81. številka.
Trst, v petek dne 10. aprila 1903.
Tečaj XXVIII
0=
TO
,,EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znisa : za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine »e upravni^tvo ne ozira
Po tobakarnah t Tratu «e prodajajo posamične tevilke po 6 stot 3 nvč.i; izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka S70,
o
Edinost
glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae sprejema uprav-ništvo v ulici fflolin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
TJrednlfttvo ln tiskarna . ulica Carintia štev. 12.
Svetovna politika n avstrijski Slovani.
11.
To pa ie t- čka, katera mora brigati pred vsem < ehosiovane, Slovence in tudi Hrvžte, de ne še tudi drugih avstro-ogrskih
Slovanov.
laoda imenovanih slovanskih narodov je po današnji konstelaciji v nekaki zvezi ali zaviaofsu od rešenja občeturšitega vprašanja. Dogodki v Makedoniji in v obče na Balkanih morajo zan neati zapadne Slovane ; in, če kedaj, imajo vzrokov dovolj, zaresno premišljevati a.oje lastno položenje. Xa Balkanih ee bo :gralo, lx>lj ali muaje, za dobro ali hudo ussdo tud: zapadnih Slovanov. I a gorjć j'™, ako ostanejo brez priprav za nadaljnjo in še mn< g-o potrebaišo obrano svojega narodnega obstanka.
Tu, tu, gospoda polit ška, kolikor nosijo cdgovoniOđt za modo zapadnih Slovanov, naj <lobro premišljujejo, kako pestopajo v tem prevažnem, usodnem času !
Ako bi politiki zapadnih Slovanov dobro premišljevali vse t>, kar se dogaja skrivno in očitno, in vse, kar se prigotovlja glede na reševanje turškega in s t>?m združenih za-padno-evropskih političnih premišljevanj, bi gotovo ravno t: politiki zapadnih slovanskih narodov kritično od birali svt;je delo, opuščali vprašanja druge, tretje in še niže ato-p nje, pa bi osredotečali vse sile zapadnih Slovanov za glavni cilj, za vsakovrstno važno obor Sevanje v brambo narodnega obstanka teh narodov.
Avstro-ogrska notranja politika pa je doslej ostala taka, da Di hotela reševati nacionalnega vprašanja med svojimi naredi. Ona je zapletla te narode v take brje z na-cijonainimi nasprotniki in vladnimi sistemi namimi, da vodje teh slovanskih narodov ni3o mogii z libka mi°lit! tudi na zunarje nevarnosti, ki s:> ob enem nevarnosti za skupno monarkijo. Nekoliko se torej dajo opravičiti polit ki a vatro ogrskih Slovanov s tem, da so j h notranja vprašanja odganjala od potrebnega presojevanja zunanjih vprašanj., katera se jednako in nekoliko še bolj dostajejo tudi zapadnih Slovanov v obče. Vendar pa je bilo p<Vednjih let toliko svetovnih dogodkov in toliko spiti tek med diplomacijo raznih velevlastij, da je vse to moralo Biliti v premišljevanje vse tiste činitelje slovanske, kateri se bavijo z javnim življenjem. Že napredovanje sam > velikonemške politike povsodi na zemskem površju in izlasti tudi v Turčiji in po balkanskih neturških državah je moglo in moralo dovoj spodbujati k premišljevanju vseh tistih vprašinj, ki se tičejo tudi zapsd-nega Slovanstva.
Tako premišljevanje se je pa pač le v najmanjših merah moglo ali moralo izvrševati; kajti mi vidimo, da je politika balkanskih državic, še bolj pa avstro - ogrskih Slovanov, poprek neznatna, malenkostna in na mnogo strani naravnost pogubna. Se stališča svetovne politike — svetovne nevarnosti, ki grozi zapadu m Slovanom in nekoliko celo balkanskim politično - samostalnim slovanskim narodom, bi bilo moralo notranje slabljenje v stran 'carstva prenehati, pa vršiti se le to, kar bi za najhujšo brambo dajalo še vedno primernega ali vsaj dostojnega orožja!
Mi ne moremo ne vedeti, ne prorokovati, da li niso zapadni Slovani že zamudili odločilnega dela in dosezanja odločilnih vspehov ; toliko pa je danes jasno bclj nego kedaj, da sedaj se pripravlja in se je deloma tudi že pripravil odločujoči svet obče politike za to, da bo odločeval najbrže — konec do usodo tudi zapadnih slovanskih narodov in nekoliko gotovo tudi usodo balkanskih slovanskih državic.
Tudi to je očitno, da namere Slovanom sovražnih velevlasti nikakor niso take, da bi ugudno odmerjale to usodo velikega dela in kolikor m ino vsega Slovanstva. Damok'jejev meč v podobi zapadnih velenil visi že blizo in grozeče nad nami ! To niso besede z veljavo prazne slame. Dejstva, očitne namere potrjujejo veliko nevarnost, ki grozi najbolj zapadnim Slovanom in najhujše, ker so na najneugodnejšem, nam Slovencem ! Pred to toliko blizko nevarnostjo bi morali prenehati nakrat vsi notranji prepiri !
Zunanja uevarnostje danes veča in hujša od vseh drugih!
Fran Podgornik.

Javni shod
političnega društva »Edinost« v Skednju dne aprila 1903.
(Zvršetek.)
Na poziv predsednikov, kdo daije želi besede, se je oglasil zborovalec Krizman-č i c, ki je draetčno in zdravim humorjem pripovedoval, kako on redno zthaja na galerijo mfstaega zbora in kako se je vsikdar prepričal, kako vsa večina, in žnjo seveda tudi Baaelli, 6toji pokorno pjd poveljstvom Veneziana. Dalje je z navdušeno besedo razpravljal o treh sovražnikih, ki nam groze. Hud sovražnik so nam Nemci, hu 1 Italijani, a najhuji slovenski renegatje. Temu primerno se je obrnil do zborovalcev z iskrenim pozivom : bodimo zvesti, bodimo zložni, bodimo zjedinjeni!
PODLISTEK. 77
Na rojstni zemlji.
SpiMd Ksaver-dandor-Ojalskl ; prevel M. C.
XXVI.
V enem kotu je bila mala mizica, nekdaj za damsko igro, a sedaj je alužila Veri kakor pisalna mizica. Na njej so bile razložene kpjige do zida, a pri strani ee je dvigal kup modrih dtbelih zvezkov — Vcrini gospodar-aki računi. Nad staromodno posteljo, ozko in kratko, je visela na zidu krasna litografična kopija Renijevega Krista, a pod isto sti bili nameščeni fjtogrtfiji matere in Blanše. Okvira sta jinca bila ckičena svežimi venčiči.
