Dopisi. lz Dola pri Hrastniku. (Občni zbor in veselica.) Ono nedeljo je bil za Dol kaj veseli dan. V proslavo rojstnega dne našega svetlega cesarja je'priredilo tukajšnje bralno društvo občni zbor in veselico. Veseliea se je vršila pod krasno okinčanim Straus-ovim kozolcem, kateri je bil podoben vrtni lopi v najlepšem zelenju. Zbralo se je mnogo ljudstva od blizu in daleč. Došle goslc so pozdravljale vihrajoče zastave raz mnoge hiše, pok možnarjev in pred kozolcem napis: »Dobro došli«. V povzdigo veselice so mnogo pripomogli zaradi izvrstnega tamburanja sloveči šmartenski tamburaši, kateri so na vabilo gospoda predsednika radovoljno prevzeli sodelovanje. Predsednik, gospod Anton Šebat, prijazno pozdravi došle goste in omeni, da se je današnja veselica priredila v proslavo rojstvenega dneva svetlega cesarja in mu zakliče trikratni »Živijo«! Po tem pozdravu zaigrajo tamburaSi »Cesarsko pesem«, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Marsikateri gost je danes prvič slišal to narodno godbo in mih glas zvonkih tamburic mu je segel globoko v srce. Nastopili so potem domači pevci, udje bralnega društva in so pod vodstvom res neumorno delajočega pevovodje g. Kramar-ja za kratki čas njih vežbanja res izborno peli. Vse točke so se vršile res izborno in so pouzročile burno odobravanje in živahno pohvalo. Sledilo je še več govorov, v katerih so se govorniki spominjali svetlega cesarja. Na večer smo se preselili izpod kozolca v gostilnico g. Fr. Peklarja, kjer smo bili prav dobre volje. Lahko rečem, da je s to veselico vsak bil izredno zadovoljen. Iz Savinjske doline. (Veselica.) Mnogi Savinjčani smo imeli priliko dne 11. avgusta udeleževati se lepe, sijajne veselice, katero je priredilo bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini s sodelovanjem tamošnjega že slovečega prvega tamburaškega zbora Savinjske doline. Ze pogled na jako lepo okrašeni prostor, namreč vi-t in kozolec gosp. Norberta Zanierja, je bil diven, še bolje pa so nam dopadali izurjeni pevci, kateri so pod spretnim vodstvom gosp. nadučitelja Jos. Vidica prav težavne pesmi prednašali. Istotako gre čast slavnim tamburašem! Vsak lahko reče, kdor jih je slišal in ima pojem o težavnih komadih, da so to umetniki. Kakor hitro se je začelo mračiti, užgali so več nego 100 lampijonov na prostornem vrtu, in je bil ta prizor res veličasten. Pri veselici smo videli mnogo gostov kmečkega stanu. Bili so gosti iz Celja, Žalca, Gotovelj, Braslovč, Griž ter smo opazili tudi znano narodno obitelj Mankoč iz Trsta. Le prehitro nam je minila ta veselica, vendar upamo, da nam dojdejo v prav kratkem času zopet vabila, udeleževati se enake sloveče veselice. Iz SIov. Bistrice. (Veselica.) V nedeljo, dne 18. avgusta je priredila naša podružnica sv. Cirila in Metoda izlet v Spodnje Poličane, kjer je bila v prostorih g. Gajšeka sijajna veselica, za katero se imamo posebno zahvaliti našim tamburašem in pevcem, ki vse žrtvujejo, da bi le z mično godbo in ubranim petjem probudili narodno prepričanje in zavest, katere je še med našimi kmeti vedno premalo. Dal Bog, da bi vedno ostali tako navdušeni in pridno delali za korist slovenskega naroda! Veselico je otvoril predsednik podružnice, g. dr. Urban Lemež, ki se je v svojem govoru posebno oziral na velike zasluge naSega milega vladarja in svetlega cesarja, kateri je ta dan svoj previsoki rojstni dan in s tem dnevom nastopil šestinšestdeseto leto svoje starosti. Na koncu govora je donel iz sto in sto ust trikratni gromoviti »živio« na svetlega cesarja. Za tem se je še oglasilo res nepričakovano število govornikov, ki so v krasnih besedah risali lepoto naše slovenske domovine in vzbujali slovenske čute ter navduševali slovenskega kmeta k odločnosti pri volitvah. Posebno zanimal je vse govor g. A. J., ki je pobijal trditev, katera se večkrat sliši med slovenskimi kmeti, da se sloveneki otroci le v nemški šoli morejo nemščine naučiti, in pri tem iz lastne skušnje povedal vzgled, kako se je namreč sam 3 leta na nemški šoli nemščine učil in naposled čisto nič nemščine ni znal, zraven tega pa tudi slovenščine ne. S. V. Od Drave. (Na zborovanje!) Ko opazujemo dan na dan, kako zlasti nekaj privandranih tujcev na Muti in Marenbergu deluje za velikonemško idejo, za ponemčevanje naše mladine in naših pokrajin; kako imajo zborovanja »Ortsgruppedes deutschen Schulverein« sedaj na Muti, sedaj v marenberškem okraju, kjer potem krokajo govorniki kakor vrani zoper nas Slovence, mora tudi v najpohlevnejšem Slovencu vskipeti pravična jeza, združena z željo, da se tem tujcem postavimo Slovenci enkrat po robu. Radostnega srca smo torej čitali v 30. štev. »Slov. Gosp.