Polne roke dela imajo te dni učenke in učenci Višje_ šole za gospodarske poklice v Št. Petru. Učenke četrtega letnika so te dni uspešno opravile izpit iz praktičnih predmetov, ki je pogoj, da lahko nastopijo v prihodnjem letu k zaključnemu izpitu. Svoj izpit so učenke položile med drugim s tem, da so prominentnim gostom postregle z izbranimi jedili. Med drugim so se povabilu tudi letos radi odzvali generalni konzul Jože Jeraj, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSZ Mihi Antonič, občinski odbornik Franc Janežič in profesor Jože Ropitz. Očitno zadovoljna in ponosna pa sta bila s svojimi učenkami tudi ravnatelj šole dr. Janko Zerzer in učiteljica za praktične predmete s. Karmela Kelich. Številka 20 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 20. maj 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Klestil počastil dunajski C AN Delovanje Centra avstrijskih narodnosti, ki praznuje letos svojo 10-letni-co, je z včerajšnjih obiskom na sedežu CAN počastil tudi zvezni predsednik Klestil. Pozdravili so ga zastopniki vseh narodnih skupnosti, predsednik CAN pa mu je v njihovem imenu predal „Izjavo narodnih skupnosti“. Ta ^vsebuje vsa konkretna vprašanja, ki še vedno niso izpolnjena tako, kot si to želijo avstrijske manjšine. Dalje na strani s FORUMSKA DISKUSIJA NT: EU - prednost za Avstrijo? 6. junija ob 20. uri bodo v WIFI (Celovec) skušali odgovoriti na to vprašanje • deželni glavar dr. Zernatto • dipl. inž Reichhold • drž. poslanec Voggenhuber • mag. Rudi Vouk Razpravo bo vodil znani televizijski časnikar dr. Josef Broukal. Prireditelj: Naš tednik Soprireditelj: Kleine Zeitung Občni zbor SGZ Občni zbor Slovenske gospodarske zveze bo 30. maja 1994 ob 18.30 v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma (lO.-Oktober-Str. 25). Poleg volitev novega odbora je na sporedu tudi predavanje dipl. trg. dr. Jana Stankovskega, zunanjetrgovinskega strokovnjaka WIFO. Tema predavanja: EU in odprtje vzhoda - priložnost za koroško gospodarstvo? Brošura SGZ. Slovenska gospodarska zveza pripravlja brošuro „Slovensko južnokoroško gospodarstvo -tam kjer boste postreženi v domačem jeziku". Ta publikacija bi rada informirala o krajih in podjetjih, kjer živijo koroški Slovenci. Na razpolago v Sloveniji in na Koroškem. SGZ je povabila k sodelovanju okoli 200 koroš-koslovenskih podjetij. Tista podjetja, ki še niso izkoristila te ponudbe, lahko to še naredijo do 31. maja 1994. Moja družina se je glasilo geslo letošnjega otroškega dneva na Vnebohod na Suhi. Otroci iz vse Koroške so se zbrali in preživeli zanimiv in kreativen dan. Poleg petja in plesanja so otroci risali in izdelovati družinske grbe, pobarvali svite ne rute in spoznavali tudi delo reši!cev, ki so uprizorili pred očmi otrok vajo, ki je bita skoraj tako živa kot v resnici. 2 Politika Politika 3 Heidi Stingler Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ali bo Avstrija pristopila k Evropski uniji, še ni jasno. Za propagandno in žal manj za informacijsko dejavnost investira zvezna vlada 160 milijonov šilingov. To s ciljem, da bi večino državljanov prepričala, da prevladujejo prednosti, če pristopimo k EU. Zgleda, da je posebno učinkovita propagandna dejavnost, ki obeta avstrijskim konzu-mentom za 15% cenejša živila in vrhu tega še široko paleto živil, ki jih danes v naših trgovinah skoraj ni možno dobiti. Kdo od konzumentov ni navdušen, če sliši, da bo kilogram moke po pristopu Avstrije k EU stal le še 5,- šilingov, ko pa sedaj stane skoraj 15.