Ko se je Vera nahajala zopet v svoji sobi, eela je na kratki divančic, prevlečen z modro tkanino, a v obrazu se jej je prikazala zopet prejšnja zamišljeuost. Hkratu eti se jej očesi orosili in pokrila s je obraz z obema rokama. Ze dlje časa sem jej je bilo pogostoma kakor oni zidnji krat v vrtu in Vera je občutila v sebi nekaj novega, nenavadnega. Tisto mladostno nedoločeno hre-
penenje, ki je že samo po sebi v vsaki osemnajst — devetnajstletni duši, se je v zadnji čas pojavljalo pogosteje in močneje. Nenadoma in brez vnanjega povoda se jo je včasih oprijemala breskrajna žalost, včusih visoka rado-t. V svojem vsakdanjem zanimanju ni več nahajali vs.kdar ou€ga užitka i in zadovoljstva kakor doslej. Veduo je bilo j nekaj, ki jej je kakor od strani metalo na dušo ali svojo ^enco ali svoje svitle žarke. In ona ne bi b:la megla povedati, kaj se tu meša v njeno notranjost; ctld v svoji skrbi za očetovski dom, katerega se je bala izgubiti, ni več čutila v sebi tistega nadvlado-vanja tiste skrbi kakor poprej. Včasih jo je zalotilo še nekaj bolj čudnega. Dosedaj jej ni bilo mnogo mari, kaka jej je vnanjost, a sedaj si je z zanimanjem ogledavala svoj obraz, cel<5 tudi svoje telo, in o tem jej je preletala telo neka razkošna slast, a v to se jej je mešalo neko usmiljenje do same sebe, neka črna tuga, ker da se kakor siromašna deklica nikdar ne povspne do sreče in da nikdar ne postane komu — žena. A na vse zadnje: zakaj naj ne bi ? Tudi o tem vpra-
Tem besedam je sledil viharen, demonstrativen, dolgo trajajoč aplavz.
Dalje se je oglasil za besedo zboro-valec Anton M i k l a v e c, ki je spre
govoril :
Dragi mi bratje! Vsaka tri leta nam je stopati v volilno borbo, vsaka tri leta nas zove politično društvo »Edinost« na boj. Tudi danes nas je sezvalo semkaj, da se pripravimo in zložimo za boj. Prišli Brno, da se brat z bratom tega okraja združimo v bojno vrsto. Tu smo zbrani kakor zavedni in pošteni možje, kakor vestni davkoplačevalci, ki se nismo nikoli odtezali svoji dolžnosti do občine, dežele in države. Tu smo torej ljudje, ki moremo zahtevati, naj nam dado našo pravico, tu smo, da si določimo svojim bodočim zastopnikom moža, kakorsnjega hočemo mi sami. Mi smo imeli že razliČoih zastopnikov. Ali med vsemi je bil jeden jedini, ki se je res boril za naše korist1. To je bil tukajšnji domačin, naš sovaščan, odličen Skedenj c, gospod dr. Andrej Sanoin. (Ploskanje in živio-klici.) Izvolili smo si bili sicer enkrat najodličnejega moža v naši okolici, nepozabnega voditelja tržaških Slovencev, g. Ivana viteza Nabergoja, ali vsi veste, kako nasilje je izvršila večina mestnega sveta proti njemu. Brez vsacega veljavnega vzroka, le iz golega sovražtva do njegove osebe in — d o n a s vseh (Viharen pojav ogorčenja) niso hoteli verificirati izvolitve Ivana viteza Nabergoja. (Vsestranski klici: Sava njegovemu spominu !) in tako ta izvoljenci naš niti ni prišel do tega, da bi ee boril za naše koristi . . . !
Daues smo torej zopet zbrani, da si določimo moža svojega zaupanja. Z njegovo izvolitvijo moramo dokazati, da smo mi gospodarji na tej zemlji, da si ne puščamo za-povedati od tujerodnih vsiljencev ! Prihitimo na volišče vsi, da se bomo šteli, da pokažemo svetu, koliko nas je. Iz svoje srede smo ni izbrali moža ia Bedaj je dolžnost naša, da delamo vsi za njegovo izvolitev ! In on je tega vredeD. On je naš on živi med nami, on deli z nami žalost in veselje — in če trpimo mi, je on naš sotrpin. (Viharen aplavz.) Vsi, vsi ca delo, da bo izvoljen naš Anton Sancia-Drejač. (Ploskanje, živio klici, in kar gremelo je : Hočemo, hočemo !) Predlagam torej kandidatom za I. okraj gospoda Antona S a n c i n a-D r e j a č a ! (Ponovni aplavzi in vsklikanje).
Ko je bila vsprejeta ta kandidatura, eno-gifsio in ob občnem navdušenju, je naljeval g. M i k 1 a v e c :
Mi ne sovražimo nikogar, mi spoštujemo tudi italijansko prepričanje. Mi ne zahte vamo od nobenega Italijana, naj voli našega meža. Zahtevamo pa, naj tudi oni spoštujejo naše prepričanje, našo pravo, našo ljubezen
šanju jej je vsikdar prihajal na misel Lev. Oa se jej je videl umen, dober in zanimiv. Vse trenotke, preživljene žnjim, si je ponavljala v duhu in o tem sa je bala vedno, ni-li bil morda nezadovoljen žnjo. Doseči njegovo zadovoljstvo — zdela se jej je prava sreča. Ko je Zlatica jela šaliti se in jo zbadati, kako da Lev vedno povsprašuje o njej, in ie pridodala, da ni nikakega dvoma, di je Lev zaljubljen vanjo, se je v Veri hkratu dvignil silen val radosti, ali v isti čas se jej je zvalila na dušo tudi silna bojazen, da to ne more biti, in dozdevalo se jej je skoro nemogoče, da bi op, človek, ki je tako razumen in naobražen, ki ni našel doslej v mestu ni ene deklice sebi primerne, mogel sedaj naenkrat počutititi za njo tako čutstvo. Ne — ne — in ona tudi ni hotela v svoji skromnosti pripisovati nikake važnosti Zla-tičinim besedam, in je le prosila isto s solznimi očmi, naj se ne šali iz takih stvari in naj nikdar več ne govori o tem. Ali sama je vendar o vsaki priliki navajala tako, da bi jej Zlatica govorila o Lavu, a v svojih mislih si je govorila, kako bi ga ona napra-
do te naše zemlje, naše laBti. Za to svojo last moramo v borbo vsi. Zadnjič se je bilo dogodilo, da je tudi nekaj naših glasovalo za nasprotnika. Danes n: čas, da bi jim to očitali, danes je marveč dolžnost naša, da pozabimo, da odpustimo, .da se spomnimo, da smo si braje in da si b r a t b k i sežemo v roko! (Fre-netičen aplavz; zborovalci so priredili govorniku burno ovacijo.) Tu vidim danes tudi mož, ki zadnjič niso glasovali z nami, ali prepričan sem, da ga dane3 tu ni nasprotnika (Klici : Ne, ne, ga ni !). Vsi smo bili krščeni v isti cerkvi, vsi pri i3tem kamenu — skupni krat bodi vez, ki naj nas spaja vseh 1 Tako bodi! A če bi se vendar našel le še en edini naših, ki bi tudi to pot glasoval proti nam, jaz mu želim tu javno, da bi nikdar več ne glasoval ne za Slovenca in ne za Italijana ! (Frenetično odobravanje).
Za besedo se je oglasil zborovalec Josip S a n c i n, ki je toplimi besedami priporočal vsprejeto kandidaturo. On pozna dobro na-svetovanega kandidata. Isti ima lepo obdelana zemljišča, je torej dooer kmet; iati ima uzorno urejeno gospodarstvo, je torej -izoren gospodar ; isti ima Lepo vspevajočo trgovino, je torej umen trgovec; isti se z razumom zanima za javno življenje, je torej inteligenten mož; isti je nepremično zvest naši zastavi, je torej pošten slovenski rodoljub ! To je pravi kandidat za nas! A ker so tudi taki, ki so zadnjič volili nasprotno, prišli danes semkaj, je to dokaz, da soglašajo z nami glede te kandidature. (Vseobča pohvala).
Zborovalec F. Š u m a n je utemeljeval na to resolucijo, a katero je tudi shod v Skednju pozval politično društvo »Edinost«, naj stori vse možno, da se nova dela v tržaški luki oddado kaki domači tvrdki in absolutno ne italijanski tvrdki Facaaont in tovariši.
