LETO XXIII. — številka 50 Ustanovitelji: obe. konferenc« SZOL Jesenice, Kranj Radovljica. Sk. Loka ln Trilč. — Izdaja CF Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin U čak ar GLASILO SOCIA KRANJ, četrtek, 2. VIL 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L Januarja 1958 kot pottednlk, Od L Januarja 1966 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tednik. In sicer ob sredah hi aobotab ZA GORENJSKO 4. julij — dan borca HIMNA PESEM O SLAVI POJO NAM GOZDOVI, SPEV KI NIKOLI NE IZZVENI. SEM O SLAVI POJO NAM GROBOVI, EM ZA NAS ŽRTVOVANE KRVI. EM O SLAVI POJO NAM RAVNINE, EM O SLAVI NAM MORJE ŠUMI. SEM STOLETNEGA HREPENENJA, DOMOVINA SVOBODNIH LJUDI. RODOVI NAJ NOVI BODO OBALA, SKALNA OBALA, KI VALOVE DROBI. VALOVE VIHARNE KRIVIC IN NASILJA, ODTIKANJ NIZKOTNIH IN PODLIH LAti. DOMOVINA, NAJ SE NIKOLI AD TABO NOC TEMNA VEČ NE SPUST1 boju pomlad se je nam razcvetela, v^ojOLn; žrtev in iz krvi. \1mm li* v 3fcOJll qb plavmhtz našega dela v zarji.vklezni na&cas se budl dan SE NAD sIRNIMI polh razpenja, Si i kruh zlati IZ ROK NAM zori. \ ' KAR očetje SO hrepeneli, nam^domovina kot MAtl:tNELffc. RODOVI NAJ novi BODO OBALA, * valove viharne krivic IN nasilja, podtikanj nizkotnih in podlih laži. O domovina, NAJ se nikoli nad tabo noc temna već NE spusti. bratstvo na swtu naj narode združi v zvezo svobodnih, srečnih ljudi, da bo naš svet vsem ljudem domovina, vsem, KI sovražijo sužnje vezi, bratom iz AFRIKE, azijskim bratom, bratom TEPTANI M NA zvezdi sveta, da BO ČLOVEŠTVO ENA družina, da bo svet ZVEZDA BREZ JEČ in meja. RODOVI naj NOVI BODO OBALA, SKALNA OBALA, KI VALOVE DROBI. VALOVE VIHARNE KRIVIC IN NASILJA, PODTIKANJ NIZKOTNIH IN PODLlHtLAŽl. O DOMOVINA, NAJ se nikoli nad TABO NOC TEMNA VEČ ne spusti. V. zlet jugoslovanskih tabornikov Danes (2. julija) se bo na prostoru med Lescami hi Bledom (na nekdanjem golf Igrišču) na petem zletu bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov zbralo okrog 7000 mladih iz vseh jugoslovanskih republik. Na tej največji letošnji taborniški prireditvi v naši državi bodo proslavili 25. obletnico osvoboditve in 20. obletnico ta- borniške organizacije. Srečanja mladih tabornikov pa se bodo udeležili tudi predstavniki podobnih organizacij Iz zamejstva. Pokrovitelj letošnjega zle t a jugoslovanskih tabornikov, ki bo trajal 10 dni, je predsednik Tito. Slovesno pa bo to največje taborniško manifestacijo odprl jutri ob 18. uri predsednik republiške skupščine in prvi predsednik zveze tabornikov Jugoslavije tovariš Sergej Kraigher. Med desetdnevnim srečanjem se bodo taborniki pomerili v taborniških veščinah in prvi pomoči, seznanili pa se bodo tudi z znamenitostmi na Gorenjskem. Pri nekaterih prireditvah bodo sodelovali tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Se pred dopustom na obisk v specializirane trgovine TRGOVSKEGA PODJETJA ELITA, KRANJ! DROGERIJA, Titov trg 23 — kozmetika, BABY, Titov trg 23 — vse za vaše otroke, MODA, Titov trg 15 — kopalne obleke, perilo, MAJA, Prešernova H — letne ženske bluze, perilo, KLUB, Cankarjeva 5 — moške srajce, moderni kroji, VOLNA, Cankarjeva 6 — pletenine vseh vrst, volna za pletenje Mar res; »obzorja kmetom bodo se zjasnila?« Ločani so trdno odločeni do temeljev spremeniti položaj živinorejcev in poljedelcev, ki bi v sodobnem gospodarstvu morali imeti pomembnejšo vlogo kot doslej — »Kislo jabolko« sta prva načela občinski komite ZK in občinska konferenca SZDL Biti kmet je pri nas dostikrat nehvaležna reč. To pomeni biti razpet med vsakdanje naporno delo in skrbi, ali bo letina dobra na eni strani, ter med strahom za usodo posestva in lastno starostjo na drugi. Rekli bi lahko, da skoraj ni bolj negotovega poklica kot sta poljedelstvo in živinoreja. Družba ju je dolgo zanemarjala, zato imamo danes le še malo velikih zasebnih kmetij sposobnih držati korak s časom, z zahtevami sodobnega življenja. Nekdaj trdna posestva so razdrobljena v majhne krpe zemlje, kjer ni moč uveljavljati principov določenih vrst kultur hi kjer mehanizacija ne more priti do veljave. Stanje je kritično, ugotavljajo strokovnjaki, treba bi bilo naglo ukrepati. No, kaže, da tokrat vendarle ne bo ostalo samo pri besedah. Vodilni družbenopolitični organizaciji sta namreč pred kratkim začeli s široko razpravo o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Sloveniji. Stališča, sprejeta minuli četrtek na seji republiške konference ZK, prinašajo novosti, ki utegnejo čez nekaj let izboljšati položaj naših poljedelcev In živinorejcev ter jim povrnili nekdnnio Veljavo teiiivvv o jrah v škofjeloški občini, kjer so odgovorni začeli z obsežno akcijo in za korak prehiteli svoje sosede. V torek, 30. junija, popoldan sta občinska konferenca ZK in občinska konferenca SZDL sklicali skupno sejo in podrobno pretresli (ter potrdili) dolg seznam stališč posebne delovne skupine, ki je na podlagi zbranih podatkov sestavila spisek ukrepov, potrebnih za čim hitrejšo izboljšavo stanja v kmetijstvu. Konec leta bo o slednjem razpravljala tudi skupščina, saj sodi problem v okvire srednjeročnega plana razvoja komune. Osnovno vodilo pobudnikov sprememb je bila ugotovitev, da ne gre čakati na na odločitve višjih (republiških) forumov, ampak priče- (Nadalj. na 24. str.) Toda tokrat ne nameravamo pisati o stanju v slovenskem kmetijstvu nasploh, mešanica kav MM 6. septembra Zbor gorenjskih aktivistov v Bohinju Pogovor s sekretarjem izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica o pripravah na to osrednjo gorenjsko prireditev ob 25. obletnici osvoboditve »6. septembra letos bo v Bohinju II. srečanje gorenjskih aktivistov. Hkrati bo to osrednja gorenjska proslava ob 25. obletnici osvoboditve. Tovariš Vari, vi ste tajnik odbora za izvedbo II. zbora, Povejte nam, zakaj bo II. srečanje prav v Bohinju?« »Ko je bilo lani septembra po sklepu medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko prvo takšno srečanje v Železnikih, so na njem sklenili, da bi bila v prihodnje takšna srečanja vsako leto v drugi občini. Svet gorenjskih občin je sredi junija letos sklenil, da bo drugo srečanje v Bohinju Pod skalco in v Ukancu prvo nedeljo v septembru. Za Bohinj so se odločili, ker je bila v hotelu Zlatorog pred 26 leti konferenca aktivistov jeseniškega okrožja.« »Kakšen pa je namen srečanja?« »Namen srečanja jc, da se ob 25. obletnici osvoboditve zberejo vsi še živi medvojni aktivisti, ki so se v različnih organiziranih oblikah borili proti okupatorju in domačim dzdajalcem. Razen tega želimo, da na srečanje pridejo tudi povojni družbenopolitični delavci. Tako pričakujemo, da se bo II. zbora gorenjskih aktivistov udeležilo okrog 8 do 10 tisoč ljudi, ki so bili aktivni v zadnjih 30 letih na Gorenjskem. Ob tej priliki naj povem, da bo na zboru v Bohinju prebrana domicilna listina, ki jo bodo za vse politične, varnostne, gospodarske in druge organe, ki so delovali med GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED-JESENICE« KRANJ-RADOVLJICA« ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ 153 Hranilne vloge obrestujemo: — navadne W. *-~ vezane nad /l leto 7%"« — Vezane nad 2 leti 7,5.% Sredstva na deviznih računih i obrestujemo: — navadna 57. v devizah 1% v dinarjih —• vezana nad 1 leto It v devizah 0,5 £ v dinarjih Za vlagatelje, ki v času ' od 1. II. 1970 do 31. VII. 1970 vlože na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Dih 1000 - vezano nad dve leti ' — Obnovijo v navedenem £a»u rok vezave Za vaak navedeni polog en irebni listek Za večji polog več žrebnih liatkov 19a 8.1970 na JESENICAH 100 PRVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev »Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 tfcoles Pony »Rog« Ip^ranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girrrii-Iskra«. 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov Jflel. likalnikov »Rovventa« vojno, sprejele vse gorenjske občine. Razen tega pa bo ta dan v Bohinju tudi zbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda, kjer bodo vsi prežive-, li borci dobili knjigo spominov na prehojeno pot odreda.« »Kakšen pa bo program drugega zbora gorenjskih aktivistov?« »Poseben odbor že pripravlja podroben program. Za zdaj lahko rečem, da se bomo ^■trudili, da bo le-ta čimL. bogat. Tako bo na- večer II. zbora Pod skalco partizanski miting. Za drugi dan pa bomo pripravili kulturni program, na katerem bodo sodelovale občinske kul-turno-prosvetne skupine. Na zbor bomo seveda povabili tudi najvidnejše slovenske družbenopolitične delavce. Hkrati pa bo ob tej priliki izšla posebna brošura, v kateri bodo najvidnejši udeleženci zbora v Bohinju opisali svoje spomine. Razen tega pa bomo izdali tudi posebno spominsko značko.« A. Žalar Karavana brigadirjev v Kranju Organizacija Zveze mladine Hrvatske organizira vsako leto Karavano brigadirjev, ki jo sestavljajo nekdanji brigadirji, graditelji slavnih mladinskih prog. Letošnja Karavana brigadirjev šteje 40 članov in je včeraj popoldne prispela tudi v Kranj in nato nadaljevala proti Preddvoru, kjer so nekdanji brigadiirji prenočili. Danes dopoldne ob devetih se bodo zbrali v dvorana občinske skupščine v Kranju, kjer se bodo s predstavniki turističnih m prevozniških organizacij Slovenije pogovarjali o problemih turizma. Obiskadi bodo še Iskro, nato pa odšli proti Ljubljani. -j k jesenice Z jeseniške občine bodo odšli na II. kongres samouprav-ljavcev v Sarajevo trije delegati. Dva so že izbrali v Železarni, enega pa bodo izbrali delovni ljudje ostalih kolektivov v občini. Izvedeli smo tudi, da bo imel enega od koreferatov na kongresu tudi predsednik osrednjega delavskega sveta združenega podjetja Slovenske železarne Tomaž Ertl. -jk Na zadnji seji tovarniškega komiteja Zveze mladine v žele zarni so govorili o delu, ki ga nameravajo opraviti v poletnih mesecih. Poletne mesece bodo izkoristili za izdelavo analize o delovanju mladih v samoupravnih organih, družbenih organizacijah ter organih krajevne samouprave. S to analizo bodo prav tako poizkušali ugotoviti, kakšno mnenje imajo mladi o Zvezi mladine in družbenem življenju občine. Predvsem pa vodstvo tovarniške mladine zanima, kako si mladi zamišljajo mladinsko organizacijo in kaj od nje pričakujejo. jk Na občinski konferenci Zveze mladine na Jesenicah so se odločili, da se bodo z vodstvi delovnih organizacij pogovarjali o položaju vajencev, kar pomeni uresničevanje sklepov problemske konference ZMS o vajencih oziroma učencih v gospodarstvu. Vajenci bodo prav tako izpolnili anketni list z vprašanji o njihovem položaju. -jk kranj Kranj, 1. julija — V stavbi občinske skupščine je bila popoldne zadnja seja izvršnega odbora občinske konference SZDL pred počitniškimi meseci. Izvršni odbor je razpravljal o nadomestnih volitvah za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine v volilni enoti Kranj — Tržič in o osnutku pravilnika za podeljevanje priznanj občinske konference SZDL. Razen tega je izvršni odbor ocenil izvedbo in rezultate referenduma o samoprispevku občanov ter delo občinske konference in njenih izvršilnih organov v letošnjem prvem polletju. Na seji so imenovali tudi sekretariate sekcij za gospodarstvo, za izobraževanje in vzgojo, socialno zdravstvena vprašanja in za mednarodne odnose. A. Ž. radovljica V krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini so se pred nedavnim začeli sestanki političnih aktivov. Na njih se vodstva socialistične zveze s predstavniki drugih krajevnih organizacij pogovarjajo o uresničevanju dokumenta SZDL danes oziroma o sodobnejšem načinu delovanja socialistične zveze. Sestanki političnih aktivov so bili za zdaj v Lescah, na Brezjah in v Podnartu Seje političnih aktivov v občini bodo končane ta mesec. A. 2. Kako zagotoviti socialno varnost železar jev? »Če bi kupci poravnali vse obveze, bi bil naš žiro račun čez noč deblokiran,« je med drugim dejal generalni direktor jeseniške Železarne mag. Peter Kune KRKA Razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, bila je v potek, 26. junija, je bila v celoti namenjena obravnavi trenutnega gospodarskega položaja v Železarni ter prihodnosti 6000-članskega delovnega kolektiva. Zaradi pomembnosti Železarne za gospodarsko in družbeno življenje občine so se petkovega posveta udeležili tudi predsednik skupščine občine Franc Zvan, sekretar občinske konference ZKS Pavel Lotrič, predsednik občinske konference SZDL Beiti Brun, republiški poslanec Grošelj itd. Ko je predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi našteval vzroke za ta Sestanek — po mnenju prisotnih je bil eden prvih takšnih ^v občini — je poudaril, da Z OGNJEM IN MEČEM ima 912 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 160, pus. 180 din. POTOP — ima skupno 1340 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 240, pus. 270 din. V drugi seriji petih knjig, ki izidejo v jeseni, pa so naslednja dele: MALI VITEZ KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga OUO VADIŠ «, SKOZ PUŠČAVO IN GOŠČAVO Državna založba Slovenije podaljšuje razpisano SUBSKRIPCIJO za zbirko desetih knjig Izbranega dela Henrvka Slenkievvicza do izida druge serije — se pravi do jeseni 1970. Cena za naročnike vseh desetih knjig, vezane so v celo platno, je 650 din. UGODNOSTI ZA NAROČNIKE: Naročniki imajo poleg nižje cene še ugodnost obročnega plačevanja: naročnino lahko poravnajo v 13-mesečnih obrokih po 50 din. Obroke začno plačevati v mesecu, ko se naroče na celotno zbirko. Na prednaročniške ugodnosti opozarja založba posebej zato, ker bodo v prosti prodaji knjige znatno dražje. Prijave naročnikov sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji. Celotno zbirko lahko naročite tudi pri založbi: priloženo naročilnico pošljite prosimo, v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. NAROČILNICA