- šilingov. Ali pa, da bo konzu-ment dobil četrt killograma masla za 13,- šilingov, za smetano pa mu niti polovico sedanje cene ne bo več treba plačati. določen delež mineralov, medtem ko v državah EU zadostuje, da voda izvira iz naravnega vrelca. To vse ni tako bistveno? Cenejša živila pomenijo zvišanje življenjskega standarda vsake družine! Morda vznemirja dejstvo, da so v državah EU dovoljene pri živilih dodatne snovi, kot je to na primer „tartracin”, katerega avstrijska industrija živil ne sme uporabljati, ker ima negativne stranske učinke za alergike. Obsevanje živil, posebej še sadja in zelenjave, z namenom, da ta ostanejo dalj časa sveža, je v Ameriki že od leta 1963 naprej dovoljeno. Upati je, da ljudje ne bodo nasedli agresivni propagandi za poceni živila, katerih kakovost je pogostokrat več ko vprašljiva. Zvezna vlada bi naredila svojim kmetom in tudi konzumentom večjo uslugo, če bi naredila reklamo za ka- EU: cenejša živila za vsako ceno? Ra tudi ponudba v naših trgovinah da bo večja. S tem, da se bodo odprle meje za uvoz živil, bo možno brez težav dobiti italijansko salamo ali pa poceni mortadelo. Pa tudi španske šunke bo dovolj na voljo. Štajerska kmetijska zbornica je izračunala, da bi si vsako avstrijsko gospodinjstvo, ki izda trenutno 8.364,- šilingov za živila, po pristopu k EU prihranilo mesečno 1.171,- šilingov. Še posebej pri vinih, pravijo trgovci, se bo konzumen! čudil, kako poceni je možno kupiti dobra, kakovostna vina. V Italiji na primer prodajajo kmetje 1 liter vina za 15,- šilingov. Kdo pa sploh pomisli, da doslej italijanske mortadele ni mogoče uvažati zato, ker je delež masti po avstrijskem zakonu o živilih previsok. Ali pa, da je trenutno v Avstriji možno mineralno vodo deklarirati kot tako le, če je v njej kovostne domače proizvode. Zavedati se je treba, da pristop k EU pomeni tudi, da pri živilih ne bo več državno garantirane kakovosti. Vsak konzumen! se bo torej moral kritično ali manj kritično odločati za ja ali drugi proizvod. Čeprav strokovnjaki našim kmetom ne obetajo dobre bodočnosti, obstaja realistična možnost, da se bodo konzu-menti morda v večji meri potegovali za njih proizvode. Prav gotovo obsevana jabolka, paradižniki ali jagode, ki imajo za sabo dneve dolge transporte, niso po okusu človeka, ki malokaj da na zdravo prehrano! Vprašanje je, če dejansko hočemo cenejša živila za vsako ceno. Pri referendumu se bo lahko vsak državljan pos-lužil svoje demokratične pravice, da bo odločal sam, ali naj Avstrija pristopi k EU ali ne. Kdor se te pravice ne bo poslužil, za tega bodo odločali drugi. Upati je, da ljudje ne bodo nasedli agresivni propagandi za poceni živila, katerih kakovost je pogostokrat več ko vprašljiva. FUENS: z novim pdsedstvom v novo dobo 35. kongres FUENS v poljskem Gdansku (Danzig) je izvolil novo predsedstvo, predvsem pa je bil v znamenju revolucionarnih sprememb v vzhodni Evropi. Piše Janko Kulmesch Novi predsednik FUENS je Južni Tirolec univ. prof. dr. Christoph Pan (njega bralcem Našega tednika ni