Pojasnivši stvar je predsednik Mandie dal na glasovanje to resolucijo, ki je bila enoglasno vsprejeta ob vsklikih, ki niso bili ravno laskavi za našo vlado.
Daljni govornik je bil zborovalec S a n-<• i n, ki je menil, da ta toli lepi shod ne r-me minoti, da ne bi se spomnili prijazno eosedov junakov — R:cmanjcev. (Ob teh besedah je zagromelo po dvorani, da se je kar vse treslo. Ljudje so mai.ali filobuki in robci. Ia od vseh strani so klicali : Pcjdemo za njimi !) Govornik je zaključil s predlogom, naj današnji shod sporoči Ricmaojcem 3Voje prisrčne simpatije.
Ponovili so se prejšnji prizori.
Zadnji govornik je bil dr. Edvard S 1 a v i k, ki je spregovoril :
vila srečnega, kako bi hotela živeti samo zanj, kako bi se žrtvovala zanj, ako bi bila njegova — njegova ! V takih trenotkih jo je premagovala tista silna želja prave ženske duše, da bi ee odrekla svoji volji in da izgine popolnoma v bitju dr 11 ze ga ljubljenega bitja. — In ogkdujć se v zrcalu koketnim nasmeškom od glave do pete — zardečila je do vrh č;la in se vprašala: »A zakaj da ne bi mogla koga osvojiti? — Na vse zadnje — na vse zadnje — nismo ravno grdi
i — ah — in kako bi si prizadevala, da bi bila vredna take sreče in da bi se oddolžila --!«
Ona sama se je borila proti takim navalom srca in domišljije. Ni hotsla verovati, da ljubi, prepričavala se je, da ona niti misliti ne sme na tak razvoj svojega življenja — ona, siromašna deklica, ki ima slednjič svojo nalogo pri svojem starem obnemoglem očetu. »Ne — - ne — to je grdo od mene, ne krščanski egoizem je — pak slednjič — ali je res, da jaz ljubim L9va?«
(Pride se.)
Dovolite mi, spoštovani zborovale?, Ha vam povem se eno — pravljico. (Veselost.) Bil je smrekov gozd. Po tem gezdu so se vozile nabrušene sekire. To je provzro-čilo grozen strah med mladimi smrekami. V tem svojem strahu so se obrnile do stare iz-ekusene smreke, naj jim svetuje, kaj je storiti ? Stara smreka jih je vprašala v svoji modrosti : Sc-li tiste ostre sekire imele tudi toporisča? Na dobljeni odgovor, da toporišč niso imele, jih je stara smreka potclažla in poučila: Xič se vam ni bati onih sekir, dokler jim ve same ne daste toporišč!
Dragi zborovalci, ta pravljica vam daje lep, zlat nauk. Sovražtvo drugorcdcev je aa-brušena ostra šokira ; ali ni nam nevarna, doklerjej mi sami ne damo t o p o -rišča, t~j je, dokler mi sami ne gremo na roko tujinstvu s svojo nezavednostjo, se svojim izdajstvom. Dokler mi sami jcčaj to pori
Ali b l d i kakor hoče, naj zmaga ta ali j Zakon proti štrajkom na Nizo-ona struja : v Pragi, ca Češkem, je sedaj zemskem V nizozemski poslanski zbornici
težišče notranjega avstrijskega položenja.
razpravlja se sedaj zakonski načrt glede
Položaj na Ogrskem je kritičen do, štrajkov. skrajnosti, akuten. Sadaj se ne bije več boj ! V včerajšnji seji so socijalistični in libele za vojno predlogo in nagodbene predloge, ralno-demokratični poslanci govorili proti temu ampak za ustavo samo. Radi vojne predloge zakonskemu načrtu.
obstruira ogrska opozicija — vse, tudi pre- 1 Slednjič pa je bil z veliko večino (81 »ačunski provizorij! Ali z drugimi besedami: Protl 14 glasom) ta zakon vsprejet. Točka navstalo je stanje, da bi uprava države mogla druga tega zakona določuje, da se imajo ostati brez parlamentarnega dovoljenja sred- kaznovati vsi železniški uslužbenci, kateri sto-stev, ki jih potrebuje država ! ! Opozicija je PU° v štrajk.
pripravljena rešiti proračun in tudi nagodbo, | Zbornica je tudi eklenila, da se ima ako vlada zapostavi vojno predlogo. Vlada ustanoviti brigada vojaških železničarjev, ki pa noče čuti o t*m, ker pravi, da bi to po-	v slučajih štrajka nadomestovali štraj-
menjalo kapitulacijo večine pred manjšino in kovce.	__
bi bil porušen s tem majoritetni princip, na
katerem sloni ravno parlamentarno življenje in ustavno vladanje.
Te dni sta bila na Dunaju ogrski mi-
OB nemo nisterski predsednik Szell in minister za hon-
zvesti in zncčajci, dotlej tujinska sekira ne j . .	^ .	r> * i	-
J '	1 J	vedstvo, baron r'ejervarv. i*o tem, kar piseio
oporišči! (Ploskanje in živio-; • >__
bo imela to por šča ! (Ploskanj*
klici).
V zaključnem svojem gOvoru je predsednik Mandć radostnim glasom povdarjal uzorno vedenje zbcrovalcev na tem divnem shodu. Danes smo čuli prekrasnih besed iz mnogih ust. Ali be?ede so le ženske in dejanja — možje! Sedaj mora priti dejanje, da ne doživimo sramote, da bi na volitvah propali. Nasprotniki poskusijo vse, tudi podkupovati vas bodo hoteli. Vi pa ostanite trdni, neomajni, da na dan volitve v tem okraju izvojujemo sijajno zmago, vašemu okraj u v čast in koriot, narodu v ponos. (Vsestranski klici : Hočemo! Hočemo!)
Njegova preosveštenost Milaš je vzel na zapisnik prošnjo in izjavo deputacije, kakor tudi vzroke, s katerimi je dokazovala upravičenost Ricmanjcev ter je obljubil, da se zavzame za stvar.
Medtem v Rionanjih — vedno glasom zatrdil slo/anskih listov — prebivalstvo še vedno ne zahaja v c?rkev.
Mora se celo reči, da kar se tiče vere vlada tamkaj popolna anarhija. Vaški župan, ki si je prisvojil pravice, katere pripadajo duhovniku, vodi verske obrede: priporočtije duše mrtvim, vodi pogrebe in postopa o pokopavanju mrličev kakor duhovnik.
Ako bo šlo tako naprej, začel bo slednjič celo deliti zakramente.
Potrebnoje tora j, da se enkrat stori konec tem anormal-nostim in da se reši riemanjsko vprašanj e«.
Okolnost, da je ta poziv priobčen ravno v listu »Tr.estec, čegar zveze s tržaško vlado in preko te tudi s škofijo, so notorične — ta okolnost mora osupniti v prvi hip, potem pa usiljuje misel, da one, ki so se igrali s toli resnim vprašanjem, postaja strah.
Tu imamo torej na važnem mestu pri-poznanje, da v Ricmanjih vlada sedaj v verskem pogledu , anarhija. A kako je prišlo do tega ?
Krive so cerkvene in posvetne oblasti, ker niso hotele dati narodu, do česar ima isti pravico. Niso hotele dati, da-si jim je moralo biti po vsem, kar se je godilo, jasno, da ta narod ne odjenja za nobeao ceno ! Niso hotele dati naredu materinega jezika v cerkvi, upirale so se pravu naroda ; zato naj nosijo tudi odgovornost na tem, do česar je prišlo v Ricmanjih.