j i Obvezno naročam pri DZS zbirko IZBRANA ! i DELA H. SIENKIEVVICZA v desetih knjigah i Naročnino v znesku 650 din bom poravnal: i 1 ! — takoj 1 i — v 13 mesec, obrokih po 50 din. | j Knjige mi pošljite na naslov: z ■o j 1 : 1 o i — stalnega bivališča m — na kraj zaposlitve v" < z M i U 1 ! i i •c (Neustrezno prečrtajte.) > I o, o O. j C Kraj in datum: Podpis: C i i « okolico. Asfaltirali so že odcep ceste na letališče, odslužene barake bodo zamenjali z novimi montažnimi nišami, lope pa so nekoliko razširili, živila iz Kranja so Preuredila restavracijo, v teku pa je izdelava petdesetme-trskega kroga, v katerega bodo skakali padalci. Sprejeli So že tudi pravilnik o točkovanju posameznih skokov. , Skokov v jezero ne bodo točkovali in se ne bodo šteli za Pokal svetovnega prvenstva. | Prvi in zadnji dan bodo padalci izvajali atraktivne skoke za pokal Turizem-Bled 70. Vsaka prijavljena ekipa lahko šteje 15 članov, od tega 10 tekmovalcev. Pričakujejo, da se bo X. svetovnega prvenstva udeležilo nad 300 tekmovalcev iz najmanj tridesetih dežel. Do sedaj so že prijavile svojo udeležbo ekipe iz Velike Britanije, Čila in Peruja. Sodniški kolegij bo sestavljen iz samih znanih sodnikov. Vrhovni sodnik bo Kanadčan. Padalci bodo skakali z višine 2000 m in 1000 m posamično in skupinsko nrf cilj. Za ogled tekmovanja bodo skupine lahko dobile posebne skupinske vstopnice, na voljo pa bodo tudi vstopnice za ogled vseh tekmovanj. Avtomobili bodo morali imeti posebne oznake. M. Baj »Navezala sem se na Škof jo Loko« Obisk pri škofjeloški zdravnici dr. Mariji Bračko Cesta na Stražo Te dni so začeli graditi cesto na Stražo, kajti staro cesto so zima, nalivi in hudourniki popolnoma uničili. Cesta bo Potekala po novi trasi, bo širša od stare in se bo nanjo priključila nad spodnjo postajo žičnice. Brž ko bo cesta prevozna, bo začela obratovati tudi žičnica, na vrhnji postaji pa bodo °dprli bife. Ce bo obiskovalcev dovolj, bodo poskrbeli tudi *a zabavo. M. B. Modelarstvo Pred dnevi je bilo na letališču v Lescah prvenstvo Gorenjske v modelih jadralnih letal kategorije Al in A-2. Največ tekmovalcev je bilo iz Kranja. Prvič sta sodelovala tudi dva tekmovalca z Bleda, od katerih se je Prhavc v kategoriji A-l Uvrstil na drugo mesto. M. B. Našel sem jo v njeni ordinaciji, sredi zdravstvenega doma Škofja Loka. Pravkar je bila odpravila zadnje paciente, sedla za pisalno mizo in si privoščila nekaj minut počitka. Sobo so prevevale značilne vonjave po razkuži-lih, vonjave, ki bolnika navdajajo z upanjem, zdravega pa s tesnobo. »Sedite, sedite! Boste limonado?« me je pobarala zdravnica dr. Marija Bračko. Te dni praznuje 25-letnico svojega prihoda v mesto pod Lub-nikom, četrt stoletja trdega dela, naporov in odrekanj, ki so ji prinesli naslov enega najzaslužnejših občanov škofjeloške komune. »Prosim vas, ne dolgovezite, ne sestavite celega romana, ampak bodite čim krajši,« je že na začetku najinega razgovora dejala simpatična jubi-lantka. Skušal jo bom ubogati in pisati v telegrafskem slogu. Torej ... Dr. Bračkova se je rodila 12. septembra 1914 na Cešnji-ci pri Železnikih. Diplomirala je leta 1939 v Beogradu, nakar sta z možem odšla v Avstrijo. Nemčiji priključeno deželo so one dni pretresali hudi nemiri. Oblast je preganjala tujce in mladi zdravnici ni uspelo dokončati specializacije iz otroških bolezni. Od aprila 1941 naprej, ko je pad- Avtobusno postajališče na Podreči Pred približno dvema leto-gjj so prebivalci krajevne **Upnosti Mavčiče ob cesti P* Pod reci sami uredili avto-^sna postajališča. Pred ne-^vnim pa se je pri postajali- šču v smeri Kranj — Medvode na Podreči nekaj zataknilo. Zaradi neurejenih zemljiških zadev je lastnik zemljišča denar vrnil in postajališče zasul. V sredo zvečer so na seji krajevnega političnega aktiva sklenili, da dokler za novo postajališče ne najdejo ustreznejšega prostora, bo začasno postajališče pri gostilni na Podreči. A. ž. la Jugoslavija, sta dr. Bračkova ter njen soprog živela v stalni negotovosti in strahu, kdaj ju bodo aretirali. Ker se jima je medtem rodila tudi hči, sta januarja 1944, tik pred prvim bombardiranjem Dunaja, pobrala šila in kopita ter odpotovala domov, na štajersko, k moževim staršem. »Prebivali smo med kmeti,« mi je pripovedovala zdravnica. »Takrat sem prvič v praksi preizkusila svoje znanje. Priložnosti je bilo več kot dovolj.« Konec četrtega leta vojne so se Bračkovi hoteli preseliti v Selško dolino, toda zaradi napetih razmer — partizanska vojska je osvobodila precejšen del ozemlja in potiš nila Nemce prav do Selc — so obtičali v škofji Loki. Mesto ob Sori je tedaj premoglo le dva zdravnika, dr. Arka in dr. Homana. Prezaposlena moža sta mlado kolegico rotila, naj se jima pridruži. Čeprav je poprej imela drugačne načrte (izpopolnjevanje v ljubljanski bolnišnici) in dasi ji niso mogli zagotoviti niti poštenega stanovanja, je privolila. »Stanovanje smo dobili šele po osvoboditvi. Priskrbel nam ga je predsednik občine tov Vraničar. Začela sem delati, garati. Dr. Homan in dr. Arko sta kmalu odšla in mi pustila kopico bolnikov. Razmere so bile, milo rečeno, nemogoče. Primanjkovalo je zdravil in antibiotikov, o penicilinu smo lahko samo samo sanjali. Resnično ne vem, kako sem zmogla peš — kasneje pa z razmajanim moškim kolesom — nekajkrat tedensko obresti pol občine. Do hribovskih vasic so vodile strme, zarasle stezice in ne, kakor danes, makadamske ali celo asfaltirane ceste. Domov sem prihajala le spat in jest, za otroke je skrbela tašča. Kasneje smo v hiši uredili majhno čakalnico. Ordinacije ni bilo in spominjam se, da je neka ženska rodila kar na otroški postelji, V hujših prt merih sem poprosila za pomoč tov. Štreklja, taksista in edinega šoferja v mestu« ki je bolnike vozil v Ljubljano.« Delovni pogoji so se nekoliko izboljšali šole leta 1952, ko so ločani zgradili lasten zdravstveni dom in ko je dr. Bračkova dobila družbo — zdravnika dr. Jenčiča. Pravo atrakcijo je pomenil tudi nov rešilni avtomobil. »Leta 1955 ali 56, ne vem več točno, sem kupila moped in opravila vozniški izpit,« se spominja moja sobe-sednika »To je bilo nekaj posebnega. 'Brenclje' bi namreč takrat v Loki lahko pre-štel na prste ene roke. No, danes so stvari precej drugačne. Skupno nas je kar šest splošnih zdravnikov. Dela imamo še zmeraj čez glavo, vendar ne terja več pretiranih naporov. Odkar so v Kranju uredili porodnišnico, smo precej razbremenjeni.« »Vam je kaj žal petindvajsetih let, ki ste jih preživeli t Škofji Loki?« sem želel vedeti- »žal? Kje neki! Za noben denar ne bi odšla. Povem vam, iz Loke me bodo samo še odnesli. Občudujem jo, kajti zares je lepa. Navezala sem se nanjo, navezala kot se utegneš navezati edinole na bolnika, ki se mu reši življenje, ki si skupaj z njim premagal dolgotrajno bolezen.« Limonade v kozarcu pred menoj je že zdavnaj zmanjkalo in z zdravnico, nosilko medalje dela 3. reda, sva se poslovila. Medtem ko je zunaj sedela v fička, sem mimogrede zvedel, da doslej ni imela niti najmanjšega karambola in da so ji pri AMD podelili priznanje za previdno vožnjo. Čestitamo! I. Guzelj Fijakarji in turizem Blejskim fijakarjem letos ne zmanjka dela, posebno ne ob koncu tedna. Pravijo, da se s kočijo najraje popeljejo Avstrijci, Nemci in Italijani. Najbolj priljubljene poti so okrog jezera in na grad, včasih pa se kdo odpelje s kočijo tudi na železniško postajo v Lesce. Fijakarji imajo organizirano posebno službo, tako da gosti iahko kar po telefonu naročijo kočijo. Cena za vožnjo okrog jezera je 30 din, za grad 40 din. Za uro čakanja zaračuna kočijaž nadaljnjih 10 din. M B, Mostovi V pomladanski odjugi je Sava Bohinjka v bližini Bleda odnesla dva mostova. V Selu so takoj zgradili novega lesenega, v Ribnem pa teko priprave za gradnjo betonskega mostu. Ostankov starega še niso odstranili. Narasla voda pa je močno ogrozila tudi most v Bodeščah pri Bledu, saj ga ja delno dvignila s temeljev, nekaj nosilcev pa se je podrlo. Zato nedeljskim piknikarjem, ribičem in drugim izletnikom ne priporočamo vožnje čez most, saj grozi, da se bo zdaj zdaj podrl. M. B. Novi strokovnjaki strokovnih "ol ŽIC Jesenice Na tehniški srednji šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah je letos diplomiralo od 57 dijakov, ki so uspešno opravili IV. letnik, 42 ali 73,6%. Na strojnem oddelku jih je diplomiralo 30 in na metalurškem-12. Od 57 kandidatov jih ima 14 popravne izpite iz po enega predmeta, štirje pa bodo celotni diplomski izpit ponavljali. Diplome so bili oproščeni trije dijaki, ki so končali razred z odličnim uspehom, poprečno pa je bil dosežen na diplomskem izpitu dober uspeh. Na poklicni industrijski šoli istega zavoda je bilo od 78 učencev 74 pripuščenih k opravljanju zaključnega izpita. Dva, ki sta končala razred z odličnim uspehom, sta bila zaključnega izpita oproščena, na izpitih pa so bili doseženi tile rezultati: odličen 1, prav dobrih 9, dobrih 38, zadostnih 6, z 1 nezadostno 13 in z 2 ali več nezadostnimi 4. V odstotkih je opravilo zaključni izpit tudi na poklicni šoli nad 750/0. Poprečni uspeh zaključnega izpita je bil tudi dober. Z novimi strojnimi in metalurškimi tehniki ter kvalificiranimi delavci kovinske in električne stroke je dobila Železarna Jesenice nov kader, katerega naloga pa bo izobraževati in strokovno izpopolnjevati se še vnaprej. ae Težave z napisnimi tablami V zadnjem času se kar pogosto dogaja, da v mestu ali ob cesti v naselju in zunaj naselja lepega dne opazimo napisno ali reklamno tablo. Pred dnevi smo komunalnega inšpektorja pri. kranjski občinski skupščini inž. Sajo-vica poprašali, kje in kdaj se lahko postavljajo takšne table. Znano je namreč, da velikokrat tisti, ki jih postavijo, nehote ovirajo promet ali skazijo videz določenega kraja. Inž. Sajovic je povedal, da odlok kranjske občinske skupščine o zunanji ureditvi in videzu mesta določa, da morajo tisti, ki želijo postaviti napisne oziroma reklamne table, dobiti dovoljenje urbanistične in komunalne inšpekcije pri občinski skupščini. »V zadnjem času ugotavljamo, da je veliko tako imenovanih črnih postavitev napisnih tabel. Prav zato smo se s Cestnim podjetjem dogovorili za akcijo in bomo na ce- sti prvega reda odstranili vse napisne table, ki ovirajo promet. Povem naj le še to, da za postavitev table ob cesti v naselju izda dovoljenje občinski upravni organ, zunaj naselja pa za postavitev table lahko izda dovoljenje Cestno podjetje.« A. 2. OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA v Tržiču, Zali rovt proda RABLJEN RAČUNSKI STROJ ASCOTA. Licitacija bo 10. julija ob 8. uri za družbeni sektor, ob 9. uri za ostale v tajništvu šole. Poslovni odbor KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA KRANJ razglaša prosto delovno mesto NATAKARICA za Snaek bar kina Center. Pogoji: gostinski delavec ali živilska trgovska stroka z 1 leto prakse ali priučen gostinski delavec s 3-lctno prakso in da ima preskrbljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Razpis velja 15 dni po objavi. Trgovsko podjetje ELITA KRANJ, Titov trg 7 objavlja prosto delovno mesto IZLOŽBENEGA ARANŽERJA Pogoj: kvalificiran trgovski delavec ali aranžer s primerno šolsko izobrazbo, lahko začetnik. Poskusna doba 1 mesec. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Prijave z dokazili in opisom dosedanje zaposlitve sprejema upravni odbor trgovskega podjetja Elita, Kranj do /,asetlbi> delovnega mesta. i [ S I Dr. J. Prešern: Kronika PD Radovljica 1895-1970 Ponatis z dovoljenjem uredniškega odbora Planinskega vestnika. Prispevek je bil objavljen leta 1955 v PV. — 3 — Udejstvoval se je tudi kot planinski pisatelj in v PV je več njegovih notic o društvenem delovanju. Nedvomno njegovi so naslednji sestavki v PV: O planinskih lekarnicah — 1895. Cez Zelenico — 1895. Ta članek opozarja posebno na planinsko floro in omenja kot posebnosti: Saxifraga Hohemvar-tii Stembg., viola Zoisi; VVolf., campanula Zoissi, Thlaspi rotundifolia i dr. Pečana (Ratitovec) — 1897. V kazalu mu ravn. VVester pripisuje tudi članke Novo jezero — 1897 in Labodska dolina — 1898, kar pa je dvomljivo. Pokojni botanik Rajko Justin ga je celo dolžil, da je zanesel iz Pirenejev kot do tedaj edino znanem najdišču na Begunj-ščico tisto redko violo cornuto, ki jo je na Begunjščici odkril prof. Alfonz Paulin (PV 1902). Kolikor je meni znano, Roblek v Pirenejih ni bil. Poleg tega si je Roblek postavil spomenik, ki je edinstven v zgodovini našega planinstva., o čemer bo govor kasneje. Gradbena delavnost v tej dobi je bila izredno obsežna, ob malih lastnih sredstvih in skromnih podporah države in naših denarnih zavodov naravnost čudovita. Že pripravljalni odbor je začel graditi Vodnikovo kočo, ki je bila izročena prometu z otvoritvijo 19. VIII. 1895, torej komaj pet mesecev po ustanovnem občnem zboru. Otvoritve koč so bile takrat nekaka nacionalna demonstracija in poročila pravijo, da »je goste pozdravilo streljanje topičev v Boh. Bistrici in Srednji vasi, da je kočo blagoslovil tedanji kaplan v Sr. vasi Piber ob udeležb! 45 turistov.