorfov k šentpetrski graščini. Ležala je v Stražišču tik ob podružnični cerkvi na vzhodni strani. Ob prodaji graščine 1647 je Andrej Baltazar to hubo še obdržal, 1653 jo je pa odprodal kranjskemu meščanu Matevžu Po gačniku. 1700 je huba prišla spet v sklop Schrottenthurna. 1723 si jo je pridobil kranjski meščan Anton Zapf, 1733 pa Luka Dolenc iz Stražišča. Njegova hči Marija Katarina oziroma njen mož Ivan Viljem Hubenhofer sta dokupila 1748 še 2 h od Ludovika Dinzla oziroma Ivana Toperzerja; ena od teh je bila v Rakovici. Vendar se dvorec v tem obsegu ni dolgo držal. Hčeri Marije Katarine iz prvega zakona s priimkom Zapf sta 1768 prodali stražiški svobodniški se dež, ki je obsegal razen 1 h še 3 k, administratorju blejskega gospo stva Florjanu Krobatu. Hubo v Rakovici je pa odkupil ondotni pod- ložnik Valentin Rakovec za 800 gld. Z odkupom kmetije se je Val. Rakovec uvrstil med svobodnike. Tako je bil odslej obvezan le k deželnim davščinam: zemljiški na kladi oz. kontribuciji, mestnemu krc. (krajcarju — op. ur.) in pri spevku za nastanitev vojakov. Rešen je pa bil obveznosti do z. g. (zemljiške gospoščine — op. ur.) Na tak način so se 1774 osvobodili podložništva tudi 4 kmetje v Vincarjih in 3 v Zmincu, ki so bili dotlej pod puštalsko graščino ... Razpredelnica pri str. 200 Stražišče: Schrottenthurn 4 gr (grunt — op. ur.), 4 k Kamen 1 gr 14 Župnija Šmartin 2 gr, 1 k Podružnica sv. Jerneja v Stražišču 1 gr, 7 k Podružnica na Šmarjetni gori 1 gr Svobodnik 1 gr Skupaj: 11 gr, 13 k Celotna posest na S. p. (Sorskem polju — op. ur.): Stražišče s Šmartnim in Šmarjetno goro: 31 gr, prvotna rekonstrukcija 1754: 27 gr, 1:1/2 gr, 41 k 31 g 1825: 29 4 6:1/3, 67 k Št. Peter: 3 h, 1754: 3 h, 1825: 3 h ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA NA BESNISKEM OZEMLJU, SAZU Razprave II. razred I, 1953 Razpredelnica, str. 257—260 Zg. Besnica 1423 lh Kralj Loški fevd; 1423 Ivan Loški, 1450 — ok. 1570 1423 1 h Lemb 1/2 rodbina Lamberg-Kamen, nato Schrottethurn (druga Dušovec 1/4 huba se je 1750 zdrobila v 1/2, 1/4, 1/4 Košnik 1/4 1423 1 h Kunar Loški fevd; 1423 Ivan Liemberg, 1447 dalje rodbina Lamberg-Kamen, nato Schrottenthurn Zabukovje, str. 260 1269 1 h Soršek Loški fevd; 1269 Loški vitezi, 1423 Ivan Loški, 1269 1 h Beli 1450 do ok. 1570 rodbina Lamberg-Kamen, nato Schrottenthurn Rakovica 1414 1 h Rakovec Loški fevd; 1540 rodbina Lamberg-Kamen, 1625 Schrottenthurn, 1748 Hubenhofer, 1768 svobodnik Rakovec str. 272: V posebnem položaju so bili podložniki Schrottenthurna: npr. 2 zabukovška podložnika sta dajala: po 8 gld. 30 krc. robotnine po 51 krc. za plug po 34 krc. za lan po 16 kodelj prediva ali 34 krc. po 1 kozliča po 4 piščeta po 25 jajc latvico skute 5 voženj lesa + 2gld. 41-2 15 LOŠKO GOSPOSTVO, 1973 str. 169: Posebne posestne razmere so vladale še naprej na stražiško-bes- niškem ozemlju. Šentpetrsko gospostvo je prešlo prek rodbine Teuffenpach iz Kranja 1574 v roke takratnega loškega oskrbnika Filipa Siegesdorferja, ki je preuredil 3 šentpetrske hube v pristavo in izdatno razširil posest tudi na izvenloško ozemlje. Njegovo delo je nadaljeval Lienhart Sgdf. (Siegesdorfer — op. ur.), ki je gospodoval imenju, ocenjenem na davčno osnovo 48 gld. 43 krc. 2 1/2 peneza. Od te posesti so bile 1625 v sklopu frsg. fevdnega sveta 4 h v Besnici, 2 v Zabukovju, po 1 v Rakovici in Stražišču. — Na besni- škem ozemlju je prišlo v začetku 16. st. do delitve lamberških po sesti med Francem in Jakobom. Franc je dobil 5 h in pustoto v Besnici, 2 h v Zabukovju, 1 v Rakovici, 2 v Stražišču in 2 na Jami. — Jakobova posest je obsegala 4 h v Besnici, 1 v Češnjici, 2 v Za bukovju, 2 v Stražišču, 2 na Jami in rovt v Dorfarjih. Oba sta imela tudi pravico do Besniškega gozda in do ondotnega ribolova. Po Francevi smrti se je njegova dediščina razdrobila in je deloma prešla v last šentpetrskega gospostva (gl. zg.). Zaradi slabe povezave 1. g. (loškega gospostva — op. ur.) s stražiško- besn. ozemljem so bili še vedno na dnevnem redu spori s Kranjem glede dež. sodne meje. S tem vprašanjem so se leta in leta uba dale komisije, ki so skušale posredovati poravnavo. Nobena stran ni hotela popustiti. Spor zaključen 1625 s kompromisom. Meja pote kala: od vrha gaštejskega hriba proti poti na Kalvarijo in čez griče na Rakovico. Ozemlje pod to črto je pripadalo