Mesto da prihajajo sedaj s zapoznelimi pozivi na rešenje riemanjskega vprašanja, naj bi se bili rf\je pokazali pametno odjen-ljive — dokler je bil še čas za to.
Das ist der Flueh der bosen That.... Na adreso gospoda Sandrinellija. Praška »Politika« prinaša brzojavko, da je tržaški župan Sandrinelli naložil poslancu
,	_ , , . ,., A ,	Baseviju, naj pri ministerskem predsedniku,
sko poročati o dogodkih. Ta predlog je bil našega slovenskega kandidata, domačina g. ■ , J	* . . , , *
JL1__.__^ ( ° j	r	,w a	^ ,*..„„»„„ a kakor voditelju ministarstva za pravosodje,
dunajske novine povodom tega obiska, bi bilo sediti, da se vlada ogrska ne misli umakniti pred opozicijo, in hoče raje izvenustav-
Tržaške vestL
Odbor političnega društva »Edinost«
bo imel nccoj ob 8. uri jako važno sejo. G g. odborniki in njih namestniki naj pridejo gotovo. — Pozvani so tudi gg. kandi-datje.
Zasluženo povišanje. Z zadovoljstvom doznajemo, da je bil upravitelj tukajšnjega c. k. arhiva katastralnih map, gospod Z a r-
nim potom, na svojo odgovornost, brez par- i , . . , « .	.	"	,.
.	, ...	, ,	1 koljubpl. otruppi, imenovan zemlje
lamentarnega dovoljenja, poskrbeti za to, če
mercem prvega razreda, a da ostane nadalje na svojem
sar treba državna masina za svoje funkcijo-	•	•,	, .
1	J	na svojem dosedanjem mestu, katero je on
niranje. Zdi se, da vlada računa o tem. da ,	, x -	, .
.	..... ~	'	ZQal urediti posebno točnostjo in spretnostie
se inteligentneji sloji na Ogrskem ustrašijo
takega stanja in da javnost sama nastopi
proti obstrukciji, čim bo videla, da ta način parlamentarnega bejevanja spravlja v nevarnost ustavo samo, parlament sam.
v obče zadovoljstvo.
Spoštovan uradnik in hrvatski rodoljub, strog nasproti sebi v izpolnjevanju svojih dolžnosti, znal pi je vsikdar ohranjati potrebno nepristranost ter ostajati nepristopen Trebalo bi le vedeti, v koliko so ta pri- atrankarskim strastem, dočim si je pridobil
čakovanja ogrske vlane opravičena v resničnem razpoloženju ogrske javnosti ?
Ali zanimivo v visoki meri je to vsa-kako, da ista Ogrska, ki je toli ponosna na svojo ustavo in na konstitucijonelni zmisel svojih Madjarov, stoji pred možnostjo r a z-veljavljenja ustave, če tudi le začasnega.
Štrajk v Rimu Včeraj zjutraj imeli
naklonjenost in ljubezen ne samo svojih predstojnikov in tovarišev, ampak vseh onih, ki prihajajo v doti ko žnjim.
To imenovanje pomenja čin pravičnosti in pravice, ker je v resnici zasluženo. Mi mu častitamo prisrčno v živi želji, da še dolgo ostane na svojem mestu čil in zdrav in da ga nam Bog poživi se mnogo let.
Pozor volilci prvega okraja! Od
so štrajkujoči tiskarji shod. na katerem se je zanesljive strani smo doznali, da hoče itali-predlagalo, naj se stavcem lista »Messasrgero« janska stranka v prvem okraju delati na ta dovoli delati, da bo mogel ta list nepristran- naSin zmešnjavo, da bo priporočala mesto
Politični pregled.
\ Trsta, lO. aprila 1903.
O položaju. V velikem tednu smo, tikom pred prazniki; v dobi torej, ko politika navadno miruje in potihuje trušč vsakdanjega boja. V* palači na Francovem ringu na Dunaju vladata mir in tišina, a oni, ki navadno hrup«? v on;h prostorih, so se razpršili na vse vetrove, med drage svojce.
V parlamentu je navstal mir za neko-
iiko dni. Ali vrenje v javnosti, izlasti po odklonjen. Tekom dopva „ je dogodilo veg Antona Sancin-Drejač, nekega druzega An . . „	„	,
novinah, noče potihniti. Struna, ki je prišla kocfliktov me(1 štrajkovci JradJtvoax 0zi. j tona Sancin, da bi tako capila slovenske | Ul°f ^f T	wbe slovenskega
v gibanje po parlamentarnih dogodkih, .zlasti roma voJaštvomf a do krvavih sporov ni prišlo, g*««>ve ^ hi dobil na ta način večino glasov """
pač pa se je dogodilo mnogo (nad 100) are- Djih Pr»vi italijanski kandidat, ki bo baje
v češkem klul u, se noče pomirit', ampak zveni dalje p-> čf*ki javnosti, na shodih in po novinah. V čeških novinah se živahno
tiranj.
.....	,	, Sinoči imeli so posvetovanje zastopniki j
razpravlja dalje o tem, kar se je zgodilo, ,n ^^ delavskih zvez in 80 akIenil,
znani dr. Spadoni. Opozarjamo torej volilce in posebno voditelje, naj se ne dajo begali
jezika na kazenskem sodišču.
Temeljem te vesti je slovila te le besede na adreso
Politika« na-tržaškega žu-para :
Z Ji se, da je signore Scipio vitez San-
o tem, kar ee ima zgoditi. Eni tožijo, drugi branijo in opravičujejo. In kako gredo mnenja navakriž ! Dt čim trde eni, da to, kar se je zgodilo, sprememba v taktiki Mladočehov, je pravi zlcč'n na interesih in bodočnosti na-t da če«kega, pa trde drug-', da ravno to je bilo edino mežno in primerno v obrambo teh koristi.
Naravnost paradoksno nam zveni, ko čitamo danes, da se je eden členov češke aristokracije zavzemal na nekem shodu za taktiko ekrajnega radikalizma. V Zasumku pri Kol nu je namreč te dni na volilnem shodu govoril grof Adalbert Sternberg in je o?tentativno naglašal imi Čehi smo Avstrija« ter je izdajal parolo: Proč od Dunaja! Po veej deželi naj zagromi boi ni klicXe v dajmo se ! Čehi morajo zahtevati: državno pravo, avtonomijo, njim cdgovorno minister-stvo! Govornik se je skliceval na testament Riegrov in je v zmi»lu tega testamenta pri-{►oročal zlogo med narodom. Dokler se je Rieger držal gesla »Ne vdajmo se !c, je imela češka politika vspehov, potem je začel odjenjavati in — sledil je polom staročeške stranke !
Vse drugače govori neki češki poslanec v »lofjrmationc, ki zatrja. da je ogromna večina členov mlado*eškega kluba prišla do prepričanja, da se z obstrukcijo ne da nič doseči, in je uverjen, da tudi volilci pridejo do tega spoznanja.
Cehi da ne bodo več motili normalnega funkcijoniranja parlamenta.
»O tem treba — pravi — imeti pred očmi — dejstvo, da se je posrečilo pridobiti naklonjenost monarhovo za češke poslance, ter da isti ne morejo hoteti in bi tudi ne bilo v interesu naroda, ako bi t? boijšanje motili brez koristi. Do spremembe češke taktike je do vedla krona, ne pa vlada.«
Ako ta zvajenja v »Information« odgovarjajo resnic:, potem treba priznati, da se je tu pridruž ! nov važen moment, katerega treba jemati v račune, ako hočemo saditi o spremembi češite taktike.
se po tem manevru in naj na glasovnice napi- ,	.	...