« dopis iz marenberškega okraja, ki vabi k obilni udeležbi zborovanja podružniee Ciril-Metodove družbe dne 1. septembra v Vuhredu. Pokažimo našim maloštevilnim, toda zagrizenira nasprotnikom, da se zavedamo dovolj svoje narodnosti in da se od tujih pritepencev ne damo zasramovati. Udeležite se torej zborovanja ne le vsi bližnji Slovenci s severnega Pohorja, marveč obižčite nas tudi vrli koroški bratje, pevci iz Ruš in tamburaši' iz Maribora. Torej na veselo svidenje dne 1. septembra v Vuhredu! lz Slov. goric. (V Gornjih Žrjavcih) so izvolili za župana g. Antona Rolla, svetovalcema Andreja Purgaja in Martina Rolla; ostali odborniki pa so razun enega bojda vsi kočarji. Med vsemi temi ima eden mlin že skoraj popolnoma »v zajzdi«. No, imeli so baš enkrat pri g. D. Koserju občinski predstojnlki sejo, pri kateri se je sklepalo radi.okoliškega zdravnika pri Sv. Juriju. Slišali smo takrat umnost novega gornježrjavskega predstojnika; vezal je neke otrobe, ki ni bilo ne tič ne miš, samo onega ni povedal, kar bi moral. Kaj nas brigajo njegove »platnene breguše« in mlinar? Ako mu ta ni po volji, pa naj drugam pelje! K občinski seji spada|o resni pogovori, iz katerih se izvajajo sklepi za občine. Sfčer pa lahko iz tega sklepajo občinarji, cla iraajo v njem iskati svoje — sreče! Škoda za starega predstojnika, g. Janeza Sirka, ker on je vrl, pošten Slovenec. Napravil je občinske table najprej v slovenskem in potem v nemškem jeziku. No, kakor se nam dozdeva, nekaterim Svetolenarčanom to ni ravno po volji in »iznajdbo« po strani gledajo! To pa je le najlepša pohvala za g. Janeza Sirka. Iz Črešnjevca. (A. Wisjak in njegov p a jd a š.) TukajSni' zaradi nepokoja, razsajanja po krčmah in ponočnega kriča dovolj znani Anton "VVisjak ali po pravici Pust je neprenehoma psoval našega župana. Ker temu ni bilo konca, pritožil se je župan, in obsodilo je dne 17. avgusta c. kr. okrajno sodišče v Slov. Bistrici Ant. Wisjaka, kateri je že bil poprej trikrat zavoljo žaljenja časti kaznovan, na 14 dnij zapora z dvema postoma vsak teden in na plačo stroškov. Klical je na pomoč Ant. Wisjak pri kazenski obravnavi svojega prijatelja, bivšega občinskega blagajničarja Jan. Donika, naj bi ga branil v sili, in sicer najbolj s tem dokazom, da je namreč župan pri zadnjem letnem občinskem računu hotel Donika kot tačasnega kasirja za 50 gold. zaračuniti. Ali stvar je bila narobe. Dokazalo se je bilo namreč, da je Jan. Donik to storiti hotel; in ko je videl, da ima okrajni odbor obč. račun pregledati, je na tihera iz računskih bukev liste izpustil, druge všil in račun predrugačil. — In če ravno se je to delo od občinskih svetovalcev in odbornikov, kakor tudi iz bukev jazno dokazalo, je tajil, da bi bil to storil. 0 tem se še bode na primernem mestu več govorilo. Iz Ptuja. (251etnica »feuerbera«.) Geslo nasih gasilcev je »Bogu v čast in bližnjemu v obrambo«. Ako bi se potem ravnali, bi mogli gotovo vsi iti k sv. maši, predno so zičeli slavnost obhajati. Pa kaj, saj ni treba, da bi bili prisotni pri službi božji! Naraesto, da bi bili pri sv. maši, so še po mestu trobili, muzicirali in bobnali, ter s tem zelo motili službo božjo. Kaj ne da dobri kristjani! Kdo pa so bili vsi, ki se se slavnosti udeležili, sami Nemci? Moram reči, da jih je mnogo bilo, ki še lemški znali niso; saj ni treba znati, naši ptujski gospodje so zadovoljni, da le »Eilgut«, o pardon! »Gutheil« kriči! 0 ubogi nevedneži! Slovenci, ki ste se kot gasilci udeležili te slavnosti: ali Vas ni sram? Kaj imate od tega, da povišujete puhlo slavo nemčurjem in liberalcem, ki Vam še sv. maše pred slovesnostjo niso privoščili ? Poboljšajte se! Seveda so tudi ob tej priliki pokazali ptujski veliki Nemci, da škilijo izven Avstrije. Ptujski župan in pek J. Ornig je »frankfurtarci« prepustil prvo mesto. Milo se mi je storilo, ko sem videl zastavo ccsarsko in avstrijsko, ki ste tako ponižno vihrali, med tem ko je ona ošabno plapolala in zakrivala vse druge. Nekateri trgovci so imeli na pol židane. Ne morem si kaj, da bi ne omenil svečarja Wibraerja. Tudi on je »frankfurtarco« razobesil in seveda z njo pokazal svoje mišljenje. Gastita duhovščina naj to blagovoljno uvažuje pri nakupu sveč. Tudi vi okoliški posestniki, zapomnite si tiste trgovce, ki so imeli razobešene tiste pisano marogaste zastave!