treba več posebej predstavljati, saj smo z njim že imeli dva daljša pogovora). Nasledil je dr. Karla Mit-terdorferja. Dr. Reginald Vospernik je bil ponovno izvoljen za podpredsednika. Da je FUENS (Federalistična unija evropskih narodnostnih skupin) postala v zadnjih letih dokaj pomembna organizacija, dokazujejo tudi naslednje številke: v zadnjih 4 letih se je vključilo v FUENS 31 članic (sedaj skupno 75); zastopane so v njej narodne skupnosti iz 24 držav, ki skupno predstavljajo 100 mio ljudi. Odkar so bivše komunistične države uvedle demokracijo, so zaživele tudi številne narodne skupnosti. Na Eolskem npr. je bilo pred letom 1988 registriranih devet narodnih skupnosti, po 1988 pa 60. Še posebej dramatičen je seveda razvoj v bivši Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Evropa zato nujno potrebuje enotno pravno zaščito narodnih manjšin. Ali kot je prof. Ermacora v odličnem predavanju dejal: „Vlogo varstvene sile mora prevzeti mednarodna organizacija. Morda najbolj primeren za to bi bil Svet Evrope.“ Trenutno stanje je vse drugo kot zadovoljivo. Države odločajo, kdo je sploh manjšina (Francozi npr. trdijo, da Bretonci niso narodna skupnost, temveč samo Francozi); manjka vsako skupinsko pravo in tudi vprašanje avtonomije ni obdelano. Predvsem pa: zagotovitev obstoječih pravic je prepuščena posameznim državam (prof. Ermacora: „Damit macht man den Bock zum Gärtner!“). Cilj FUENS je, da bi evropske oblasti, predvsem pa Svet Evrope, čimprej sprejele sklepe v smislu učinkovite zaščite manjšin in narodnih skupnosti. Od Sveta Evrope pričakuje, da bo ji dal priložnost za kritično stališče k osnutku manjšinske konvencije, ki ga pripravljajo njegovi uradni strokovnjaki. FUENS sama je že 1992 sprejela t. i. Cottbusovo izjavo in jo sedaj aktualizirala; v njej so upoštevane vse pomembne manjšinske pravice, od skupinskih pa do političnega zastopstva v parlamentarnih gremijih. Kongresa so se udeležili tudi predsednik NSKS Matevž Grilc, tajnik NSKS Franc We-denig in predsednik Centra avstrijskih narodnosti Karel Smolle. Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Zadnjo nedeljo popoldne sem užival, ko sem poslušal v celovškem glasbenem domu „Carmina Burana“. Zvečer sem sedel doma pred radio. Melodije Orffovih „Carmina Burana“ so se kar ovijale okoli mojih ušes. Napovedovalec pa, očitno skregan z latinščino in še s čim, je kar naprej napovedoval nekO „CarminO BuranO“. To je podobno, kakor bi kdo vstopil skozi ozkO vratO in na široko odprl svojO ustO, ker ima pljučO vnetO. Potem naj kar gre poslušat tistO „CarminO BuranO“, pa pikO. Naš tednik: Vaš odnos do koroških Slovencev? Prof. Pan: Zelo prijateljski. Ugotavljam, da imate visoko diskusijsko kulturo in da obvladujete oba deželna jezika perfektno. Kot znanstvenik pa želim poudariti predvsem naslednje: koroški Slovenci predstavljajo številčno majhno in na svojem avtohtonem ozemlju nestrnjeno narodno skupnost; Južni Tirolci pa predstavljamo nasprotni tipus narodne manjšine — živimo strnjeno državam nikoli ne sme spuščati v riziko, ki se ne bi dal kalkulirati. Naše predstave so jasne, v vsakem oziru upoštevamo načela mednarodnega prava. Nekateri očitavajo FUENS, da je preveč nemško usmerjena. Ta očitek je morda izraz pravilnih opazovanj, v