. , ,	• ' 1 - - j . . -	* -	* , .. drinelli, podestil tržaški, popolnoma deaorijen-
imajo vfci delavci, razun tiskarjev, podati na seJ° doJocno in nata«icno ime našega kandi-; . . \	.....	, ...
ij^	* * o •	• v	tiran glede avstrijskih razmer, ker bi sioer
delo in da imajo ti&karji sami nadaljevati data g- Anton bancin- Drejaca pok. Mateja, j . , . ,
J	J	moral vedeti, da v prvo on niti pravice nima
v to, kaj »nalagati« poslancu, in da, v drugo, postopanje Bod šča precizno odgovarja določilom avstrijskih zakonov. Čudno je tudi to, da je svojo »ordonanco« poslal ravno poslancu trgovinske zbornice.
Kako — radi nas imajo! Pišejo nam : Prav je imel včerajšnji vas dopisnik, da je povedal kako — »radi« imajo signori tržaške okoličane !
Da bo ta »grozna ljubezen«, ki jo goje ti signori do vsega, kar je slovensko, še bolj jasna, dovolite, da povem tudi jaz svojo.
Za G. okraj naše okolice kandidira naš rojak in domačin v tem okraju — gospod dr. Slavi k.
V tem okraju ni niti 2 odstotka pravih Lahov in vendar oi upa tržaška camorra postavljati protikandidata v osebi »ribiča« Cu-
štrajk. Tudi o tem slučaju se more toraj tr-|P°Bekno jim Pa priporočamo, naj vržejo proč diti, da je generalni štrajk dosegel popolen V8a oae glasovnice, ki se jim bodo morda fijaško, ker najprej so štrajkali tiskarji sami kakegt anonimnega »odbora« usiljevale in potem so socijalisti proglasili generalni P° pošti !
štrajk, da bi tako pomagali štrajkujočem ti-	Telltni vzroki in neljube posledice,
skarjem. Predvsem je treba povdarjati, da do Ravnokar doznajemo od zanesljive strani : generalnega št/ajka radi pomanjkanja disci-	Te d™ sc> P™ gospodu namestniku
pline sploh ni prišlo, ker je mnogo delavcev gospod c. kr. dvorni svetnik in ravnatelj kljubu proglašenju generalnega štrajka še na- policije gosp. Busicb, župan dr. Sandrinelli
in vodja ital janske večine v mestnem svetu, dr. Venezian.
Raznesla se je govorica, da se je ob tej priliki grof Gočss obvezal za predstoječe volitve v prilog stranki dr. Veneziana.
Ta vest je provzroč la veliko razburje-
dalje delalo. Slednjič pa je žalostno končal tudi ta dozdevni generalni štrajk šs predno ho štrajkujoči tipkarji kaj dosegli. Ves aparat generalnega štrajka je bil toraj brezvspešen in vsa ogromna škoda, katero je ta štrajk povzročil brez vsake kor.sti.
Štrajk na Nizozemskem
štraj kujoč i h in onih delavcev, ki so vsled štrajka brez dela, znaša v Amsterdamu kakih 25000. Delavska zveza odposlala je ravnateljstvom žtleznižkih družb spomenico, v kateri izjavljajo štrajkovci, da so pripravljeni po-dfcti se na delo ako se vsprejmejo zopet vsi delavci. Ravni t jljstva se do sedaj niso mogla še sporazumeti glede stališča, katero imajo zavzeti nasproti tej spomenici.
Zatrjuje se pa, da je vodstvo nizozemskih železnic sklenilo ne stopiti za sedaj v pogajanja z načelništvom zveze delavcev.
Tudi vodstvo nizozemskih državnih železnic je odklonilo predlog vodstva delavske zveze, da bi stopilo z isto v pogajanja.
Tudi delavci v mestni plinarni pridružili štrajkov<'em.
Število nje	patrijotičaih društev : veteran-
skih, »gioventil patriotica« in odbora za postavljenje spomenika pokojni cesarici Elizabeti.
Včeraj in danes kroži med členi teh
sr> se
društev okrožnica, ki iste poživlja na protest ; mar ja • in začenja se celo agitacija na razpuščanje teh društev. Tako nam poroča zanesljiva eseba.
Ofieijozni j^Ias o Ricmanjih. Včerajšnja številka tukajšnjega oficijoznega glasila, »Trieste« priobčuje zanimiv Članek o riemanjskem vprašanju, kateri članek je gotovo inspiriian od vladnih krogov. Gotovo ustrežemo našim čitateljem, ako jim tukaj podamo doslovni prevod tega članka. — Evo ga :
»Iz slovanskih listov doznajemo, da je minolega tedna odšla v Zadar deputacija Ricmanjcev, katera se je predstavila tamo-
Sinoči so se svetilke po mestu prižgale šnjemu grško - vstočnemu (pravoslavnemu) s pomočjo policije.	' škofu, preosveštenosti Nikodemu dr. Milašu
V Rotterdamu so orožniki streljali včeraj in ga naprosila, naj na kompetentnih mestih na gruča železničarjev, kateri se niso hoteli stori potrebne korake, da se prebivalci Rc-odstraniti z obsežja kolodvora. Jeden železničarjev je bil ubit.
Odbor, kateri vodi štrajk, obrnil se je do Bccijalistov v Angliji, Franciji in Nemčiji za ped poro.
Po vseh n zozem^kih mestih dogodili so se večji ali manjši koDli:kti med demonstranti in redarstvom, oziroma vojaštvom.
stori potrebne korake, da se prebivalci manj sprejmejo v pravoslavno cerkev.
Deputacija je izjavila, da je od vseh Ricmanjcev pooblaščena naprositi škofi Mi-laša za intervencijo ter da so Riemanjci — z ozirom na zapreke, na katere so naleteli, ko so hoteli izvršiti svoj prvi sklep t. j. prestopiti k unijatskemu obredu — odločno in Eoglasno sklenili vsprejeti pravoslavno vero.
V tem obstoji torej vsa njihova — ljubezen do naših okoličanov! Kumar ali Cu-mar, kakor se že imenuje ta — nekdanji pobiralec »čikov«, kandidira sedaj že v 4. mestnem razredu in bo s pomočjo raznih pometačev cittadinov tudi izvoljen. I)a pa napravi zmešnjavo in da oživi sovraštvo med našimi res dobrimi okoličani, kandidira ta slovenski odpadnik tudi v šestem okraju naše okolice : On in žnjim tržaški Lahi vedo dobro, da se s takim izzivanjec dobrih in poštenih naših okoličanov neti le sovražtvo in razpor, ali ta »dobra« gospoda nimajo drugega posla nego da — v mestu grdo izkoriščajo revne ribiče, v okolici pa netijo sovražtvo med ta-mošnjimi brati! Na vsa te irredentarske uma-zanosti pa si »Indipendentec upa še apostrofirati tržaške Slovence, češ : ako bi bili nekoliko bolj pametni, bilo bi za nje bolje !
S tem, da nam gospoda o vsakih volitvah mečejo polena pod noge; s tem, da porabljajo vsako možno priliko v to, da si (popolnoma po nepotrebnem) vzgajalo sovražnike — s tem bijejo sami sebe po zobeh, a ob enem skr«
bij o, da ee na ta način oliran: in še poostril ]e nepotrebno eovražtvo med nami in njimi !