kranjskemu dež. sodi šču, kamor pa niso bili vključeni kmetje na Gor. Savi (frsg). Prav tako je frsg. škof obdržal lov na veliko divjad do Save. V mejah frsg. dež. sod. je ostala Šmarjetna gora, kjer so Kranjčani smeli pasti živino, grabiti listje in lomiti kamenje, niso pa imeli pravice do dr- varjenja. Kompromis so Kranjčani ocenjevali kot svoj poraz. str. 152: V 16. stol. so bili lastniki imenja (se. šentpetrsko z. g.) gospodje pl. Schrott, ki so tod postavili gradič, po katerem je z. g. (zemljiško go spostvo — op. ur.) dobilo ime Schrottenthurn. str. 296: Podložnika Schrottenthurna v Zabukovju sta plačevala pravdno dajatev po 2 gld. 40 krc. po 1 kozliča po 4 piščeta po 25 jajc po 1 latvico skute po 8 gld. 30 krc. robotnine po 51 krc. za plug 34 krc. za lan 16 funtov prediva 5 voženj lesa 16 str. 297: podložniki šentpetrske graščine še vedno: zakupne h. Eventualno iz 1. g. pritegniti podatke o obveznosti: do z.g. dežele cerkve itd. Pritegniti iz Nadškofijskega arhiva fasc. 116/7 iz 1754, menda pa važen: fasc. 119 iz 1754 Šmartin/Kranj ČLANEK O SCHROTTENTHURNU Načrt: Izhodišče RDA + Bek. Tab. 289 Obdelati takratno posest, ki zajema le deloma ozemlje znotraj loškega teritorialnega gospostva. Pritegniti celotno posest. Pokazalo se bo verjetno, kakšne so razlike med ondotnimi podložniki glede obveznosti. Analizirati situ acijo — kaj povzročilo take razlike (pridobitev ozemlja, ki nekdaj spadalo pod drugo (milejša, hujša) z. g. Kasneje morda pritegniti gradivo iz ŠALj, kjer imam na voljo drobce podatkov iz fasc. 119. Tam je najti krasno gradivo o rodbinah — gospodar, njegova žena, otroci po imenih, služinoad. Ne samo imena, pač pa tudi podatki o starosti. Zajema tudi podatke o tetah in stricih. Skratka: krasno se da pri kazati znanosti to gradivo, ki po moji vednosti še nikjer ni bilo predstavljeno! * Moji izpiski npr.: Schrottenthurn: Matevž Pappler 30 let — žena 28 let sin 9 let 6 let hči 16 let 12 let 4 leta itd., itd. Herr Joannes Joahim v. Toperzer, vdova 64 let Herr Josephus v. Garzarolli 30 let Frau Madam. Margaretha 29 let 4 hlapci 5 meier knecht 7 dienst magd itd., itd. Morda bi se ob tem članku dala prikazati popolna populacijska slika določenega naselja, npr. Smartin? Na voljo npr.: Fasc. 289 — zelo skromno, ker nisem vsega pritegnil. 2 Loški razgledi 17 npr. 4: Zabukovje, h, h 22: Zg. Besnica: h, h, h s podrobnimi obveznostmi Zabukovje: h, h, enako dorff FoBnitz: 11 imen s podrobnimi podatki 4: Ober Zepulach 7: Zabukovje, Zg. Besnica, 8: Obeta se torej izredno bogata in zanimiva bera!! Zusammenfassung MATERIAL Ft)R EINEN ARTIKEL UBER DIE GRUNDHERRSCHAFT SCHROTTENTHURN Diese Schrift veroffentlichen wir zum Andenken an den Ehrenprasidenten des Musealvereins von Skofja Loka und Mitglieds der Redaktion der Loški razgledi, Dr. Pavel Blaznik, der Jahr fiir Jahr mit regelmaBigen Beitragen die Vergangenheit der Stadt und der Herrschaft von Skofja Loka aufgedeckt hat. Dieses Jahr ereilte ihn der Tod, bevor er diesen Artikel verfassen konnte, auf seinem Arbeitstisch ist indessen die Schrift verblieben, die eine Vorbereitung bzw. ein Entwurf fiir diesen Artikel iiber Schrottenthurn ist, ein kleineres SchloB aus dem 16. Jahr- hundert unter der Smarjetna gora bei StražišČe in der Nahe von Kranj. Zuerst ist das Material angefiihrt, das der Autor iiber diesen Grundbesitz bereits in der Abhandlung Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju (Kolonisation und Bauernhorigkeit auf dem Zeierfeld), im Buch Skofja Loka in loško gospo stvo (973—1803) (Skofja Loka und die Herrschaft von Skofja Loka) sowie in der Abhandlung Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju (Grundherrschaften im Territorium von Besnica). Dann fiihrt er an, was unter den Dokumenten im Erzbisch- oflichen Archiv von Ljubljana noch zu suchen und zu uberprufen ware. Aus dem Plan ist zu ersehen, wie griindlich sich Blaznik fiir seine Arbeit vor- bereitet hat und dafl er erst dann zu schreiben begann, sobald das Material fiir eine Abhandlung bis ins Detail gesammelt und angeordnet war. Der Plan fiir eine Schrift war ihm nicht nur ein Wegweiser zur Arbeit, sondern auch eine Anregung dazu, daB er sich mit Lust an die Arbeit machte. Dies offenbart der SchluBgedanke dieser Schrift: Es ist eine auBerordentlich reiche und interessante Lese zu envarten!! 18