resnici pa je taka kritika neupravičena. Zakaj? Nemški jezik je danes doma v približno 20 državah, Prof. Christoph Pan „Naš cilj je regionalizacija FUENS“ Novi predsednik FUENS dr. Christoph Pan je v pogovoru z NT poudaril, da bi lahko prišlo do kooperacije FUENS z Birojem narodnih skupnosti pri Uradu koroške deželne vlade. oz. v večini. Za moje znanstveno delo so izkušnje in problemi, ki jih imajo koroški Slovenci, velike vrednosti; sicer bi obstajala nevarnost, da bi bilo moje znanstveno delo preveč subjektivno. Delovanje FUENS potrebuje še večjo akceptanco s strani raznih držav oz. vlad. Kako to doseči? Akceptanca FUENS je gotovo narasla. FUENS ni več nepomembna ustanova, zato nam Svet Evrope ni hotel dati statusa opazovalca. Ali pozitivno formulirano: v Svetu Evrope je tekla neuradna razprava o vprašanju, kdo od narodnih skupnosti naj bi bil pristojen pogovorni partner. Rezultat te neuradne razprave: to je FUENS, ker deluje seriozno in ker predstavlja najbolj široko zastopstvo narodnih skupnosti. Pomembno je, da delujemo seriozno. FUENS se nasproti prevladuje pa v samo treh državah. To pomeni: v nemškem jezikovnem prostoru živijo večinoma manjšine. Zato se je v ravno tem prostoru začela tudi znanost intenzivno ukvarjati s tem vprašanjem. Angleži ali Španci nimajo v inozemstvu svojih manjšin; manjšine imajo znotraj svoje države. Temu primerno nerazvito je na tem področju njihovo znanstveno delovanje. S padcem komunizma postaja FUENS vedno večja, prav tako pa je večja tudi nevarnost, da jo hočejo nekatere organizacije ali osebe zlorabljati v zgolj egoistične namene. Kako namerava vodstvo FUENS proti temu ukrepati? Zaradi močnega navala novih narodnih skupnosti se za FUENS tembolj zastavlja vprašanje informiranosti. Brez potrebnih informacij ni možno oceniti, ali posamezne organizacije izpolnjujejo pogoje za članstvo. Organizacije morajo biti demokratične ter za narodno skupnost reprezentativne in avtentične. Kako dobiti potrebne informacije? Najbolje na kraju samem. Kdaj in kje bo naslednji kongres FUENS? Drugo leto pri Retoromanih (Graubünden). Gre za primer narodne skupnosti, ki nima matične domovine. In naslednji kongres na Koroškem? Naš cilj je, da bi razdelili delovanje FUENS po regijah, zato si predstavljam, da bi lahko prišlo do kooperacije FUENS z Birojem narodnih skupnosti pri Uradu koroške deželne vlade. To že naslednje leto na mednarodnem kongresu, ki bo v Spittalu. —Kuj— Klesti pri CAN: „Državna pogodba je izpolnjena“ Nadaljevanje s 1. strani Predsednik Centra avstrijskih narodnosti Smolle je državnega predsednika Klestila spomnil na aktualni položaj v Evropi in zahteval Charto narodnih skupnosti kot dodaten protokol h konvenciji človečanskih pravic. „Narodne skupnosti potrebujemo v skupni Evropi ustanovo, na katero se lahko obračajo s svojimi zahtevami,,, tako predsenik CAN. Za koroške Slovence je spregovoril podpredsednik NSKS mag. Marjan Pipp. Poudaril je vprašanje dežel-nozborskega mandata in skupnega demokratičnega zastopstva prav tako pa tudi medijske oskrbe. Med drugim je ponovno ventiliral vprašanje predtvornikov za TV-signal RTV Slovenija na dvojezičnem ozemlju. Odgovori zveznega predsednika niso bili posebej zadovoljivi. Državna pogodba je po njegovem mnenju