Zakaj pošiljate proti nam okoličanom — svoje izzivalce, ki nimajo najmanjšega namena, da bi rea koristili naši revni okolici ?
Zakaj se ti možje, izvoljeni že v mestu, ne potegnejo za nas, ako reB g 03 e ljubezen do nas?! Oni so tjrej izziva'«*!. Oni netijo sovražtvo med mestom in okolico in le oni bodo odgovarjali za slučaj, ako mi ta polena, vržena nam pod noge, pograbimo in jim zalučamo v hinavske glave !
Kako »dobri« so z nami, je pokazal, pred 3 leti v Skednju izvoljeni Banelli, ki, ne samo, da ni nič storil v korist prvega okraja, ampak je nastopal celo proti interesom okraja, kateri mu je podelil največo čast, ki jo more podeliti komu prebivalstvo!! To naj bi bile torej one, toliko proslavljane »dobrote« ! ! !
Izl&.ie. P šejo nam : Doznavši iz »Edinosti« o izletu nekaterih Kolašev in Kolašic, namerjanem za prib. ponedeljek, smo se včeraj popoludne podali v tržaški Sv. Križ z namenom, da si ogledamo prostore, vas in la se prepričamo o varnosti 10 minut dolge oeete, ki vodi cd kolodvora v Sv. Križ ! »Italijanski« lukamatija, ki pa vozi vse vozove polne samih Slovenk in Slovencev, nas je z vso mcgočo počasnostjo privlekel pred malo hišo, na kateri stoji napis »Sa. Croce«, kar pomenja (kakor so nam tolmačili oni, ki umejo laški) Sv. Križ! Cesta od kolodvora do vas] {je bila lepa, gladka in povsem varna.
V Sv. Križu smo našli vse v najlepšem redu. Vaščani so zelo prijazni in brez malih izjem — vsi narodni ! Da se pa kedo ne prestraši, povemo naj, da je prebivalstvo sv. Kr žn — vkljub temo, da nekaterniki običajno volijo nasprotnega, labonskega kandidata — vse in samo slovenske narodnost'.
Vas je velika in lepa, in je iz gostilno, kjer se prihodnji ponedeljek v3tavijo tržaški izletniki, krasen razgled na naše morje.
Vožnja stane se zabavn:m vlakom III. razreda do sv. Križa jD nazaj — samo 50 stot. Odhod s kolodvora južne železnice ob ob 2. in pol uri popol«dae. Na svidenje !
»Predstražarji«. »Slovansko pevsko društvo« je preložilo svoj na 26. t. m. nameravani koncert.
Za možko podružnico družbo sv. Ci. rila in Metodija je podaril gosp. Ivan Pre-log, trgovec v Tratu, v počeščenje spomina pok. tvoje matere 50 K.
UfTsčenJe davčnih zavczaneev t davčne razrede za občo pri d obari 11 o C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja:
Finančni minister je določil v zmislu »j 1^. odstavek 7 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 dan 1. jun^a 11*03 kakor čas, do katerega se je smet o uvrščanju davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino, v s vrh o sestave družbenih kontingentov za l. priredbeno dobo 1904/1905, ozirati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetij in opravil.
Oni davčni zavezanci, ki žele enotno ol -lačenje podtužnih zavodov skupno z glavnim podjetjem, opozarjajo se na določbo ij 27, odstavek 4 navedenega zakona, po katerem je take prošnje podat vsaj šest mesecev pred pričetkom dot čne priredbene dobe na finančni deželni oblasti.
Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti v raznih deželah, je vsaka dotičnih ie/.eloih oblasti upravičena, da v^prejema prošnje.
»>riibf premičnin. V soboto, dne 11.
aprila ob 16. un predpoludne se bodo vsicd ■artriba tak. e. kr. okrajnega sodišča za ci viln« stvar vrži> eledeČe diažbe premičnin : ulica dei Forni 5, železna blagajna ; ulica Saa Giusto 3 10 klg. mila :n razno ; ulica ^an Lazzaro 17 knjig Brockhaus-Conver-sation L»ex eo® ; Androna deli* Olmo 4, spomeniki in kamen : Kolonja 132, hišna oprava ; ul •Ca Crofiada 5, ogiedalo in stol.
Vremenski vestnik Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 7.t>, ob 2. uri popoludne 12 5 C. — Tlakomerob 7. uri zjutraj 749.7. — Danes plima ob 9.0*1 predp. in ob 8.-J2 pop.; oseka ob 10 4*> predpoludne in ob 9 45 popoludne.
Kakor je splo>uo znano, dajajo Mauth-nerjeva semena ^ rej>o in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in *3vetljice.
Vesti iz ostale Primorske.
X Župnikom v Ždrenju (okraj Poreč), katero selo je predmetom hudih bojev, je bil te dni od hišnih gospodarjev izvoljen župnikom odločni naš rodoljub in nečak nepozabnega vladike Dobrile, veleč. gosp. Simon 0- e r v a r. Krajeli so se zastonj trudili, da bi preprečili to izvolitev. Zastonj so strahovali in grozili. Za gjsp^da Červarja je glasovalo 153 hišnih gospodarjev in le 15 njih za nekega drugega svečenika. Če bo ta vo-j litev potrjena, česar se je nadejati, pokazati ' hoče tamošnje ljudstvo, da ono je element miru in reda — in da nemire p r o vzročajo le laški svečeniški reformatorji v Trstu.
X Krstić — aretiran. V reškem »Novem listu« čitamo : Vsled zahteve c. k. tri-! bunala v Trstu, ki je došla tukajšnjemu meBtnemu tribunalu, naložil je ta poslednji mestnemu redarstvu, naj prime poznanega dra. Ivana Krst; o a, ki je bil od onega tribu-nala obsojen radi žaljenja na časti potom i tiska v tri mesece zapora. Temeljem te odredbe je naložil redarstveni viši komisar Derenčin, da je dra. »Krstići prijeti. Prijeli so Krstića v pisarni dra. Mavlenderja, pri katerem je bil v službi kakor pisar. Krstića so odveli najprej na redarstvo, a potem na kaštel, od koder ga izroče avstrijskim oblastim.
X Priznanj«4 našim odvetnikom.
»Xaša Sloga« piše ozirom na korak naprej, ki smo ga napravili v borbi za pravo našega jezika v sodni praksi :
S temi vspehi se morejo ponašati naši gospodje odvetniki v Trstu, ki so s svojo vstraj-nostjo in požrtvovalnostjo prisilili »ine oblasti na vršenje zakona : na tem jim bo hvaležen ves narod.
Izgled tržaških slovenskih odvetnikov in rodoljubov morali bi posnemati tudi naši odvetniki sirom Istre ter uporno zahtevati na okrožnem sodišču v Rovinju in od tamoš njega državnega pravdništva, kolikor od vseh okrajnih sodišč, da se s hrvat3kimi strankami vodijo razprave jedino hrvatski in da se vsi sp si ždj mi in proti ujim izdavajo jedino v tem jeziku.
Slovenski rodoljubi v Trstu pridejo brez dvoma skoro tudi do slovenskih oziroma hrvatskih porotnih razprav, ker njihovi prvaki ne bodo mirovali, dokler tudi v tem pogledu ne bo ustreženo zakonu. Naprej torej : odločno, vztrajno in požrtvovalno za ravnopravnost našega materinega jezika na VEeh javnih oblastih !