« Iz društvene bilance za leto 1895 je razvidno, da je koča stala 620 goldinarjev, za njeno notranjo oprerro pa je bilo porabljenih 105 gld.1 Bila pa je to druga koča SPD sploh, ker je edino Osrednje društvo postavilo preje Orožnovo kočo na Crni prsti. Stala pa ni na današnjem mestu, temveč prav spodaj na planini Velo polje. Pot skozi Bohinj na Triglav je bila ena izmed glavnih in prav pogosto uporabljanih, ker je veljala za najlažjo. Nemcem je bila nova koča v veliko spodtiko, ker je bila prva pod Triglavom v slovenskih rokah. Imeli so jo za izzivanje; bila pa je še več. Vilfan in Roblek sta napadla Nemce v Julijskih Alpah frontalno z juga, Aljaž pa je leto kasneje s Kredarico vdrl naravnost v nemško linijo Mariatheresien-Deschmannhutte. Nemška »posest« Triglava je bila torej po uvidevnosti funkcionarjev podružnice najprej od juga napadena in potem s pomočjo Aljaža od severa za vedno razbita. Tega so se Nemci hitro zavedeli, bridko so čutili izgubo in iskali priložnosti za napad v javnosti. Povod je bil kmalu podan. Dne 26. VIII. 1899 se je ponesrečila 54-let-na učiteljica Johanna Stein z Dunaja, ko je hotela preko Ponc h Klanskim jezerom. Glede na ta dogodek so prinesle Mitteilun-gen des osterr. und deutschen Alpenverei-nes v številki 17. z dne 15. IX. 1899 naslednje poročilo: »... Rešilna postaja (sc. Kranjske sekcije AV) je bila o nesreči obveščena šele 28. VIII., nakai sta vodja postaje Anton Ječminek in . .. Otto Fischer z uporabo prihodnjega vlaka prispela v Rateče ob treh popoldne Med tem je bila neka v Ratečah pripravljena ekspedicija ravno na tem, da spravi zjutraj istega dne po-nesrečenko v dolino. Ko sledimo običaju, da je treba pri alpskih nezgodah napraviti zaključke, ki utegnejo pripomoči do njih utesnitve, moramo ugotoviti naslednje: Ponesrečenka, 54-lctna dama, ki je bila najbrž zelo nervozna ... bi najbrže ne bila šla na oddaljeno, redko obiskano Ponco, če bi je k temu ne bila zapeljala markacija, katero je društveno planinskega stališča komaj odobravati. Markacija se namreč konča na vrhu grebena, ne pa na kakem izrazitem vrhu (Velika Ponca leži namreč precej daleč severno), ne označuje torej nikakega prehoda ali vrhunski vzpon v celoti. Spada med veliko število onih od neizkušenih rok pod firmo Slov. plan. društva izvršenih markacij, pri katerih se zastonj vprašujemo po njih potrebi, kakor tudi po oni strokovnosti, ki naj bi bila lastna vodstvom planinskih društev . . . Rešilna postaja AV v Ljubljani je bila obveščena šele potem, ko iz bliže ležeče Radovljice, ki je bila dan preje obveščena, ni dospel noben zastopnik v Belo peč Zato so se reševalna dela vršila brez strokovnega vodstva in truplo je bilo na več mestih vrženo navzdol . .. ko pa je truplo dospelo v Rateče, je hitro posegel vmes zastopnik SPD ... in javnost je bila po dnevnem časopisju podučena o zaslugah tega društva. Taka nova vrsta planinske reklame . . .« PV poroča o tej nesreči med drugim, da je Radovljiška podružnica organizirala po načelniku Robleku rešilno odpravo sedmih mož. Vse stroške vodnikov, pogrebne stroške pa je prevzela rateška občina. Ni res, da markacija ne drži do nobenega vrha, ko pa pelje na vrh Srednje Ponce. Podružnica je takoj, ko je dne 27. VIII. izvedela o nesreči, poslala kole sarja z denarjem in navodili. Se istega ve čera so člani sestavili odpravo pod vodstvom učitelja Vrščarja. Zavračajo se tu di na druge trditve zlasti o premetavanju trupla. V tem smislu je poslalo SPD listu popravek po S 19 takratnega avstr. tiskov nega zakona, ki ga je list sicer moral priobčiti, dodal pa je zopet zelo strupen komentar. Neupravičenost nemškega poročila je ovrgla pokojničina sestra Fani Stein v Neu Freie Presse na Dunaju dne 22. IX. 1899, kjer je izrekla javno zahvalo SPD in njenemu načelniku Robleku, ker je društvo prevzelo reševalne stroške, ne da bi zahtevalo povračilo. Podružnica je nabirala prispevke za spomenik :n ga postavila 1899 na rateškem pokopališču z napisom: Prijateljici in sotrudnici v hvaležen spomin — SPD Radovljica. Stroški za spomenik so znašali 170 K, nabralo se je 126 K, ostalo pa je dalo društvo iz svojega. Pa to ni bila prva nesreča v okolišu podružnice. Dne 6. VIII. 1895 se je pri trganju planik ponesrečil na Crni prsti Fran Goričnik. Pri iskanju trupla sta pomagala Lj. Stiasnv in Mijo Grobotek, podružnica pa je položila na njegovo krsto »prelep venec«. 1 V Avstriji je veljala tedaj goldinarska valuta, ki jo je 1900 nadomestila zlata kronska veljava. Za gld srebrne veljave, ki zaradi ogromnega padca vrednosti srebra ni mogla več veljati kot podlaga, so dali dve zlati kroni. Po čl. III. zak. z dne 2. VIII. 1892. drž. zak. št. 176, je šlo na en kg čistega zlata 3280 K. Zakon je stopil v veljavo 1. L 1900. Dejansko so krožili zlati kovanci po 10 in 20 K. Izginili so iz prometa ob »■bosanski krizi« 1908. Kdor ve za današnjo ceno zlata, si bo vrednost krone in goldinarja lahko izračunal. — Napram drugim valutam je veljala naslednja relacija: USA — 5 K, rubelj — 3 K, marka — 1.20 K, šv. in franc. frank, lira, dinar — 0,96 K. GLAS * 11. STRAN Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. sobota ; 4. JULIJA 4.30 V praznično jutro — 8.05 Zbor slovenskih pionirjev na Pokljuki — 9.05 Pesmi m plesi iz naše domovine — 10.05 Mlada generacija o revoluciji in vsoljudski vstaji — 10.35 S pesmijo skozi borbo in delo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Praznujmo z vedrimi ritmi _ 12.10 Lepe melodije — 13.30 Indokina živi — 14.05 Veselo popoldne z domačimi godci in pevci — 15.05 Ples za prazničnu dan — 16.00 Radijska igra — 16.04 Popoldanski divertimento — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Partizanka Anka — opera — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblom Arija Sossa — 20.00 Srečanja ob dnevu borca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi spored 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 Jazz na drugem sporedu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Z orkestrom Boston Pops — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.40 Iz arhiva lahke glasbe — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih* melodijah — 20.05 Svet in md — 20.20 Pesmi našega boja — 20.45 Mladi slovenski solisti — 21.45 Operni koncert — Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 22.15 Okno v svet — 2230 Pot v zmago — 2355 Iz slovenske poezije nedelja 5. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.57 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 1025 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1L00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim ansamblom 14.30 Humoreska toga tedna — 14.50 Mandoli'ne in godala — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — 16.43 Melodije in ritmi — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.35 Popevke za prijetno popoldne — 14.00 Z orkestrom Rav Anthonv — 14.35 Radii ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem in tja po Parizu — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z orkestrom Paui! Mauriat — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Utrinki s koncertnih odrov — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih —■ 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 6. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Marty Gold — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 V narodnem tonu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihat nih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši ■ poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intnor-rnezzo — 15.40 S koncertnim orkestrom An dre Kostelanotz — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo i glasbeno popoldne .— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci' — 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Italijanke v Alžiru — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23X5 Literarna nokturno — 23.15 Popevke iz studia Radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Tod Hcath. Drugi spored 14.05 Majhni ansambli — vedri zvoki — 14.50 Popevke z angleškega otoka — 15.00 Pol ure z orkestrom VVeimer MLiLler — 16.40 Popevke na tekočem traku — 1735 Z revijskim orkestrom Carlo Sa-vina — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.40 Z orkestrom Les' Baxter — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 S tujih in domačih baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital haiiistke Marise Robles — 23.55 Iz slovenske poezije torek 7. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Narodne pesmi v priredbah — 9.45 S Pihalnim orkestrom Holandske mornarice — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z repertoarja violinista Karla Rupla — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 1425 Mladinska oddaja — 14.40 Prijetni zvoki — 15.40 Nekaj arij iz Verdijeve Traviate — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča •*> 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.38 Majhen kortcert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni noktuno — 23.15 Popevke iz studia Radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Kookie Freeman Drugi spored 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Jazz na drugem sporedu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom John Andrcvvs Tartaglia — 18.00 Vrtiljak s popevkama — 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Simfonični mojstrovini Cesarja Francka — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 2225 Iz manj znane operne literature — 23.00 Mlada Jeta poljske nove glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije sreda 8. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 925 S Pihalnim orkestrom Elilis Me Lin točk — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz opere Ko- j stana — 12.30 Kmetijski na- \ sveti — 12.40 Od vasi do vasi I — 13.30 Priporočajo vam — J 14.10 S koncertnim orkestrom . Carmen Dragan — 14.35 Naši j poslušalci čestitajo in po- i zdravijajo — 15.40 Majhen recital oboista Draga Goloba j — 16.00 Vsak dan za vas.— j 17.10 Mladina sebi in vam — j 18.15 Iz repertoarja našega orkestra — 18.45 Po galerijah in muzejih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert j Simfoničnega orkestra Slo- j venske filharmonije — 21.10 , Melodije za razvedrilo '— j 22.15 S festivalov jazza — j 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov I Radia Ljubljana, Zagreb in Beograd Drugi spored 14.05 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 14.30 Pri- i ljubljene popevke — 15.00 Z ' velikimi orkestri — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Plesni zvoki z orkestrom Jac-kie Gleason — 18.00 Vaši pev- J ci iz preteklosti — 18.40 Or- ' kester Hugo Strassor igra za ples — 19.00 Panorama za- ! bavne glasbe — 20.05 Sloven- j ske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Majhen večerni koncert — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 9. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Glasbena medigra — 930 Koncert v zdravilišču Rogaška Slatina — 10.30 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti 1— 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Posnetki z revije slovenskih otroških in mladinskih zbe-' rov — 14.25 Iz repertoarja orkestra iz Filadelfije — 15.40 Zborovske skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — lf.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Zabavni zvoki z orkestrom Bert Kaempfert - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jorgen lingmann — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —v 21.00 Večer s slovensko pisateljico Miro Mi-hel ičevo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Sodobna češka rn slovaška glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč z orkestrom RTV Ljubljana Drugi spored 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob jukc-boxu — 1735 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Sem in tja po Latinski Ameriki — 18.40 Z revijskim orkestrom Ray Martin — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Med simfoničnimi pesnitvami R> charda Straussa — 21.00 Naš intnervju —- 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka _ 23.00 Moskovski koncertni orkester — 23.55 iz slovenske poezije petek 10. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 Narodna glasba iz Ju/no Amerike — 10.15 Pri vas doma — 1L00 Turistični naoot-ki za tuje goste — 12.00 Na današnji dam — 12.10 Sklepni prizor iz opere Boris Godu-nov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Sonata za klavir v d-molu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 Minute z ansamblom M;he Dovžana — 20.00 Poje zbor JLA iz Beograda — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored: 14.05 Revija zabavne glasba — 15.00 še vedno jim radi prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke evropskih dežel — 18.40 Melodije' za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Od premiere do premiere — 20.47 Za ljubitelj« Mozarta — 21.45 Franki urt-ski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije ca m p mam H bOO - recepcija • . Sava sobota 4. JULIJA 14.00 Teniška tekmovanja moških posamezno (Evrovizi-ja) — 17.30 Obzornik, 17.35 Mama te želi spoznati, 18.00 Nove melodije, 18.45 Po sledeh bataljona — Tito, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Melodije Istre in Kvarnera (RTV Zagreb) — 22.05 3-2-1, 22.10 Skrivnosti morja, 22.35 Močnejše od življenja — serijski film, 23.35 TV kažipot, 23.55 Poročila (RTV Ljubljana) nedelja 5. JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Vilija Pe-triča (RTV Ljubljana) — 10.05 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.50 Mozaik, 10.55 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Jugoslavija, dober dan (RTV Zagreb — ... športno popoldne, 18.15 Vrnitev Franka Jamesa — angleški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1, 20.35 Mrtvi prinašajo srečo (RTV Ljubljana) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled, 22.05 Programska medigra ., (JRT) — 22.10 Uslužbenec spalnika, 22.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.05 Vaterpolo Mladost : Partizan (RTV Zagreb) — Drug spored: . 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV ponedeljek 6. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Sojenje Gustavu Flaubertu — TV drama, 21.35 Beneški bie-nale, 22.15 človek s kamero, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.10 Informativni oddaji, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV torek 7. JULIJA 18.15 Obzornik, 18.30 Spomin na živalski vrt, 18.45 Risanka, 19.00 Pevka Meta Ma-tus in ansambel ekipe »84«, 19.30 Prva pomoč na cesti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Jaz, pravica — češki film, 22.10 Moskovski filharmoniki, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanke, 18.05 Mali svet, (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV sreda 8. JULIJA 15.45 Francoski otroški pevski zbor, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.25 Mladinski quiz (RTV Ljubljana) — 19.05 Glasbena oddaja TV Ti-tograd, 19.20 Obrežje, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bartokov večer v Križankah, 22.00 Pariški mozaik, 22.20 Poročila, 22.25 Mednarodni atletski miting v Celju (RTV Ljubljana) Konjska tekmovanja (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 1730 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 1920 Skrivnosti morja, 1930 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske TV Velike ogle objave, obv razpise spr uprava Gla sredino šte do ponede do 14.ure i sobotno šte do četrti do 14. ur se, Mila, I BJema a za /ilko Ijka! n za vilko minu »bele žene«. Znale so najbolj umno ravnati z lanom, polivale so ga z nebeško roso v mesečnem svitu in ga varovale, kadar je zorel. Pridnim ženam so bele žene vsejale lan, tako so verovali; »zrihtale«, posušile, strle in spredle. Srečna, ki je dobila tak dar. Žena, ki je nosila srajco iz takega platna, je rodila brez bolečin. Otrok, zavit v plenice iz tega platna, ni nikdar zbolel. Po lanenih izdelkih so tedaj ocenili in cenili gospodinjo. Samo žene so sejale lan. In ko je bil lan posejan, je vzela mati najmlajše dete, ga dvignila visoko v zrak in rekla: »Tako visoko naj zraste lan!« Nobeno delo ni bilo tako spoštovano kot trenje in nobena delavka bolje postrežena kot terica. Skozi mnoga stoletja je dajal lan našim materam domače zdravilo, predivo, platno, seme, olje itd. (Receptov za zdravljenje z lanenimi proizvodi bi bilo za celo stran Glasa! — Tako je na tem mestu v oklepaju zapisala Marija Frlic. Zakaj jih niste napisali? Če jih res veste kaj iz vašega kraja oz. iz Poljanske doline nasploh, potem kar pero v roke in nam jih pošljite. Seveda pa morate razlikovati med tistimi, ki so ali ki so bili znani pri vas, in med onimi, ki so za druge kraje zapisani kje v kakšnih starih knjigah! Kar pohitite in nam čimprej pošljite! — Opomba urednika.) Ne vemo več, za kaj vse je služil lan našim davnim prednikom. Vemo pa, da je bil res neprecenljive vrednosti: prvotna lekarna in oblačilni-ca nekdanjih Slovencev. Platno je služilo prvotnim Slovencem kot plačilno sredstvo; od tod baje beseda plača, platiti... še danes velja, da nobeno drugo blago ni tako blagodejno za človekovo zdravje, kakor platno. Lahko se pere, pospešuje oz. omogoča transpiracijo telesa (izhlapevanje) in obtok krvi. Laneni proizvodi so bili nekoč glavni vir dohodkov. Češka, Moravska, Saška, Ho-landska so slovele po svojem platnu, ki je romalo v Ameriko, v Indijo, na Turško in v Rusijo. Pod oznako »nemško« je Šlo tudi platno iz naših dežel, saj so izdelovali tudi pri nas najfinejše blago. Najfinejši laneni izdelki so čipke. Tudi kranjske čipke so prinesle trgovcem lepe denarce. Na platnu se je razcvetelo vezenje. Vidimo, da je lan res pravi utemeljitelj lepih del, ki so zaposlila roke in blažila žensko srce. Stara ornamentika je imela poseben izraz za posebne prilike. Vse nam pripoveduje — a mi ne razumemo več sporočil iz davnine. Predli in tkali so v mestih in na vasi, na cesarskih in na plemenitaških dvorih. Lepo izoblikovan kolovrat je spremljal vsako nevestino balo. Bil je spomin na lepe dekliške večere na preji, bil je opomin nevestine dolžnosti, bil je upanje blagostanja in miru. Na preji ob kolovratu so se razvile srčne zveze, ob kolovratu so stare predice izročale mladim tradicijo svojega rodu. Prvi literarni sestanki so bili na preji. Vse to je bilo in se ne vrne več! Ali res nikoli več?! PRIDELOVANJE LANU V VINHARJIH Pri nas smo poznali dve vrsti lanu: jari lan in ozimec. Jari lan so sejali spomladi, ko je bila zemlja že dovolj ogreta, ozimec pa konec avgusta, da se je do zime še dobro obrastel. Zemljo je bilo za setev lanu treba skrbno pripraviti. Za jari lan so njivo pognojili in zorali že jeseni; če je bilo treba, so spomladi orali še enkrat, da se je plevel čimbolj uničil. Navadno so ga sejali po oko-pavinah. Uporabljali so tudi umetna gnojila. Po pravilih kolobarjenja ga na isto njivo niso sejali vsaj šest let. Če zemlja ni bila posebno rahla, so po oranju vse brazde z motikami globoko prekopali in šele potem sejali. Jari lan, ki so ga pridelovali predvsem zaradi prediva, je moral biti zelo gosto in enakomerno posejan. Veljalo je, da je moralo biti 7 bilk »pod palcem (to je vsaj dva kvadratna centimetra), kot sem že zapisala. Zato so ga sejali najprej po dolgem po \ njivi, nato pa še enkrat po- i čez. Potem so njivo skrbno branali, nato pa jo še »pogladili« s tovkalami (tovkalo je podobno grabi jam, le da ima na držalu namesto zob močno desko, s katero se njiva »gladi«). Na ta način so zdrobili vse kepe in zemljo lepo poravnali, da je bila njiva kot zlikana rjuha. Tudi kamenje so z njive pobrali v košare in ga znosili stran, da ni oviral kalenja. Bolj goste in drobne so bile bilke, lepše je bilo predivo. Ozimec, ki so ga sejali predvsem zaradi semena in olja, so sejali veliko bolj na redko, da so se vršički lahko razkošatili in je bil pridelek obilnejši. Predivo iz ozimca pa je bilo bolj podobno konopi j inemu. Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski kroji in ljudje ZGODNJE 11 ;U7i PJi RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA SVETOVNI DAN ZDRAVJA POGOJI ZA ODVAJANJE KAJENJA Prenehati z navado kajenja je res stvar močne volje, način pa je čisto osebna zadeva. Prvi pogoj za kakršnokoli odvado kajenja je trden sklep, da hočemo za stalno, in to od danes do jutri, opustiti kajenje. Vsak poskus postopnega odvajanja je praviloma največkrat brez uspeha. Dragi pogoj je, da se poprej zadosti informiramo in poučimo v besedi im tudi v tisku o vseh možnih posledicah in nevarnostih, ki nam groze, če nadaljujemo s kajenjem. Tretji pogoj, če kadilec resnično želi opustiti kajenje, pa je vsekakor tudi to, da si izbere pravi časovni termin, ki njegovi odločitvi obeta kar najzaneslivejši uspeh. To so bodisi dnevi letnega dopusta, daljše potovanje, čas, ko preboieva kakšno bolezen, saj mu takrat ponavadi nd do cigarete, pri ženah pride pogosto v poštev tudi nosečnost ipd. Četrti in najvažnejši pogoj za uspeh v odvajanju pa je dobronamerno in pošteno okolje — pravi prijatelji, ki človeku pri tej odločitvi pomagajo in ga podpirajo. Zelo uspešno je tudi, če se bivši kadilec poveže in vključi v skupino nekadilcev. Večkrat je prav uspešna pot do od-vade kajenja, če se zato trdno in resno odloči skupina prijateljev ali prijateljic ali sploh oseb v ožjem poslovnem ali družbenem kontaktu, ta/ko npr. zdravniki v teamu ali prosvetni delavci v kolektivu. Seveda je treba te pogoje izpolniti že prod začetkom odvajalne kure. Za olajšanje pa so potrebni tudi kaki neznatni pripomočki, kot npr. bonboni, žvečilni gumi, sadje, kopeli, telesne vaje, dihalne vaje, potovanje — vse to lahko pomaga za dokončno preusmeritev organizma v novi, bolj zdravi način življenja. Na ozdravljenega kadilca pa je treba še nadalje vplivati in ga podpirati. V družinskem in poklicnem okolju je treba paziti, da ne bo kakega zadevnega napeljevanja in zapeljevanja, kot npr. »Nikar ne kvari dobrega razpo-tožeimja, češ saj ona sama cigareta ni vendar nič« ipd. Toda navadno zadostuje tudi že ena sama cigareta, če jo »ozdravljeni kadilec« pokadi, da znova zabrede v staro strast. VI. letne športne Igre Iskre V Zagrebu so bile v soboto 27. in nedeljo 28. junija že VI. letne športne igre ZP ISKRA, na katerih je v 8 športnih panogah nastopilo okrog 450 tekmovalcev in alk iz vseh tovarn ZP ISKRA. Najuspešnejša je bila kranjska tovarna Elektromehanika, ki si je z ekipno zmago v kegljanju, namiznem tenisu in streljanju ter dobrimi uvrstitvami tudi v drugih disciplinah, priborila naslov ekipnega zmagovalca VI. letnih iger Iskre, pred solidnimi ekipami ISKRA-RIZ Zagreb, Avtoclektri-ka. Nova Gorica, Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana in drugimi. Jutri v Kranju cilj 9. etape Pred dnevi se je pričela največja jugoslovanska kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«. Kolesarji dveh jugoslovanskih, slovenske in številnih najboljših tujih cvhwn'A\ reprezentanc bodo v i». eta-)i od Ljubljane prek JJro:kov do cilja v Kranju pri Vodovodnem s'.olpu vozili na kronome- r / enoininuinimj presledki, lake etape so največkrat odločilne za končni vrstni red. Cilj te etape bo jutri, v petek, ob 15J0. Naslednji dan pa se bodo kolesarji podali 8 star- tom ob 11. uri pred Prešernovim spomenikom na najtežjo in najbolj pomembno etapo na progi Kranj—Vršič—Videm, ki bo dala verjetno končnega zmagovalca. Na letošnji dirki imajo tudi Kranjčani pomembno vlogo, saj je Kranjčan Franci h vas t i startal za prvo jugoslovansko ekipo, Peter Kozamcrnik Je maser, Vinko Fajfar pa tehnični sodelavec slovenske reprezentance. A. Potočnik Izleti v na Št, kulturno literarno in politično preteklost (Nadaljevanje) V Mostah pri Žirovnici smo se v našem zadnjem zapisu ustavili pri obeležjih 29 talcev, ki so bili tu ustreljeni 1. julija 1942 — torej pred 28. leti. Le nekaj korakov dlje, ob desnem bregu hudourniške Završnice, tik nad njenimi tesni, stoji Zagarjeva domačija (Moste št. 54), rojstni dom Janeza Krstnika Kersnika (1783—1850), Čopovega in Prešernovega ljubljenega gimnazijskega učitelja in deda pisatelja Janka Kersnika. Draga vas domača... Naš izlet po deželici pod južnimi pobočji Karavank, za katero je pesnik menil, da je »z okolšno podoba raja«, gre h kraju. Le Vrbo, ki nam je dala Prešerna, bomo še obiskali. Hote smo to poslastico — saj je Vrba gotovo vsem Slovencem posebno ljuba vasica — prihranili za konec, za krono našega izleta. Iz Most — skozi katere je tolikokrat koračil proti svoji kočici »Murki« pod Stolom pisatelj Franc S. Finžgar ali »gospod Hudournik« — se moramo vrniti v Žirovnico. Tu pa se odločimo: če smo le ubogi pešci, bomo ubrali bližnjico, ki vodi ob železniški progi proti Vrbi, z vozilom pa bo treba napraviti ovinek po glavni gorenjski cesti. V obeh primerih pa bomo prav kmalu v Vrbi. Slehernega slovenskega rojaka, ki ni povsem top in suhoparen, obide kar nekam slovesno občutje, ko stopi v Prešernovo rojstno vas: tU je pesnikov dom, tu je Svet Marka, tu je starodavna lipa s kamni-sedeži za vaško veče. Preden pa začnemo s kratkim orisom teh vaških znamenitosti, kar ne moremo odoleti skušnjavi, da spet po svoji dobri (ali slabi?) navadi razmišljamo, grajamo, predlagamo in tudi pohvalimo, če je to le količkaj mogoče. Predvsem: Vrbo, Prešernovo ljubo vas domačo, bi že zdavnaj — vsekakor pa po 1. 1945. — morali razglasiti za najdragocenejši biser naše domovine. Saj je to kraj, kamor vsaj enkrat v življenju poroma sleherni Slovenec. Zato nam ne sme biti vseeno, kako vasica životari, kako se njeno zunanje lice iz dneva v dan kazi: zdaj z neprimernimi novogradnjami, zdaj z navlako sredi vasi, zdaj z grobimi agrotehničnimi ukre-ki. Ne bi smeli mirno gledati, kako odmreta visoka jag-neda, tako značilna za podobo Svet'ga Marka, ne bi smeli brezbrižno gledati, kako hira znamenita lipa, kako neurejena je njena okolica s kamni-sedeži — eden redkih spomenikov naše nekdanje vaške samouprave! Vrba, tako eminentni primer slovenskega kulturnega turizma, gotovo zasluži nekaj stilno urejenih gostišč — če je to bilo mogoče urediti v Ljubljani in drugje po Slovenskem, zakaj to ne bi šlo tudi v Vrbi, kamor se leto za letom vali tok popotnikov iz vse naše dežele pa tudi iz zamejstva. Ali arhitektovo in estetsko oko res ne najde naše Vrbe, ki bi jo kazalo urediti s pravo posebno ljubeznijo in rah-ločutjem. Naša generacija dolguje to prihodnjim rodovom! Iz srca Slovenije bi morala iziti ta pobuda, kajti res več ne gre, čakati na šibko pobudo krajevnega odbora (ki ga v Vrbi niti ni;) ali pa oddaljeno občinsko upravo na Jesenicah, ki ima tisočero drugih skrbi, še bolj perečih .. . Ureditev Vrbe in skrb zanjo je po naših mislih predvsem stvar spomeniškega varstva, ki naj bi v sodelovanju z Univerzo in z Akademijo vzelo vso stvar v roke. Življenje v Vrbi naj teče kot pač življenje sleherne vasi mora teči. Le zunanje podobe tega kraja, ki je z okolšno res podoba raja, ne bi ff.ieli pustiti kaziti. Če je sredstev dovolj za vse mogoče Golfe, Kazinoje in druge turistične vabe, bi jih nekaj moralo biti tudi za Vrbo, za kraj, ki nam je dal poeta, katerega Poezije so naša naj-veljavncjša kulturna legitimacija. Slovenci nimamo tradicije s kakimi kralji in cesarji, tudi slavnih junakov ni v naši zgodovini — saj naša preteklost ve le za turške boje in krvave kmečke punte — imamo pa Prešerna, ki je naš ponos, naš junak, naš glasnik! če pa se tega resnično zavemo — takoj pomislimo na Vrbo, ki bi morala odsevati to našo zavest. Pa nam ostaja le grenak občutek, zavest krivde . . Vrbnani, pesnikovi rojaki, bodo gotovo prav razumeli moje načrte in predloge — saj hočem le dobro njihovi dragi vasi domači. Bojim pa se, da bodo ti predlogi drugje naleteli le na gluho lozo, na gozd, iz katerega se odmeva ne sliši. Trdina je pisal bajko o takem gozdu na pobočju Gorjancev, da je le tam taka gluha loza, ki ne vrne odmeva. A kaže, da je takih host tudi drugje dosti. Takih gluhih loz . . . Sprehod po Vrbi Vse domačije nevelike vasice so si izbrale svoj prostor nad ježo, nad dvignjenim robom pred ravnijo, ki je bila nekoč najbrž bolj vodnata, morda odtod tudi domačija pri Ribiču? Prvi naš korak bomo seve usmerili k pesnikovemu rojstnemu domu, sedaj urejenem kot spominski muzej (od I. 1939). Vse zidovje, vsa razdelitev prostorov — je prvotna. Gotovo je Prešernov dom ena najstarejših hiš v Vrbi, ki je požar 1. 