X Požari t gozdnih kulturah. >Eco del Litorale« javlja, da je v zadnjih dneh v 8 različnih občinah goriško- gradiščanskih zgorelo vsega skupaj 177000 smrek na prostoru 22 hektarjev. Materijalna škoda se ceni na 5112 K.
X V pomoč Dalmaciji. Z idarski »Narodni 1 ste je izvedel, da je ministerstvo za notraoje stvari določilo 100.000 K za lajšanje bede v Da Ima o ji.
volilcem. Živela narodno probujena in zavedna okolica ! !
Vesti iz Koroške.
-+- Nekaj nenavadnega t tem času. V »^liru« čitamo:
V nedeljo popoludne, dne 5. aprila, je pripodil ledeni sever nad nas precej hudo nevihto. Bliskalo je in grmelo kakor ob kakem poletnem dnevu. — Pač nekaj nenavadnega o tem času. Višje hribe je pobelil sneg.
H- Kdo hujska ? Dne 18. sušca je bil izvoljen novi odbor celovšhe podružnice »Siid-marke«. V odboru je en sam meščan (tesarski mojster Lerchbaumer), drugi so malone vsi cesarski ali deželni uradniki. Oni, ki živijo od davčnih novcev, katere morajo trdo plačevati tudi Slovenci, vodijo gibanje, naperjeno na to, da se uničijo Slovenci "?
Vesti iz Kranjske.
* Na mesečni semenj v Ljubljani
minolo sredo je bilo prgnanih 865 konj in volov, 170 krav in 89 telet, skupaj 1115 glav. Kupčija je bila za plemeno kakor zi pitano živino jako živahna, za konje pa sred- I nja. Kupci so došli iz Morave in s Tirolskega in so nakupili kakih 200 glav pitanih volov.
Vesti iz Štajerske.
— Sijajna zmaga t celjski okolici.
Iz okolice Ceija nam pišejo : Izvojevan je boj — izvojevan častno, sijajno. Okoliška občina je ostala, kar je bila in kar bo, ako Kog dade in slovenska zavednost — naša,1 slovenska ! Izvojevan je boj, ki se je vodil z nfcše strani tako odločno, da smo nasprotnika že poprej tako ukrotili, da si niti ni upal več blizu in da na zvrsetku volilne borbe niti sodeloval ni. Z velikimi nadami, objestno so nemškutarji zapričeli borbo za našo občino, jeli bo psati piemo — kakor so menili — z zlatim perefom, ali zapečatili so je — z blamažo, z begom z tojieča ! Na dan volitev si niso upali več blizu in le od daleč so gledali in opazovali volilce in jo potem od-pihali, da je ni bilo več Bledi o njih.
Tako smo izvojeTali popolno zmago v vseh treh razredih. Zdaj se moremo nekoliko oddahniti in bomo mogli te svete velikonočne praznike praznovati s sladko zavestjo pošteno izvršene narodne dolžnosti. V«a čast našim
Razne vesti.
Ljubavna drama v vojašnici. V vojašnici četrtega gardnega polka v Berolinu se je te dni izvršila krvava ljubavna drama. Poročnik Cronacii je imel z neko deklico ljubavno razmerje. Dekliod je prišla te dni k njemu v vojašnico. Kakor naenkrat — proti 11. uri zvečer — so se začuli klici na pamoč. Ko so prihiteli ljudje, našli bo poročnika mrtvega in s prestreljeno glavo, njo pa težko ranjeno.
Verska statistika vse zemlje. Načelnik kraljevega statističnega urada v Stutgartu, ravnatelj Zeller, je izdal statistiko pripadnikov ver vse zemlje. Po Zallerjevem računu znaša število prebivalstva vse naše zemlje okroglo 1.544,510.000. Od teh ie 5o4,940.000 krščanov, 10,860.000 izraelitov, 175,200.000 mohamedanov in S2.'J,4:?0.000 je pripadnikov drugih veroizpovedanj, 214 milijonov je Brah-manov, 121 milijonov budistov. Po Zellerjevi statistiki spada na vsakih 1000 prebivalcev 346 krščanov, 7 izraelitov, 114 mohaine-dancev in 523 pripadnikov drugih veroizpovedanj.
Grozen čin zblaznele matere. Na Dunaju je soproga poštnega komisarja Schei-gerja ustrelila svojo lastno 4 letno hčerko. Vzela je rjutraj, ko je bila sama, speče dete k seoi v postelj in je ustrelila v sence. Ko so po tem groznem činu in začuvši strel, prihiteli drugi hišni prebivalci, je nesrečna žena ležala povsem apatično poleg mrtvega otročiča. Revici, ki je bila že dolgo sila nervozna, se je zmešalo v glavi. Drugi trije otroei ca srečo niso bili doma.
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi dobitki izplačajo od dotičnih zalagatelj g v s 10°/o odbitkom v gotovini.
Bila je zasluga rajnega župnika Kneippa, da je prvi opozorit na zdravstveno tako imenitno sladno kavo, ki jo je potem Kathreiner s posebnim izumom izvajal tako izborno z okusom zrnate kave. S tem pa še danes ta edino pristna »Kneippova kavac tako bistveno razlikuje od veeh podobnih izdelkov in zato je tudi župnik Kneipp firmi Kathrei-nerjevi izključno in za vse Čase podelil pravico, da za svojo Kathreinerjevo Knoippovo sladno kavo uporablja njega ime in sliko kot varstveno /.oamko. Vendar pa se na škodo občinstvu kar opražen ječmem ali pivovarski slad po krivem prolaja za »Kneippovo kavo«. Da se varujete škode, zahtevajte vselej izrečno pristno Kathreinerjevo sladno kavo v izvirnih zavojih z varstveno znamko >Župnik Kneipp« in z imenom »Kathreiner«.
Brzojavna poročila.
Velik požar.
LVOV 10. (B.) Kakor javljajo listi iz j Tlumaža je tam velik požar uničil 40 stanovanj in gospodarskih poslopij z vsemi zalogami na ovsu in senu.
Dogodki na Kalkann.
CARIGRAD 10. (B.) Glasi se, da seje včerajšnji ministerski svet posvetoval o vojaških odredbah in ukrenil tozadevne priprave za slučaj potrebe.
CARIGRAD 10. (B.) Pri Kumanovem, na železnični progi mej Skopljem in Zibevči so prijeli dva Bolgara, ko sta skušala oi-| preti sklepe šin.
Štrajk v Rimu.
RIM 10. (B.) Društvo črkostavcev in zbornica delavcev s a izdala proglas, v katerem poživljata delavce vBeh Btrok, izTzemsi jedino črkostavce, naj gredo zopet na delo. Delavci eo tudi res takoj zopet začeli delati. — Me3to 83 kaže zopet normalno.
Strajk ua Nizozemskem.
AMSTERDAM 10. (B.) Razsvetljava mesta je le omejena. Prižgali so le jeden del svetilk in še te pod varstvom vojakov. Društvo črkoBtavcev je sklenilo, da prične agitacijo za štrajk osebja velikih listov, toda jeden del črkostavcev je prišel v tiskarne za dogotovljenje zjutranjih izdanj. Mesto je popolnoma mirno.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsti
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hustrovan cenik brezplačno in franko.
xx«xxxšxsmxxicxxx
* XI
x
Svoji k svojim!
ZALOGA
I pohištva
x x n
x
«
K
x x
x
x
x
xi
dobro poznane
tovarne mizarske zadrge t Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej $nton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna poliištya primorste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^^
zi
** X
n n n
H
S
H X x
x
x x x k x
peraturo 60 stopinj. — Najbolj uao&no, dernl sestav. Konkurenčne cene.