1856. ni upepciil; čeprav je tedaj zgorelo več kot pol vasi. Na pročelju hiše je vzidana spominska plošča iz 1. 1872. Prešernov rojstni dom, urejen po zamisli pisatelja Finžgar j a, že več let vzorno oskrbuje Prešernova prapraneča-kinja Justina Pogačnik roj. Vovkova, potomka pesnikove sestre Mine. Kot nam jc z oskrbo in ureditvijo pesnikove rojstne hiše vse prav, tako nam ni všeč, da pri cerkvici svet'ga Marka ni več onih značilnih visokih jagnedi in da tudi prostor okrog prastare lipe-sredi vasi ni dovolj skrbno urejen. To je vendar edinstven spomenik slovenskih pravnih običajev! Tu jc bil kraj »večanja«, tu se je srenja posvetovala. Vsaka domačija je imela tu svoj kamen, sedež. Sprehod po Vrbi bi lahko še nadaljevali, posebno v podružnično cerkvico sv. Marka bi kazalo iti: tu so še ohranjene prvotne gotske oblike, odkriti so fragmenti fresk Jerneja iz Loke; na južni zunanji steni cerkvice je velika podoba sv. Krištofa, ki bdi nad spečo vasico . . Ne sebe, ne dragih Vrbna-nov ne bi hotel še dlje greniti s kakimi opazkami v navlaki, ki kazi pesnikovo rodno vasico — raje povem, da je v Vrbi na oknih res mnogo cvetja in da so tudi vrtovi polni rož. Najlepše cvetje pa žari z oken Fajdigove domačije ... (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč ČETRTEK - 2. JULIJA 1970 GLAS * 17. STRANI SSIVIL.A KRANJ v svojih prodajalnah po vsej gorenjski vam nudimo bogato izbiro prehrambenega blaga in galanterije 21 VIL. A KRANJ • ČUDOVITA AROMA i JE V KAVI ŠIVIL.A KRANJ •Mejte j0 vedno pri roki, &a ne boste v zadregi, če dobite Nepričakovane goste Rešitev nagradne uganke Na zadnjo uganko v letošnjem letu, dragi pionirji, sem prejel 20 odgovorov. Vsi so bili pravilni; avtor knjig Med jastrebi, Inkova oporoka in Stezosledec je slavni nemški pisec Kari May, čigar indijanarice bero otroci po vsem svetu. Nagrado — knjigo — bomo tokrat poslali Stanku žlebniku iz Radovljice, Poljska pot 1. Izžrebal ga je naš novinar Andrej Žalar. Stanko, čestitamo! Med počitnicami boš imel gotovo dovolj časa za branje. Tako, mladi sodelavci, končali smo. Za nekaj mesecev se poslavljam od vas, jeseni pa spet na svidenje. Upam, da boste bolj pridno ugibali, po čem sprašujemo, kot ste to delali zadnje tedne. 20 dopisnic je res nekoliko premalo, saj so nagrade lepe. Imam prav? UREDNIK V Železnikih Sem članica taborniške organizacije odreda Sorskega polja. Sestajamo se vsako soboto ob 16. uri. Če je vreme lepo, smo v gozdu, če pa dežuje, gremo v klub. Neke sobote smo se spet zbrali v gozdu. Andreja, naša voditeljica, nam je povedala, da se bomo naslednjo nedeljo udeležili tekmovanja v Železnikih. Bili smo zelo veseli. Končno je napočila nedelja. Ob 7. uri smo se zbrali na kolodvoru. Kmalu je prišla tudi Andreja. Ker zasedba ni bila popolna, nas je voditeljica razdelila v dve skupini. Kmalu zatem je pripeljal avtobus. Posedli smo vanj in odrinili proti Škofji Loki. Tam smo se preselili na vo- Srečanje z divjo svirTo Bilo je neke nedelje popoldne, žogala sem se s prijateljicami, moj bral Janez in sošolec Vili pa sta odšla na potep po gozdu. Janez in Vili imata navado hoditi med drevjem čim bolj potiho, da ne bi splašila gozdnih živali. Tistega dne sta kimailu prišla pod rob Srnjega vrha. Ja-Janez nenadoma vzklikne: »Glej, srnjaček!« Stekel je za njim in ga vzel v naročje. Toda ni bil srnjaček, temveč mlad divji prašič. Vili je namreč že hip zatem ugledal divjo svinjo, le nekaj metrov oddaljeno. »Pazi!« je zavpil prijatelju im splezal na bližnje drevo. Janez je spustil prašička in se mu pridružil. Svinja je začela kruliti, mali »srnjaček« je stekel k njej, od nekod je pridrobil še drugi mladič in vsi trije so jadr-no zbežali. Prijatelja sta še nekaj časa počakala, nato pa splezala na tla in se vnnifla domov. Najbrž jima je strah šele potem prišel do živega, kaijiti ves tisti dan se nista več ganila iz hiše. še pomisliti ne smem, kaj bi bilo, če bi se divja svinja zaprašila v Janeza, ko je ujel njenega prašička. Štefka AhačiČ, 6. razred os. š. heroja Grajzerja, Tržič Dobila sem novi prijateljici Letos je bil na Pokljuki zbor slovenskih pionirjev. Prišli so učenci iz vse Slovenije, tudi iz manj znanih krajev. Prenočili smo jih njihovi vrstniki iz Kranja in drugih mest. Pionirja-gostje šolarjev z osemletke Stane Žagar, so prispeli v Kranj šele ob 22.30 zvečer. Ker sem vedela, da so utrujeni, sem si brž izbrala dve deklici in ju odpeljala domov. Postregla sem jima z večerjo, potem pa sta legli, kajti čakal ju je naporen dan. Noč je kmalu minila in ko sem se zbudila, sta bili Tekmovanje za 5 + ŠIVlI-A Brala sem Male novine, kar se mi je pogled ustavil na naslovu Tekmovanje za 5 +. V članku je pisalo, da bo tekmovanje na TV Sarajevo in da lahko sodelujejo tudi pionirji iz Slovenije. Ko nas je tovarišica opozorila na to, sem sklenila, da se bom prijavila za temo Jugoslovanska mladinska književnost. Največ prijav je na uredništvo prišlo prav iz naše šole, zato je urednik Malih no-vin sklenil, da bo izbirno tekmovanje za Slovenijo pri nas. Zelo sem bila presenečena, ko so me izbrali za nastop na TV. »Videle bomo Sarajevo, predstavljale bomo Slovenijo,« smo razmišljale s prijateljicami. Vožnja z vlakom je bila dolga in utrudljiva. Na postaji nas je čakal predstavnik Malih nov in in nas odpeljal v hotel. Tam smo srečali Se učenko iz Slovenske Bistrice. Bila je edina, ki m prišla te Kranja. Ostale smo prišle z osnovne šole France Prešeren in Stane Žagar. Skupaj nas je bilo osem. Naslednje jutro smo odšle na snemanje. V garderobi smo se razdelile v dve skupini; vsako so sestavljale po tri tekmovalke. Prireditev je bila zelo zanimiva. Po dveh vprašanjih je bil rezultat 8:8, po zadnjem vprašanju pa je naša ekipa zmagala s 13:11. Vsaka tekmovalka zmagovalne skupine je dobila 1500 din, tekmovalke poražene skupine pa po 400 din. Nato smo pokazale, kako v Sloveniji recitiramo, plešemo balet in telovadimo. 2. julija bo v Sarajevu tekmovanje med ekipami republik. Sodim, da imamo bolj malo upanja na uspeh, saj ne poznamo tako dobro sr-bohrvatske književnosti kot udeleženci iz drugih republik. Ines Lipanovič, 7. razred o«, i. Stane Žagar, Kranj gostji že v kopalnici. Očitno sta ti deklici bollj pridni otl mene, saj sta vstali precej prej, sem si rekla. A nisem se dolgo ukvarjala s premišljevanjem. Prinesla sem zajtrk, nato pa smo se pobliže seznanile. Ugotovila sem, da je obema ime Dragica in da sta doma iz Kaple na Kozjaku. To je oddaljen kraj, a kljub kmečkemu delu, ki ga morata opravljati doma, sta odliičnjakinji. Vesela sem, ker sem lahko prav jaz prenočila dekiici-od-henjakinji. Postale smo dobre prijateljice. Olga Zalesnik, 6. razred os. š. Stane Žagar, Kranj dopisniki, na svidenje v novem šolskem letu žilo, ki je peljalo tabornike v Železnike. Na avtobusu so nas že čakali loški taborniki. Veseli smo med potjo prepevali taborniške pesmi. Mimogrede smo bili na cilju. Avtobus je ustavil pred šolo. Bilo je lepo vreme. Najprej smo se vadili v streljanju z lokom. Po zboru smo šli večji taborniki v gozd postavljat kresove. Bili smo drugi. Nato smo tekmovali v Lovu na lisico. Na cilj smo prispeli zelo utrujeni. Ko smo si nekoliko oddahnili, je prišlo na vrsto premagovanje ovir. To nalogo smo opravili hitro in dobro. Potem je sledila tekma s taborniki iz Železnikov — igrali smo med dvema ognjema in zmagali. Pred nami je bila še šaljivo tekmovanje in lokostrelstvo. Šaljivo -tekmovanje je bilo zelo težko, pri lokostrelstvu pa smo zmagali za deset točk. Po tekmovalnem delu je bila v dvorani osnovne šole razglasitev rezultatov. Zvedeli smo, da je naša skupina zasedla drugo mesto. Dobili smo diplomo, nato pa z avtobusom krenili proti domu. Anka Damijan, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Bilo me je strah Nekega dne sem šel v gozd nabirat gobe. S sabo sem vzel nož za obrezovanje ter košarico. Tavam po h09ti, naenkrat pa zašlišim korake, šum se mi je vedno bolj približeval, zato sem začel hoditi hitreje. Nazadnje sem že skoraj tekel. Oblival me je znoj in tresel sem se. »Kaj neki je to?« sem se spraševal. Nisem se upal obrnirij kajti bilo me je neznansko strah. Za vsak primer sem pobral palačo in si mislil: »Lahko da je to pes ali lisica, če bo treba, se bom. branil.« Potem nekaj časa ni bilo slišati ničesar. Pomirjen sem krenil dalje. Spet sem se začel ozirati po gobah in našel velikega, gnilega ajdove k a. Raztrosil sem ga po okolici. Kmalu sem dosegel pot in jo mahnil proti domu. Nisem dolgo hodil, ko z bližnjega drevesa iznenada skoči predme bratranec Bojan. Zavpil sem dn zamižal. Potem, ko sem si opomogel, sem ga vprašal, zakaj je to storiL Nič mi ni odgovoril, le zasmejal se je. Dostikrat me je bilo že! strah, toda tolikokrat in tako močno kot ta dan, še nikoli . Matjaž Pretnar, 4. razred os. š. Cvetko Golar Trata 8 Cvetje med dopustom VELIK IZBOR SODOBNEGA STAVBNEGA POHIŠTVA ■ mmmmmmm n EN KREDIT ENPREVOZ EN NAKUP Na Gorenjskem sejmu Če imamo v stanovanju veliko cvetja predvsem lončnic, nam vsekakor ni vseeno, kaj bo z njimi, medtem ko bomo na dopustu. Najlažje je seveda zaupati ključe dobri sosedi in jo prosita naj redno zaliva. Drugače je seveda, če lega me moremo stroriii in so rastline odvisne samo od naše iznajdljivosti. Nekateri postavijo lončnice v kopalno kad, tako da rastlina srka vodo skozi posodo, če pa je lončnic veliko si lahko pomagate tudi tako, da lončnice nekoliko dvignete na podstavek, v zemljo pa potaknete nekaj vrvic, ki so speljane v posodo z vodo. Po vrvicah bo rastlina srkala dovolj vlage. Vrvice napeljemo v odprtino lončka na spodnji strani. V ta namen lahko uporabile večje steklene kozarce (od vlaganja paprike in pese) ali pa širše posode. Če se bojite, da bo v vaši odsotnosti voda izhlapela, lončnico prekrijte — seveda samo zemljo — s poli vi lom.. Pred odhottom pomislite tudi na to, da morajo lončnice živeti na svetlobi, zato prostora ne zatcrruiite. Prav tako pa jih seveda ne smete pustiti na soncu. Hladne večerje Makaronova solata Potrebujemo: 25 dkg makaronov, 1,5 del majoneze, 2 del kisle smetane, 2 do 3 žlice paradižnikove mezge, poper, 100 g na drobno sesekljane šunke; ter 100 g razkoščičenih črnih oliv. Kratke makarone skuhamo v slanem kropu ter jih nato oplakncmo z mrzlo vodo ter odcedimo. V majonezo umeša-mo smetano, paradižnik in poper in vse skupaj na rahlo premešamo. Tako pripravljeno solato zložimo na krožnik v kopo ter potresemo s šunko in olivami. Za skromnejšo večerjo seveda lahko šunko in olive izpustimo. Madžarska spomladanska solata Potrebujemo: 20 dkg olup-ljene lovske klobase ali katere druge salame, 30 dkg kuhanega na kolesca zrezanega krompirja, 2 trdo kuhana in zmečkana jajca, 2 šopka na kolesca zrezanih redkvic, šopek mladih čebulic, sok ene limone, 3 dkg gorčice, četrt žličke kumine, sol, poper, 3 žlice olja in še eno trdo kuhano jajce za okras. Klobaso, jajca, redkvice in krompir denemo v posodo, dodamo vse začimbe in rahlo premešamo in ponudimo v stekleni skledi. Kotiček za ljubitelje cvetja Odnosi med rastlinami PISE JNt. ANKA BERNARD Tudi nekatere rastline — lahko bi tako rekli — se med seboj ne prenašajo, medtem ko imajo druge dobre sosedske odnose in si med seboj pomagajo. Morda zveni vse skupaj malo verjetno, toda te odnose med rastlinami so preučevali ugledni znanstveniki. Tem odnosom so dali ime alelopatski odnosi. Znanstvene ugotovitve lahko praktično uporabimo tudi na našem vrtu, tako da preprečimo slabo uspevanjc ali celo propadanje nekaterih rastlin v družbi z drugimi. Eterična olja iz kumine, janeža, kamelic, sivke in mete močno vplivajo na sosednje rastline. Posebno meta zavira rast nekaterih rastlin. Zrela jabolka v shrambi prijetno diše. Zanimivo pa je, da te plinaste snovi, ki jih jabolka oddajajo, pospešujejo cvetenje poganjkov nekaterih grmov pozimi, zavirajo pa kaljenje krompirja. če imamo v bazenu vodo skaljeno od zelenih alg, jo lahko zbistrimo z nekaj listi kamelije, ki pa* uničuje le alge,: ne pa komarjevih ličink. Ugotovili so tudi, da mlada sadika jablane, ki so ji dali kol iz tisovine, gotovo propade. Na srečo se nam to ne primeri prepogosto, saj je risa redka in še zaščitena. Sosedstvo je važno tudi za trate. Pod krošnjo vrb, brez in topolov trata slabo uspeva. Paradižnik in krompir propadeta, če ju zasadimo v bližini orehov. Tudi fižol ob orehu ne cvete in ne rodi. Rast in kaljenje zavirajo tudi izločki listja bukve, zato teh listov ne mešamo z zemljo oziroma ne kompostiramo. Zelo dobri sosedi v vrtu pa so por in korenje, tudi čebula in natiški fižol. Solata zadržuje bolhe od redkvic, oster vonj paradižnika pa preprečuje kapusovemu belinu odlaganje jajčec na zelju. Ti medsebojni vplivi rastlin pa so odvisni-tudi od tal in gnojenja, zato vonj paradižnika ni vedno dovolj oster, da bi odgnal škodljivce. Mfslite malo tudi na želodec Želodec je eden tistih organov, ki nam najbolj zvesto služi. Po vsakem obroku, ne da bi mu kaj ukazali, premelje v treh do štirih urah hrano, ki smo jo zaužili in že je potem pripravljen, da vse delo začne znova. Nekaj pa je tudi takih lastnikov želodca, ki delo svojega organa skušajo onemogočiti. To se vam bo kaj lahko posrečilo, če boste zjutraj, Še preden boste vtaknili noge v copate, segli po cigareti, nato pa si boste v kuhinji skuhali skodelico prave kave — da se boste »zbudili« in da boste »sposobni« za delo. Nekateri primerjajo tako ravnanje z želodcem, kot če bi na primer avtomobilu namesto olja prilivali kislino. Močno začinjene jedi, preobilna hrana, alkohol, tobak vse to draži želodec, če dodamo k temu še hiter življenjski tempo, potem do rane na želodcu ni več daleč. Zdravnik lahko čir na želodcu z lahkoto ugotovi. Bolnika redno pred obroki peče po želodcu, občutj tudi krče. To se ponavlja nekaj mesecev, nato znamenja izginejo, da bi se čez čas pokazala s podvojeno močjo. Med ljudmi s čirom na želodcu je največ takih, ki neprestano žive z napetimi živci. Vendar pa je nastanek čira odvisea tudi od dednosti, nepravilne prehrane in že od prej omenjenega kajenja. Pri zdravljenju mora sodelovati tudi bolnik sam. Izogibati se mora alkohola, kave, jesti mora lahko prebavljive jedi po večkrat na dan v majhnih obrokih. Prav je tudi, če se izogiba prepirom in jezi. :ivii_A KRANJ Zdravnik svetuje BURGERJEVA BOLEZEN To bolezen, ki ni tako redka, bomo opisali na tem mestu v seriji člankov o obolenjih žilia, ker ima bolnik zelo podobne težave kot pri drugih žilnih obolenjih. Ime bolezni nam ne pove nič, zato si oglejmo, kakšna znamenja opažamo pri bolniku. Običajno je prizadeta le ena okončina, v večini primerov spodnja, šele v kasnejšem razvoju bolezni spremembe nastanejo na drugi okončini. V začetku se stopalo bolj znoji, je hladno, težko ga ogrejemo. Koža na prstih postane hrapava in suha, se lušči in na nohtih vidimo vdolbinice ter razpoke. Rane na prizadeti okončini se zlepa ne zacelijo, ob Infekciji pa se dolgo gnojijo. Zdravnik ne najde utripanja arterije na hrbtišču stopala. Kot pri arteriosklerozi tudi tu bolnik mora počivati pri hoji na določenih razdaljah, ki se z razvojem In napredovanjem bolezni krajšajo. Vzrok naštetim težavam | so spremembe na tankem / notranjem sloju žile, ki je prizadeta. Bolezen je razširjena skoraj le pri moških. Nc napade otrok in starih ljudi. V večini primerov je bolnik star od 25 do 40 let. Iskali so vzrok omenjenim spremembam na notranji plasti žil; ugotovili so, da je 94 % obolelih kadilcev in le 6% nekadilcev. Ta odstotek je toliko zgovoren, da mirno lahko Biirgerje-vo bolezen imenujemo bolezen kadjlccv. Potrebno je, da pokadi večje število cigaret dnevno in da kadi že dalj časa. Torej Je najbolj izpostavljen kdor že do 25. leta dolgo kadi. Zato Je potrebna borba proti kajenju, ki se začne že v višjih razredih osnovne šole. Vemo namreč, da večina ljudi, posebno fantov, začne kaditi med 14. in 18. letom. Tu pa ima dobra vzgoja še možnost vpliva. Zdravstvena služba | bi vsako loto morala zal tiste, ki so pred koncem osnovnega šolanja in za I srednje šole, organizirati i strokovna predavanja o j kajenju in nevarnostih, ki, mu sledijo. Pedagoško -osebje bi imelo več uspeha, če bi tudi z zgledom prispevalo svoj delež« Zdravljenje BUrgerjev* bolezni je dolgotrajno l*1' se pogosto konča z amptiv taci jo prizadete okončine-j dr. T. Košir , jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7. do 18, avgusta TEKSTILNA INDUSTRIJA Tekstilindus V KRANJU namerava podeliti za šolsko leto 1970/71 večje število štipendij, in to predvsem moškim: za študij na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, in sicer za: predilsko smer tkalsko smer tekstilno kemijsko smer za študij na tekstilni in ekonomski fakulteti v Ljubljani do vključno II. stopnje Podjetje je pripravljeno nuditi štipendijo že od vključno I. letnika dalje, Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Kranj. Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala kadrovskemu sektorju podjetja. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST 1 ti & portiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severe št. 30, telefon 76 4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 IVIL.A KRANJ Teden pohištva od 4. - 11. julija 1970 v blagovnici v Cerkljah 51, POPUST od 4.—6. julija razstava in prodaja tudi na razstavi cvetja v šoli Dostava na dom in montaža - Obiščite nas PROTI ZIMI-PRIJATELJ ZA MRZLE DNI - VELENJSKI LIGNIT OZIMNICO SI PRIPRAVIMO JESENI, KURJAVO PA 2E ZDAJ, DA SE DO ZIME OSUŠI IN PRIDOBI NA KVALITETI VELENJSKI LIGNIT BO NAPOLNIL VAŠ DOM S PRIJETNO IN ZDRAVO TOPLOTO NE POZABITE: ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT RUDNIK LIGNITA VELENJE turistično prometno podjetje K K A N J turistična poslovalnica vas vabi na izlet v Udine — Doberdob — Trst dne 4. julija 1970 Informacije In rezervacije vsak dan od 7. do 19. ure, tel. 21-022 pteffl na« perite ^'"^iil Uspešno pranje se pravzaprav začne z upoštevanjem navodil proizvajalcev pralnih strojev in pralnih sredstev. S tem si zagotovimo brezhibno in učinkovito delovanje dragocenega avtomata, super-avtomata ali bioavtomata, obenem pa omogočimo, da nam detergent neoporečne kakovosti blagodejno in temeljito opere raznovrstno perilo. Pomudimo se tokrat pri sodobnem pralnem sredstvu. Strojni detergent naših dni naj nam v pravem pomenu besede prihrani sicer na moč zamudno opravilo. Pere in opere naj enostavno, korenito in lepo hkrati. Sodobno praJ.no sredstvo naj zato izvrstno razkraja tudi trdovratne madeže, medtem ko naj površino perila varuje pred poškodbami. v polni meri naj preprečuje posedanje razkro-jene umazanije na oprano perilo. Skratka, naš dotergent naj pere biološko aktivno in naravno, s prilagojeno topnostjo vseh svojih sestavin naj učinkuje izjemno blagodejno in temeljito. Sodobno strojno pralno sredstvo takšnih kvalitet je novi mixal z bio-oxylanom. Gre torej za detergent izredno popularnega imena. Doslej je namreč pralo in opralo perilo po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu kar trideset milijonov zavitkov priljubljenega mixala z oxylanom. Do-sfliej, kajti zdaj stopa v naše domove tudi mixal v novi izvedbi. Novi mixal z bk>oxy-lanom je strojni detergent izrednih sposobnosti. Novi mi-xal pere belo in mehko hkrati. Novi strojni mixal perilo melizira. Metizirano perilo pa je lepše! Nedvomno nas prav vsdej lepo perilo najbolj razveseljuje in navdušuje. Vsi pač obožujemo pravo belino oziroma pristno barvno svežino in izjemno mehkobo perila. V njem se počutimo imenitneje. Lepo in mehko perilo nas prijetno spodbuja. Brezhibnost nas prav gotovo navdaja s sproščenostjo, ta pa nam pomaga premagovati zahtevnost naših dni. Novi mixal z biooxylanom so pripravljali in preizkušali v inštitutu mariborske tovarne Zlatorog. Priznani strokovnjaki za sodobna pralna sredstva so izredno zamudno in odgovorno delo lahko opravili temeljito tudi zato, ker so si pomagali z bogato prakso milijonov privrženk popularnega mixala. Zato naj še naprej velja: v vsak pralni stroj mixai. m. m. Četrta razstava cvetja v Cerkifah Turistično društvo v Cerkljah prireja letos že četrto razstavo cvetja, ki bo kakor običajno odprta 4., 5., in 6. julija v prostorih osnovne šole. Otvoritev bo 3. julija zvečer in bo združena s krajevno proslavo dneva borca. Na razstavi bodo prikazane najboljše lončnice domačinov, razstavljala pa bodo tudi vrtnarska podjetja. O dosedanjih razstavah je bilo slišati le najboljše, zato zanimanje zanje raste in tudi letos pričakujejo veliko obiskovalcev. Na obiskovalce se pripravlja cela vas. Gospodinje vse leto tekmujejo v | urejanju vrtov in uspehi so lepi. Tako se razstava postopoma širi iz šolskega poslopja v vas. Razstava bo še bolj pestra, ker sodelujejo na njej Jovoi z ilovslkirnii trofejami, Slove-nijales, kot posebnost pa bo gotovo razstava bogate zbirke značk Starota Franca iz Luž. fp SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ sprejme: 1. VAJENKE ZA POKLIC SERVIRKE 2. VAJENCE ZA POKLIC SLAŠČIČAR 3. POMOŽNEGA DELAVCA ZA RAZVAŽANJE PECIVA — mlajšega Pogoji: Pod št. 1. in 2. dokončana osemletka in veselje do poklica pod št. 3. dokončana osemletka in vozniški izpit za moped. O »Ce gre, gre!« Občan se je v soboto, 27. junija, okrog pol osme uro zvečer ustaviti v gostilni »Rot« na Bohinjski Beli. Naročil je jedačo itn med drugam popil tudi steklenico piva. Vse skupaj je po stire-žajevem izračunu zneslo 2700 starih dinarjev. Gost je na računu zapisane zneske še enkrat seštel in dobil precej manjšo vsoto — 1800 starih dinarjevr. Misleč, da se je natakar uštel, je le-tega opozoril na napako. Natakarjev odgovor je bil kratek in precej nenavaden. Dejal je: »Probam, če gre, gre!« Njegova »proba« očitno ni uspela. čeprav je komentar odveč, bd radi vseeno zapisali, da s temi besedami nočemo blatiti gostilne, natakarja, ki je očitno skregan z matematiko, in odganjati gostov, ampak hočemo le opozoriti, da takšne neslavne »probe« še zdaleč niso v čast našemu gostinstvu. Da je naš zapis resničen* se prepričajte na posnetku računa. Seštejte posamezne zneske in ugotovili boste, da bi občana namerna »proba« veljala kar 900 starih dinarjev. —jk Koncert v Kad i šah na Koroškem Pred kratkim je priredil pevski moški zbor društva upokojencev iz Kranja in mešani zbor ljubljanskih upokojencev pod vodstvom dirigenta tov. Toneta Marol-ta koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v Ra-i d&šah. Dva avtobusa pevcev in pevk s svojca je prekoračilo državno mejo na Ljubelju v lepem sončnem jutru. Vas Rađaše je Slovencem manj znan kraj, je pa pristna slovenska vas in skoro v vsaki hiša sH&iiš značilni pozdrav »bog dej« in pa »srečno«. Kako lepo smo se počutili med temi dobrimi in prijaz- nimi iljudmi, ki so z veliko ljubeznijo ohranilli materinščino in slovensko društvo. VeMke težave pa imajo z društvenimi prostori, saj njihov dom kulture, če ga smemo tako imenovati, nosi letnico 1613. Kljub temu pa so Raddsanf v svoji skromnosti srečni in veseli, saj imajo moški in mešani pevski zbor, ki je kranjske ki ljubljanske goste pozdravili z lepo domačo pesmijo. Ob slovesu je zadonei iz vseh treh zborov odlomek iz Verdijeve opere. Takih srečanj si še želimo. A. Marti ČETRTEK — Z. JULIJA OTU GLAS * 21. STRAN Nagrobne spomenike po Izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 PROOAM Prodam SADIKE žlahtnih KRIZANTEM. Vzamem v majem manjšo njivo aH vrt v Kranju, ali blizu Kranja. Prešeren, Pot na Jošta 9, Kranj 2951 Prodam gorenjske viseče NAGELJNE. Bašclj 8, Preddvor 2952 Prodam 8 dvodelnih OKEN 110X130 cm. Tolar Filip, na Kresu 81, Železniki 2953 Prodam dve POSTELJI z rorežami v dobrem stanju. Hotcmože 44, Preddvor 2954 Prodam KRAVO s teletom. Mavčiče 43 2955 Zaradi bolezni prodam dve KRAVI s teleti (ona črna), BIKA in več kmetijskega orodja. Ljubno 12, Podnart 2956 Prodam KRAVO pred telit-vijo. Cegclnica 1, Kranj 2957 Prodam AJDO, OVES in nekaj krmilnega KROMPIRJA. Logonder Jože, Plovno 3, Okolja Loka 2958 Prodam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO s pokro-'i cmo Celje, šutna 39, Žabnica 2959 Prodam gradbeni LES. Naslov v oglasnem oddelku 2960 Prodam SOBNO POHIŠTvo in dvosedežnd moped. Golnik 68 2961 Prodam KRAVO s teletom ali brez in MOST. Vrbnje 3 Pri Radovljici 2962 Prodam dobr0 KRAVO po teliU-i. Rovte 8, Podnart 2963 Prodam PRAŠIČE za rejo. Novak, Prebačevo 13, Kranj 2964 Po ugodni cena prodam sobno OPRAVO. Strnad "crta, Begunjska 8, Kranj 2965 Prodam 140 cm širok KAVČ domače izdelave. Telefon 22-502 2966 Prodam tesan LES za °$TRE5JE. Sp. Brnik 3, Cerklje 2967 Prodam motorno SLAMO-PEZNICO s puhalnikom, Sp. Brnik 33, Cerklje 2968 Prodam PUNTE in LEGE *a betonske opaže. Stražišika 39, Kranj 2969 Prodam 34 m2 bukovega PARKETA. Jerman, Cirče Kranj 2970 Prodam ČRPALKO za hišni Vodovod (hidrofor). Brelih jeter, Suha 33, Skofja Loka Loka 2972 Prodam ELEKTROMOTOR Pade koncar 7 km. zehč Jtane, Sv. Duh 42, Skofja Loka 2972 Poceni prodam koncertni KLAVIR. St. Rozmana 5 — Kranj Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Verbič, Cankarjeva 19, Kranj KUPIM SMREKOVO SMOLO, čisto nabrano, odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Informacije pri kmetijski zadrugi Jelovica, Radovljica 2973 Kupim lepe, suhe HRASTOVE PLOHE za stopnice. Košir, Hotemaže 60, Preddvor 2974 Prodam MOPED T-12, prevoženih 4000 km. Mlaka 25, Kranj 2975 Prodam FIAT 750 po delih. Podlblica 25, p. Zg. Besnica 2976 Prodam MOPED kolibri v voznem stanju. Moša Pij ade 6, Kranj 2977 Kupim MOPED T-12 na tri prestave. V ponudbe navesti ceno in kilometre. Možina Janez, Gornja Ravan 7, p. Poljane nad škoijo Loko 2978 Prodam MOPED na dve prestavi. Rupa 11, Kranj 2979 Prodam SPAČKA, letnik 1967, ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Stare Stane, Man-deljčeva 2, Kranj, telefon 22-932 2980 Po ugodni ceni prodam OPEL KARAVAN, 1955 letnik, tehnično v redu. Koci, Toraa-žičeva 17, Kranj (Primskovo) 2981 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Mahovče 12, Cerklje 2982 Prodam malo karamboliran AVTO FIAT 1300, generalno popravljen. Ogled ob delavnikih od 8. do 14. ure v delavnici AVTO-MOTO, Tomšičeva 1, Kranj 2983 Prodam zelo dobro ohranjeno MOTORNO KOLO BMVV R 25/3. Malej Metod, Polje 35, Bohinj Prodam dvosedežni MOPED za 570 din. Naslov v oglasnem oddelku 3005 I Iščem SOBO po možnosti s kuhinjo v Kranju ali okolici. , Račič Ivo, Drolčevo naselje 8, Kranj 2989 Prodam takoj vseljivo HIŠO. Pševska 15, Kranj 2990 ZAMENJAM enostanovanj-sko HIŠO z velikim vrtom pri avtobusni postaji Tržič— Kranj za podobno od Nakle-ga do Vižmarjev. Naslov v oglasnem oddelku 2991 Prodam ZAZIDLJIVE PARCELE na Miljah pri avtobusni postaji. Voda in elektrika na parceli. Poizve se na Visokem št. 7 2992 Prodam VIKEND (lep razgled) z desetimi ležišči na Žgoški ravni pri Radovljici, dohod z avtomobilom. Informacije pri Brce Jožici, Radovljica, Staneta Žagarja 83 2993 Prodam takoj vseljivo stanovanjsko HIŠO. Naklo 91 2994 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kokrici. Kokrica 21, Kranj 2995 Sprejmem VAJENCA. Ključavničarstvo, Jalen Anton, Huje 3, Kranj 2940 GOSTILNA REPANSEK, Homec 3, p. Radomlje, sprejme v službo mlado DEKLE, ki ima veselje do gostinstva, najraje začetnico. Telefon 72-162, Homec 2996 V času počitnic zaposlim DIJAKA ali ŠTUDENTA pri stroju za brizganje plastičnih mas. Naslov v oglasnem oddelku 2997 Od Valjavčeve ulice do igrišča na Zlatem polju v Kranju izgubljeno denarnico z uro vrnite proti nagradi v trafiko pri semaforju 2998 Našel sem moško kolo znamke junior. Dobi se v Mavčičah 45 2999 r STANOVANJA Poročena, z 2-letno hčerko, iščem SOBO v Kranju. Molič-nik, Sorlijeva 29, Kranj 2985 Mirna starejša ženska išče SOBO. Plača dve ali tri leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2986 Prodam STANOVANJE. Huje 1, Kranj 2987 Nudim SOBO dekletu, ki dela na izmene, za varstvo 2-letne punčke nekaj ur dnevno. Mrak, Hrastje 71, Kranj 2988 OSTALO i Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z gu-minol- in kozol lakom garancija. AVTOPRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 3000 GOSTILNA B L A Ž U N KRANJ obvešča cenjene goste, da zaradi čiščenja in preureditve prostorov od 29. 