■V Album pohištev brezplačen.
xxxx$$*$ximx» xxxxx
Zahvala
Podpisani družini se najtopleje zahvaljujeti vsem onim, ki so jima povodom smrti njiju matere oziroma, stare matere, ustneno ali pismeno izrekli svoje sočutje kar jima je bilo v veliko tolažbo v teh težkih urah, in posebno še onim, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku
V TRSTU, oz. Ločah, dne 9. aprila 1 903.
Žalujoči rodbini IMl in Prelog.
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smit z zmsnjšujočimi se vplačili.
Vsak član inia po preteku petih let pravico do dividende.
J*
SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno npravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Žkode ceniuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
TOVARNA POfllSTUfl
IGNACIJ KRON
dvorni založnik. — llstanovlj. 1848.
H PO
i^llSI
ulica Cassa di fgtsparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi cepik;, jjfirni narisi, načrti za sobe ca z/jhtevanje
Snovij za možke obleke
XI
K K
K
n
u n
K
*
n u S
n
Paglianova pijača
• 9 9 prof. Emesta Pagfliano • ® ®
nečak pokojnega profesorja nierozilma Fagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranj-e posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte Be vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih nfcžo varstveno znamko.
Naročbe je naslov I jat i na tvrdko
proj. €rnest pagliano, JJapoij, Galata San j^arco štev. 4.
X
n
v velikem izboru, najmodernejše vrste.
6g> y V »	poučevati I
JLSS^Ci? iS'^f	knjigovodstvo v trgovskčj j
t»tro-ki v si o ven-k em in	nenj~k«-m jeziku. Ponudbe i
na upravo _Kdinostr4.
Gulieimo Brod & C.°
poznana tvrdka s
0 H I Š T V 0 M
najelegantnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani Stv. 14
* R S T vogai Piazza S. tiiovani.
KATALOGI brezplačno in gratis
P RED NO Iv L pite ----PERILO
blagovolite obiskati
o
veliko skladišče angleške platenine in kotenine
t v r «1 k <k
Vittorio gasperini
TRST — ul. Nuova 15. — TRST
kjer se prodaja po stalnih eenah z 10° o odbitkom.
Kdor utopi blaga za 10 K vtfobi posedi dar.
VZORCI SE NE ĐAJAJO
JAKOB BAMBIC j
- trgovec z jedilnim blagom -
Via Giulia št 7
Priporočil svojo zalogo jest vin, kolo-j nijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejegu. Xajfineje testenine po jako nizkih eenah ter moke, žita, ovsa j in otrobi. Razpošilja naročeno blago, tudi na deželo na debelo in brobno J Cenike razpošilja franko
Cnstav Bonazza
v Trstu. Piazza Burriera vecchia,
(vogal Andnma deli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij.
Predzadnji
teden
MU za o^revame sobe
(Warnestuben-Lose)
po 3. krono
kron
Glavni dobitek
40.000
kron
priporočajo :
Josip Bolaffio, Mandl & C.o, Mercurio Triestino, lij. Ne u man n, Henrik Sehiff man«, S. Tavella, Fisli di 0. Zuculin v Trstu
|Vsi dobitki se od prudajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini.

Najveća zaloga obuvala v dežel
čevljarnice v Modling-u
. prodaja po jako ugodnih cenah dobro-X j znana prodajaluica sukna
M Maccari & Pross
!	ulica Malcauton št. 3.
X
Xa zahtevan je se izvrše od izvrstnih M i krojaeev tudi obleke po meri ter šefi | pošiljajo vzorci brezplačno in franko.
MUZIKALIJE-
Katalogi za
Klavir
Harmonium
Gosli
Ollo
Citre
Komorno godba
Orkester
Kitaro
Pesmi
Humoristiko
Zbore
Ductte, Tete
Dela za učenje
itd. razpošilja
brezplačno
in franko
OTTO MAASS
| alosa Huikili] DUNAJ VI/2, MariaMlferstrasse 91
Glavni zastop za Trst, Kras, Gariško, Isiro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
Trst, Corso 27
črni možfci čevlji od	gld.	3.50	do 8.50
barv. „ „ „	5.00	„	7.50
Itnslri čevlji „	3.50	„	8.50
žensft nirti odprti „	„	2.5C	„	4.75
Y<klik izbor obuvala za — deklice in dečke. —
V trgovini se govori slovensko, italijansko in nemško.
Gorica ul. Caserma 9 i centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Qual št. 1 a (v lastni hisi).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v ; raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim : premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez | zdravniškega ogleda, izpiaoavši v slučaju že-S nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne-Befc proti maiemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Tratu, Corso tš,. 7. Telefon 463.
q Prodaj almca obuval Julij a Eomanelli q
CORSO 8.
Velikanski dohod za spomladni čas.

Obuvala za gospode
črna, angleška po gld 3-20, rumena,
po gld. 3.50
Specijaliteta ubava! za dečko.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
—oo	o
Obuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld 3.50 n'zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.99 Naroebe po meri.
slovenske, raznovrstne, prodaja na drobno tabakarnar Lavrenčič, na trgu della Caserma.
■oo
}. ^(aslinger
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Maročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------ kolodvor sli brod v Trs.u.......
!! Lepota!! ! Pomlajenost!
JJ trP' na spuščajih na • obrazu, prisu, zakoJ--
© ooo
o
o
-OO-<00-
ooo m
o
____ _ o
0 trgovina z man i fakturni m blagom C
zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice
Via delle Poste (Palača Gaiatti)
nasproti štev. 1*2.
Velik izl>or ur vseh vrst. Poprave se izvrše JU ^"^j^TH lDli.52.aj v katarisikoli ildiiž ni in kateresibodi vrste.
nih črvih, rudećem nosu, jjrcasti, lazpoknni ali nečisti koži, na luskah, odpadanju Iasij, naj pošlje svoj naslov na
ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5.
■ si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go
0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je _ ustanovila zgoraj omenjeno podružnico uiBAa 0 da more v polni meri zadostiti vsem zab1 o;bz ce;ij. odjemalcem. V obeh prodaj al nicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz fl prvih tovarn, posebno pa snovi za mo^ke in a T ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu y
0 0 0
Kakor kronometri it<l. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo.
Brezkonkurenčne cene. iH
Mariahilferstrasse 45.
Vsak vdobi brezplačno »Migljaji za negovanje ' lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kosmetika proti pošiljatvi jO s t o t i n k v znamkah za poštnine r in troške.
je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bo !i od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine razaovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
0 0
^ Sprejema naročbe na moške obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatau- A
Oneje po cenah, da se ni bati konkurence.	^
n
q Poskušati, za sg prepričati ! Y BOOO-OO—OO-OO Ot
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital	=== Špitalske ulice Štev. 2. =====	Podružnica v Spletu
K 1,000.000	Zamenjava in eskomptnje Baje predujme na vred. papirje. Denarne vloge vsprejema
Kupuje in prodaja	izžrebane vrednoetne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečko proti kurzni v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim
...	....	•• S	--- -	kupone. ----------- ---------	- izgubi ~--obrestiai. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
VM vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune r^n	r ___ 1	J_____
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev m deviz	Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitnmske kavcije.	^ -
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	jp^- Eskompt in inkasso menic. Borzna, naročila,	Promet s čeki in nakaznicami. g
^ ^IMHBII MIIM^ .................—————n—a^^