6. do 13. 7 ne posluje. Prosi za razumevanje in se v nadalje priporoča 2946 KOTLE za ŽGAN JEKU HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 1956 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70 OJft. Pišite, pridem na dom 1761 Izjavljam, da so besede, ki sem jih napisal v pismu, sredi junija tov. Zormanu, obra-tovodji 2, Creina, neresnične. Vončina Ludvik, Kranj, 31. divizije 50 3001 GASILSKO DRUŠTVO RUDNO priredi na dan borca 4. julija VRTNO VESELICO ob 16. uri. Igrajo' SELŠKI FANTJE. Vabljeni! 3002 GOSTILNA na JAMI v Šenčurju prireja v soboto, na dan borca, in v nedeljo od 15. ure dalje VRTNO VESELICO. Za postrežbo je preskrbljeno. Vabljeni! 3003 DOM RADE KONCAR — GAMSOV RAJ v Baši j u prireja v počastitev dneva borca v soboto, 4. julija veliki VRTNI PLES ob 18. uri. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 3004 Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje v šolskem letu 1970/71 štipendije na srednjih in visokih šolah 2 štipendiji za študij na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, tkalska smer 1 štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli v Kranju 1 štipendijo za študij na tekstilni fakulteti v Ljubljani 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti v Ljubljani 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani Prednost imajo študentje (moški) iz Kranja in okolice. Višina štipendije za srednje šole je od 400 do 500 din, za višje šole pa od 500 do 600 din. Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje na naslov tovarne. Razpis velja 15 dni po objavi. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica Jožeta Praprotnika bivšega čevljarskega mojstra (Kajžnega ata) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so počastili njegov spomin, poklonili cvetje in vence, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Cerne dr. Zdravku in Praprotnik dr. Metki, ki sta pokojnemu očetu v dolgotrajni bolezni lajšala trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno pa gospodu župniku Mihorju Romanu za tople besede izrečene v farni cerkvi v pokojnikov spomin, pevskemu zboru za žalostinke, prostovoljnim gasilskim društvom Brezje in Otoče-Ljubno za počastitev s praporji in za spremstvo, poveljniku gasilcev Janku Markovcu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav tako najtoplejša zahvala sosedom za nesebično pomoč v žalostnih urah. Žalujoči: hčerka Marija, sinovi Jože, Franc, Stanko, Ciril, Marjan in Metod z družinami, brat Tone z družino Ljubno na Gorenjskem, Kranj, Cernivec, Brezje, 29. junija 1970 / Objava tiralice Utopitev v jezeru Okrožno sodišče v Kranju je odredilo razpis tiralice zoper Cirila Remlca, sina Mihaela, rojenega 4. novembra 1945 v vasi Vasca pri Cerkljah, sedaj neznanega bivališča, delavca brez zaposlitve zaradi številnih kaznivih dejanj, tatvin ter vlomnlh tatvin v stanovanja na območju UJV Kranj in na področju PM Kamnik. Osebni opis: visok 180 cm, srednje razvit, temno plavih las, rjavih oči, posebnih znamenj nima. Ciril Remic je bil že večkrat obravnavan zaradi kaznivih dejanj, že več mesecev se potika iz kraja v kraj in in živi v brezdelju. Znan je kot nevaren tat v stanovanja. Krade predvsem denar in vrednejše tehnične predmete. Do sedaj je utemeljeno osumljen več kaznivih dejanj tatvin in vlomnih tatvin v stanovanja. Kljub vsem ukrepom za njegovo izsleditev nam do danes imenovanega ni uspelo izslediti, ker se spretno Izmika kazenski odgovornosti. Zato naprošamo občane, da takoj obvestite najbližjo postajo milice ali oddelek milice, če bi se imenovani pojavil na njihovem območju in bi ga prepoznali. Uprava javne varnosft Kranj Na nedeljskih moticiklističnih dirkah v Kamniku se je smrtno ponesrečil zahodnonemški dirkač Osvvald Dittrich. S polno hitrostjo se je na tekmovalni progi zaletel v nasproti vozeči reševalni avtomobil. Vzroke nesreče še raziskujejo. — Foto: J. Vidic V soboto, 27. junija, zvečer se je v Blejskem jezeru utopij 15-letni Ivan Ciček iz Lučice pri Delnicah. Na Bled je prišel v skupini učencev iz Delnic. Otroci so se po ve- čerji odšli kopat v jezero. Med kopanjem pa je Ivana čička zgrabil krč. Sošolci so mu skušali pomagati, vendar brez uspeha. Potonil je ob pomolu v Zaki. V novozgrajenem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp v Kranju se že dlje časa kruši omet z dveh stolpnic. Med neurjem v noči od torka na sredo Je z ene od stolpnic spet odpadlo precej ometa. — Foto1: F. Perdan Nesreče v zadnjih dneh Na cesti tretjega reda v Godešiču je v petek, 26. junija, zjutraj voznik osebnega avtomobila Janez Konstantin iz Škofje Loke prehitro pripeljal v levi nepregledni ovinek. Zaradi tega je vozilo zaneslo v desno, kjer je oplazilo znamenje. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je za 10.000 din škode. V Dovjah pri Mojstrani se je v petek popoldne pripetila prometna nezgoda vozniku avtobusa italijanske registracije Grepecci Viezro. Avtobus, ki je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam, se je v Dovjah umaknil v desno koloni vozil, ki je vozila precej po sredini ceste. Zaradi teže pa so se tla pod desnimi kolesi avtobusa začela udirati. Avtobus je zdrsnil po bregu in se na ravnici počasi prevrnil na bok. Italijanski turisti, ki so bili v avtobusu, niso bili ranjeni, škode na vozilu je za 5000 din. Podobna nesreča, vendar s hujšimi posledicami se je pripetila v petek popoldne na Visokem pri škofji Loki. Pri srečanju tovornjakov, vozila sta ju voznik Slobodan štefančiČ z Jesenic in voznik Oblak Vinko, se je tovornjaku Slobodana Štefančiča na neurejeni bankini udrlo. Vozilo se je prevrnilo kakih 20 m pod cesto. Voznik Štefančič se je hudo ranil in so ga odpeljali v bolnišnico. Ranjen je bil tudi sopotnik Jože Ropret. Škode na tovornjaku je za 6000 din. V soboto, 27. junija, dopoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti drugega reda v Bohinju ob jezeru. Voznik tovornega avtomobila Janko Korošec s Koprivnika je v nepreglednem ovinku pri hotelu Pod Voglom vozil po levi strani. Nasproti je pripeljala voznica osebnega avtomobila angleške registracije Ruby Katheleen. Tovornjak je po vsej dolžini oplazil osebni avtomobil. V osebnem avtomobilu je bil lažje ranjen sopotnik. Na cesti prvega reda v Kovorju se je v soboto ponoči pripetila prometna nezgoda, ker je na osebnem avtomobilu, vozil ga je Janez Ovsenik iz Kranja, počila pnevmatika. Voznik je zato izgubil oblast nad vozilom ter ga je zaneslo s ceste. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Anka Markun iz Bistrice, prav tako tudi Justa Dežman. Voznik je bil v nesreči le laže ranjen. V soboto, 27. junija, nekaj po dvanajsti uri je na cesti četrtega reda v Zg. Brniku voznik Janez Zupin iz Apna zadel 3-Ietno Darinko Dobnikar iz Zg. Brnika. Nesreča se jc pripetila, ko je voznik prehiteval štiri otroke, ki so šli po desni strani ceste, pri tem pa je triletna deklica nenadoma skočila pred avtomobil. Ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Nekaj pred deveto uro zvečer se je v soboto pripetila prometna nezgoda na cesti drugega reda med Kranjem in Brnikom. Voznik osebnega avtomobila Pavel Žvelc iz Lahovč je trčil v konjsko vprego, vodil jo je Franc Rakovec, ki je brez luča nenadoma zapeljal na cesto. Po trčenju je avtomobil zaneslo s ceste na travnik. V nesreči sta bila ranjena voznik Žvelc in sopotnica Angelca Brcmec in so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik vprege ni bil ranjen. Na poljski poti med Miljami in Šenčurjem sta v ponedeljek, 29. junija, zjutraj trčila mopedist Janez Konc iz Visokega in voznica mopeda Ivana Podpeskar iz Milj. Pri trčenju sta bila oba voznika težje ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Zaradi neprimerne hitrosti je na mokri cesti v vasi Godešič v ponedeljek dopoldne zaneslo voznika osebnega avtomobila Leopolda Križaja iz Godešič v osebni avtomobil, vozil ga je Miha Stenovec iz Cerkelj. Voznik Križaj je nato zapeljal S ceste in se ustavil ob drevesu. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 7000 din. Zaradi neprimerne hitrosti je v torek popoldne zapeljal * ceste voznik osebnega avtomobila Branko Jug iz škofje Loke-Nesreča se je pripetila na cesti drugega reda v Veštru. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Jakob Kogovšek iz škofje Loke, medtem ko je bil voznik le laže. škode na vozilu jd za 4000 din. Na cesti prvega reda na Jesenicah se je zaradi neprimerne hitrosLi pripetila hujša prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila nemške registracije Milanu Cerovšku. Voznik je vozil od Jesenic proti Hrušici. Ko je opazil, da vozi za njirrf prometna patrulja je hitrost pospešil. Na Hrušici je ugasnil luči in vozilo obrnil ter odpeljal nazaj na Jesenice. Pred bolnišnico pa je vozilo zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati, nato pa je zdrselo pod cesto, kjer je obstalo na strehi. Sopotnica Pavla Rabič je bila v nesreči huje ranje; na. Voznik je po nesreči pobegnil jn se prijavil na postaj1 milice naslednji dan Naš komentar Košarkarji Triglava v borbi za prvo mesto S prvim jesenskim kolom v slovenski moški in ženski košarkarski ligi so za dva meseca zamrla tudi košarkarska Igrišča. Trje gorenjski predstavniki: kranjski Triglav, Škofjeloški Kroj in Jeseničani so v moški ligi uspešno končali prvi del tekmovanja. Triglavani so v tem delu zaigrali odlično. V dvanajstih kolih so izgubili le dve srečanji, in tO z neposrednim tekmecem za prvo mesto Rudarjem in ekipo Celja. Ker pa bodo letos kvalifikacije za vstop v drugo zvezno ligo v Sloveniji, imajo Kranjčani lepe možnosti za vstop v družbo najboljših drugoligašev. Seveda pa ne smejo pozabiti, da jih čaka še naporno tekmovanje v drugem delu prvenstva. Na Četrtem oziroma na sedmem mestu pa zasledimo solidne Jeseničane ter ekipo Kroje. Tudi ti dve ekipi Imata lepe možnosti, da se v jesenskem delu pomakneta še bolj proti vrhu. V ženski Ugi, kjer Gorenjsko zastopata ekipi Jesenic In Kroja, je vprašanje prvaka že v prvem delu tekmovanja rešeno. Jeseničanke tudi to pot, kot vsa leta doslej, nimajo resnega konkurenta v borbi za republiški naslov. To je ekipa, ki na tujih in domačem igrišču ne pozna poraza, saj svoje tekmice premaguje z visokimi rezultati. Z zaostankom štirih točk pa na četrtem mestu zasledimo mlado, solidno ekipo Kroja, ki bi se z dobro igro v nadaljevanju lahko povzpela še na boljše mesto na lestvici. V gorenjski ligi je med osmerlco ekip brez poraza in s prednostjo štirih točk v vodstvu ekipa Basketa. če bodo tudi v nadaljevanju zaigrali tako kot znajo, jim naslov gorenjskega prvaka ne more uiti. D. Humer Dovjak in Ahlin odlična cetošnje republiško prvenstvo za pionirje jc bilo v Kranju. Prizadevni teniški delavci Triglava so organizacijo tega prvenstva odlično izpeljali. Prijavljenih tekmovalcev je bilo preko 30, ki so se v lepem vremenu borili za naj-višja mesta. Pri starejših pio-ciljih je po pričakovanju 2magal Domanjko, član Branika i/. Maribora. V polfinal-nih igrah je Kranjčan Dovjak . Presenetljivo premagal Noj-niilerja, Domanjko pa svoje- j 8a klubskega tovariša Sven-ška. Boj v finalu je bil zelo I izenačen. Po treh se tih zagrizenega boja je zmagal Domanjko in tako postal novi republiški prvak. Pri mlajših pionirjih je zmagal Igor Zeilhofer, ki je v pol finalu premagal odličnega Kranjčana Ahlina, Virag pa dobrega Beden ka. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da v Kranju raste novi rod perspektivnih igralcev. Za to pa ima največ zaslug prof. Vladimir Kuster, ki je z veliko požrtvovalnostjo vzgojil rod mladih teniških igralcev. I. Purič Od nedelfe do nedelje NOGOMET — V prijateljski nogometni tekmi je kranjski Triglav doma izgubil srečanje z beljaškim VSV z 2:3 (0:0). KOŠARKA -- Slovenski košarkarji in košarkarice so prvi del letošnjega prvenstva končali. S prvenstvom bodo nadaljevali 23. avgusta. Rezultati zadnjega kola: moški — Jesenice : Jezica 78:73, Kroj : Triglav 64:91. Triglav je zasedel prvo mesto, Jesenice so četrte, Kroj pa sedmi. V ženski konkurenci je Kroj premagal Konus z 51:36, Jesenice pa Maribor s 84:66. Prvo mesto so osvojile Jeseničanke, Kroj pa je na odličnem četrtem mestu. ODBOJKA — Tudi v republiški odbojkarski ligi so končali s prvenstvom. Odigrati bodo morali sicer še nekaj zaostalih tekem. Kamnik je zasedel peto mesto. ROKOMET — Na prvenstvu Slovenije za mladince je ekipa Tržiča osvojila šesio mesto. KEGLJANJE — Na državnem prvenstvu moških dvojic je kranjski par Jereb—Vehovcc zasedel odlično drugo mesto. VATERPOLO — Pred bližajočim se startom v prvi zvezni ligi so Kranjčani pred dnevi odigrali tri prijateljske tekme z Ljubljano. V vseh treh srečanjih so visoko zmagali. Rezultati: 21:1, 18:4, 21:2. J. J. Elektro sedmi Zaključene so XV. letne športne igre delavcev elektrogospodarstva Slovenije, na katerih je sodelovalo nad 700 tekmovalcev in tekmovalk. Ekipni zmagovalci so postali Mariborčani, Elektro Kranj pa je osvojil 7. mesto. Največ uspeha so Kranjčani imeli v kegljanju z osvojitvijo prvega mesta v ekipni članski konkurenci, z drugim mestom pri ženskah ter zmago Turka med posamezniki. F. R. Tenis Člani razočarali Na letošnjem republiškem prvenstvu za člane in članice v tenisu so nastopili tudi naslednji Kranjčani: 2nidar, Furlan, Mulej, Stare in Joko-vič. Že sam začetek prvenstva pa je pokazal, da je letošnje prvenstvo za Kranjčane izgubljeno. Že takoj na začetku so izgubili glavni aduti Triglava, in sicer Stare, Jokovič ter presenetljivo Žni-dar. V osmini finala sta se od Kranjčanov uvrstila Mulej in Furlan. V nadaljevanju pa sta izpadla v igrah s S venškom oziroma Breskvar-jem. Letošnje republiško prvenstvo je lahko opomin Kranjčanom, da je v članski konkurenci nastala določena kriza, ki jo je treba kar se da hitro prebroditi. Nova tekmovanja, ki bodo v bližnjih dneh, naj bi to pokazala. I. Purič Kolesarstvo Na Bledu izredna udeležba Na kolesarski dirki Od Bleda do Bohinja je nastopilo čez 70 kolesarjev iz Slovenije, Hrvatske in Avstrije. Med člani je zmagal Bricelj (Rog). Sedmi je bil Ribnikar (Kranj) in obenem postal prvak Gorenjske med člani. Med mladinci je naslov osvojil Mužak pred Rakušem (oba Bled). Oba Blejca sta kljub mladosti neustrašeno vozila v skupini z državnimi reprezen-tanti in močnimi Avstrijci ter sta prišla le zaradi padca ob boljšo uvrstitev. Toda tudi 8. in 9. mesto v splošni uvrstitvi je zanju velik uspeh. Pri turistih je prvak Gorenjske Obrulek (Kranj). Velika udeležba, prizadevni odborniki in nadarjeni kolesarji pa obetajo, da bo postal tudi Bled eden od pomembnih jugoslovanskih kolesarskih središč. T. P. Kranj : Koper 14 : 16 V kvalifikacijskem tekmovanju za uvrstitev v prvo skupino tradicionalnega tekmovanja »Kriterij slovenskih mest v atletiki« sta na stadionu v Kranju nastopili ekipi Kranja in Kopra. Pomerili sta se samo ženski reprezentanci. Več uspeha so imele gostje, ki so se tako uvrstile med šest najboljših mestnih reprezentanc. Kranjčanke so startale s spremenljivo srečo. Nepričakovano poraz v prvi disciplini, teku na 100m z ovirami, je hkrati že pomenil izgubo dvoboja. Kljub temu so posameznice dosegle nekaj dobrih rezultatov. Nada Kavčič je pri skoku v daljino z rezultatom 5,28 m izboljšala absolutni gorenjski rekord; isto je uspelo Metki Papler v suvanju krogle — 11,00 m (tekmovala je izven konkurence). Gartner Vida pa je dosegla nov gorenjski rekord za starejše mladinke v teku na 800 m. REZULTATI — 10*m ovire: 1. Vilhar (KP) 19,0, 2. Trček (KR) 19,2; 100 m: 1. Kogoj (KR) 13,3, 2. Gorjanc (KP) 14,0; 200 m: 1. Vargazon (KP) 27,0, 2. Šturm (KR) 29,6; 400m: 1. Kopitar (KP) 63,3, 2. B. Kavčič (KR) 66,4; 800 m: 1. Mongan (KP) 2:27,4, 2. Gartner (KR) 2:28,4; višina 1. Humar (KP) 140, 2. Papler (KR) 140; daljina: 1. N. Kavčič (KR) 5,28, 2. Svetek (KP) 4,78; krogla: 1. Mišcevič (KR) 10,21, 2. Sabadin (KP) 9,15; kopje: 1. Žagar (KR) 35,80, 2. Markcžič (KP) 27,55; 4 x Xl00m: 1. Koper 53,0, 2. Kranj 54,3 — končno stanje točk: Koper 16, Kranj 14. M. K. Beve in Bambič v reprezentanci Na letošnje svetovno invalidsko prvenstvo v atletskem mnogoboju, namiznem tenisu ter plavanju je v Saint Etiene (Francija) odpotovala jugoslovanska invalidska reprezentanca. Med njimi sta bila kot edina Sloven- ca Kranjčan Bevc in Kam-ničan Bambič. Medtem ko bo Bevc zastopal jugoslovanske barve v atletskem mnogoboju in plavanju, pa bo Bambič nastopil na tekmovanju v namiznem tenisu. -dh Pet Triglavanov v reprezentanci SRS V soboto in nedeljo bo v Banski Bvstrici (CSSR) na sporedu peteroboj atletskih ekip Avstrije, Bavarske, Češke, Slovaške in Slovenije. To tekmovanje bo letos na sporedu že drugič in bo verjetno postalo tradicionalno. Ekipe sestavljajo tekmovalci in tekmovalke, rojeni leta 1952 in kasneje. V reprezentanci Slo- I venije bo tokrat kar pet predstavnikov atletskega kluba Triglav. Pri mladincih bodo nastopili Brane Lojk (400 m, daljina, 4X100 m), Iztok Kavčič (800 m), Jože Gortnar (1500 m) in Marko Prežel j (višina), med mladinkami pa bo Metka Papler startala v metu diska. M. K. Srečanje starih rivalov Danes, v četrtek, se bosta na rokometnem Igrišču v Križah ob 18. uri v gorenjskem finalu za Titov pokal srečali ekipi Križ B in Dupelj. Ker pa za ekipo Križ B tokrat igrajo igralci ligaškega moštva, se ljubiteljem ro- kometa obeta zanimivo srečanje. Upamo, da tokrat ne bo prišlo spet na dan staro sovraštvo In da ljubitelji rokometa ne bodo razočarani zapuščali igrišče kot pred nedavnim. -dh Nov športni objekt v Naklem Ob priliki otvoritve novega asfaltnega rokometnega igrišča v Naklem je bilo tudi več tekmovanj. V rokometnem turnirju so se ekipe razvrstile takole: 1. Duplje, 2. Križe, 3. Žabnica. V tekmovanju v malem nogometu so se pomerile samo domače ek:pe. Zmagala je A ekipa pred Veterani, drugo ekipo Naklepa in mladinsko vrsto. Na odprtem prvenstvu v judu pa je bil najboljši domačin Za-plotnik. -dh O L A 3 ČETRTEK - 2. JULIJA 197U Mar res »obzorja kmetom bodo se zjasnila«? (Nad al j. s 1. strani) ti ukrepati že prej. Mnogo je namreč perečih vprašanj, ki jih lahko rešijo sami, z lastnimi silami. Sprejete sklepe, tako menijo, bo moč uresničiti v nekaj letih. Oglejmo si jih nekoliko pobliže. VEČ ŠTIPENDIJ ZA KMEČKE OTROKE Ena prvih ugotovitev komisije govori o tem, da bi morala industrija ter gospodarstvo nasploh odpirati vedno nova delovna mesta in posameznikom, ki jim kmetijstvo ne nudi dovolj zaslužka, ki so nekako odveč, nuditi možnost zaposlitve. Treba je tudi povečati obseg štipendij,, namenjenim kmečkim otrokom, saj bo tako gospodar lahko bolj nemoteno vlagal v napredek posestva, v nove na-♦prave in hleve. Hkrati naj bi bila štipendija jamstvo, da mladi, ki so z njeno pomočjo prišli do kruha, kasneje ne bodo zahtevali (prevelikega) deleža od očetove zapuščine. Nujno je odpraviti slabo izkoriščenost poljedelskih strojev. Navado, da več kmetov hkrati kupi istovrstne naprave, ki potem večji del leta ležijo v skednjih, naj nadomesti tesnejše sodelovanje in posojanje aparatov, s čimer bo vsak gospodar zase prihranil precej denarja in ga vložil kam drugam. Poseben, zelo pereč problem predstavljajo krediti. Gorenjska kreditna banka in Kmetijska zadruga sicer kmetom precej pomagajo pri investiranju, toda obseg posojanja bi morali še povečati, obenem pa omiliti obresti ter podaljšati rok vračanja. Živinorejec, denimo, ni sposoben sprejeti posojilo pod enakimi pogoji kot industrijsko podjetje. Zato je padel predlog, naj banka uvede delitveno razmerje med razpoložljivimi kreditnimi sredstvi in jih določen del rezervira izključno za potrebe kmetovalcev. Seveda bo vzporedno z navedenim potrebno organizirati določeno kontrolo, ki edina lahko zagotovi, da posamezniki denarja ne bodo vlagali v karkoli, ampak samo v najpotrebnejše objekte (stroji, hlevi itd.). ZMANJŠAN PROMETNI DAVEK? Uvedba mehanizacije, ki polagoma izpodriva ročno delo, je arondacijo iz nekdaj osovražene politične parole spremenila v ekonomsko nujnost. Pobudniki zanjo naj bi bili kmetje sami, pri tem pa jim mora pomagati skupščina občine, Kmetijska zadruga, krajevne skupnosti in SZDL. Ena najpomembnejših pridobitev za kmeta utegne biti tudi zmanjšan prometni davek pri nakupu ali prodaji zemljišč, namenjenih intenzivnemu obdelovanju. Komisija opozarja, da bi ukrep lahko rabil kot pomemben spodbudnik diferenciacije med kmeti in nekmeti ter hkrati omejil špekulacije z gradbenimi zemljišči. Gorenjski kreditni banki priporoča, naj preuči možnost dajanja kreditov za nabavo kmetijskih površin. Omeniti velja, da se je odločitev skupščine, ki je že pred časom odpravila davek na poljedelske aparate, izkazala kot zelo koristna in v celoti dosegla svoj namen. Že dolgo sporni dedni zakon bi po mnenju komisije moral nehati zasledovati načelo enakosti in podpreti načelo ekonomičnosti. Drobljenje posestev, ki mu v veliki meri botruje prav omenjeni dokument, ni v skladu z moderno kmetijsko proizvodnjo. Poglavje zase je splošno in strokovno izobraževanje kmečkega dela prebivalstva. Poljedelec in živinorejec si edina v državi lahko privoščita, da nimata nobene posebne izobrazbe, saj jima zakon ne predpisuje določenega strokovnega znanja. Po novem naj bi se s kmetovanjem odslej pečali le ljudje, ki so za to dovolj usposobljeni. Iz tega pa seveda sledi, da bo treba odpreti ustrezno kmetijsko in gospodinjsko šolo. O problemu bi moral razpravljati Svet gorenjskih občin. Seveda ne smemo prezreti vlogo delavske univerze, ki je doslej priredila veliko kvalitetnih tečajev. Tudi v prihodnje jo velja podpirati in ji omogočiti, da svoj program še popestri, dopolni ter razširi. III. tradicionalno potovanje za potrošnike Veletrgovina živila Kranj bo tudi letos pripravila potovanje za potrošnike njihovih trgovin. To bo že tretje takšno potovanje, ki ga bodo pripravili skupaj s potovalno agencijo Transturlst. Potrošniki si bodo tokrat na tridnevnem Izletu ogledali ožin* ma obiskali Grossglockner, Zeli am See, Salzburg, rudnike soli in največje ledene jame na svetu. Iz Kranja, bodo odpotovali izpred kina Center jutri (3. julija) ob 6.40, vrnili pa se bodo v nedeljo, 5, julija, zvečer. SOCIALNA GOTOVOST — POT DO BOLJŠE PRIHODNOSTI Vse naštete spremembe bodo seveda brez haska, če jih ne bo spremljala temeljita in stalna raziskava tržišča, tako notranjega kot tudi zunanjega. Enako pomemben ukrep predstavlja energično odpravljanje nihanja odkupnih cen ter zastojev pri prodaji pridelkov in živine. Negotovost je že od nekdaj najhujši sovražnik delovnega elana — in kmetje, o tem ni dvoma, doslej zares niso nikdar vedeli, kaj jih čaka čez leto dni. Komisija je precej prostora odmerila problematiki posestev na območju četrtega davčnega okoliša, posestvom torej, ki so deležne precejšnjih davčnih olajšav in ki ležijo v hribovskih predelih. Predlaga, naj bi se investicije v poti, ceste, vodovod in elektriko pri slednjih štele kot vlaganje v kmetijstvo in bile zato mile je obdavčene. Največ pozornosti so kaj-kaj deležne razprave o možnosti uvedbe starostnega zavarovanja kmetov. Komisija meni, da zavarovanje utegne močno vplivati na delovni elan prizadetih, saj bi zagotovilo večjo socialno gotovost ter odpravilo strah pred starostjo. Zato morajo pristojni organi intenzivno iskati možnost za realizacijo te velike želje kmetovalcev. če ob koncu naredimo povzetek, bomo ugotovili, da si Ločani želijo današnjega kmeta preobraziti v modernega kmetijskega proizvajalca, sposobnega vzdrževati se brez pomoči skupnosti, z lastnimi silami. Pri akciji jih vodijo ekonomski principi in upoštevanje tržnega gospodarstva. Napovedati uspeh je za zdaj še preuranjeno, vendar pa vse kaže, da bodo zastavljene cilje sčasoma zagotovo dosegli. I. Guzelj Prireditve za dan borca na Gorenjskem JESENICE Osrednja proslava v počastitev 4. julija bo v jeseniški občini na Planini pod Golico. Po slavnostnem govoru hjp kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci, recitatorji in folklorna skupina. Po proslavi bo tovariško srečanje. Občinska organizacija zveze borcev prosi vse krajevne organizacije, da se kar največ članov udeleži proslave in naj s seboj prinesejo prapore. V petek, 3. julija, dopoldne bo komemoracija v Žirovnici pred spomenikom talcem v Mostah. Po komemoraciji bodo gasilci iz Zabreznice in Smokuča simbolično pogasili gorečo Žirovnico. Manjše proslave bodo priredile tudi številne krajevne organizacije ZB. KRANJ V počastitev dneva borca bo naslednjo nedeljo, 12. julija, na strelišču v Valjavčevem logu na Suhi pri Predosljah strelsko tekmovanje. Tekmovanje, ki ga organizira strelska družina Franc Mrak iz Predoselj, bo obenem tudi v čast dneva vstaje, 22. julija. Strelci na tekmovanju, katerega pokrovitelj je zveza združenj borcev NOV občine Kranj, bodo letos prvič tekmovali za prehodni pokal. Tričlanske mešane ekipe bodo tekmovale z zračno puško, malokalibrsko puško in malo-kalibrsko pištolo. Organizator je povabil vse strelske družine iz kranjske občine, poleg tega pa še ekipo JLA, ŠD Borec, krajevne organizacije ZB in enote teritorialne obrambe. Povabljenih je 26 ekip. Združeno podjetje Iskra bo v Mostecu — Ljubljana priredilo v soboto proslavo v počastitev dneva borca. Za udeležence iz kranjske Iskre bo ob 8. uri odpeljal poseben vlak. RADOVLJICA Krajevna organizacija v Radovljici bo v soboto popoldne organizirala na Mlaki v Radovljici partizanski miting za borce in vse druge. Srečanje borcev pa bodo na ta dan organizirale tudi krajevne organizacije ZB v Begunjah, v Lescah, v Bohinju in drugod. V soboto, 4. julija, dopoldne ob 10. uri pa bo v zdraviliškem parku na Bledu promenadni koncert. TRŽIČ V Tržiču bodo dan borca proslavili na tradicionalen način. Na predvečer praznika bodo taborniki na Bistriški planini, kjer bo naslednji dan praznovanje, prižgali taborni ogenj. V soboto ob 10. uri dopoldne pa se bodo na Bistriški planini zbrali nekdanji borci in številni Tržičani. Po govoru bo kulturni program. Proslavo bo zaključila zabava ob partizanski mena/, k i in plesu, strelska družina Anton štefe-Kostja pa bo priredila nagradno streljanje z zračno puško. SKOFJA LOKA 4. julija bo v škofji Loki na vrtu loškega gradu izseljenski piknik. Na predvečer piknika pa bo na istem prostoru občinska revija pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Letos bomo uvozili okrog 74.000 ton betonskega železa in doma proizvedli okrog 280.000 ton. Morda bo po zadnjih dogovorih, kjer je bilo sklenjeno, da bomb uvozili še 27.000 ton betonskega železa, mrzlica popustila. Pa vendar železa nI, cementa ni... Naša fotografija najbolje kaže kakšne razlike so med ponudbo in povpraševanjem. — Foto: F. Perdan