izpolnjena in „predstavlja le še zgodovino“ (proti temu je odločno protestirala predsednica hrvaškega kulturnega društva mag. Zlatka Gieler), vprašanje predtvornikov pa je „zgolj finančne narave“ (čeprav predtvorni-ke onemogoča avstrijska politika). Sicer je tudi povedal, da so manjšine most do sosednih držav, priznal se je k njihovi „zaščiti in podpori“, dejal je, da se bo Avstrija tudi v prihodnje zavzemala za to, da se bo na evropski ravni sprejela obvezujoča Charta manjšinskih pravic — in navsezadnje je tudi priznal, da je še vedno nekaj vprašanj nerešenih. Katera vprašanja so to, tega ni hotel povedati, pač pa je poudaril, da je pred sed n if vseh Avstrijcev, torej take manjšine kot tudi večine. —Kuj- - Iz naših občin Besedo ima občinski politik LADO HAJNŽIČ (EL Železna Kapla) Predsednik kontrolnega odbora občine Turistično društvo bo treba zbuditi iz spanja Naš tednik: V Železni Kapli že nekaj časa čakate na nove volitve župana. Ali zaradi tega trpi delo v občinskem svetu? Hajnžič: Tega ne bi mogel trditi, Seveda pa je situacija zelo nerodna. Dokler bo Haider blokiral izvolitev nove deželne vlade, tako dolgo v Kapli ne bo volitev župana. Bo EL postavila svojega kandidata? Prav gotovo. Naš kandidat za mesto župana bo Franc Jožef Smrtnik, ki je dokazal, da je zelo zmožen občinski mandatar. Njegova kandiditura pa je važna tudi za Enotno listo, ki je s svojim delom veliko premaknila v prid slovenske narodne skupnosti. In to čeprav imajo socialdemokrati absolutno večino? Pod županom Hallerjem smo dosegli več kot prej pod Juvanom in Lubasom. Hallerju smo se pri poslovitvi tudi zahvalili, ker je odprt človek in je tudi v vprašanju slovenščine dokazal, da je politik boljšega formata - zaradi tega so ga očitno vzeli tudi v deželno vlado. Poudariti pa je treba, da brez dolgoletnega dela Enotne liste ne bi bili možni takšni uspehi. Danes imamo, kar se tiče slovenščine v občini, še odprto zahtevo po dvojezičnem napisu na občinskem uradu. Naše bistvene zahteve, npr. dvojezični vrtec, pa so danes uresničene. Si je občina po zaprtju Obirja gospodarsko opomogla? V neki meri že. To pa predvsem zato, ker smo dobili od dežele veliko subvencij. Ali bo tudi v prihodnje tako, dvomim, ker Hallerjev naslednik gotovo ne bo imel več tako „vroče žice“ v Celovec. Ugotoviti je treba, da se je projekt zdravilišča zelo obnesel. Ravno zdaj sem tri tedne na zdravljenju in sem spoznal zdravilišče od blizu. Vsekakor je to velikega gospodarskega pomena za občino. Nekoliko bolj kritično pa gledam na Obirske jame. Mislim, da je edini profit v tem, da smo dobili nekaj novih delovnih mest. Drugače pa profitirajo od jam predvsem Škocijan, Dobr-la vas in Žitara vas. Pri nas turisti ne ostanejo. V tem v sklopu moram kritizirati delo turističnega društva (Tourismusverein), ki je dobilo veliko denarja in v principu ni veliko storilo. Nizke številke nočitev potrjujejo moje mnenje. Silvo Kumer Redkvice iz domačega vrta. Marsikoga skrbi, kakšna bo kakovost živil, če bo Avstrija pristopita k Evropski uniji. Znano je, da tam prav sadje in zelenjavo obsevajo, preden jo izvažajo na naš trg. Vedno več ljudi se zato zaveda pomena zdrave prehrane. Okusne pridelke iz domačega vrta, posebej še redkvice znajo ceniti tudi Roman, Katja in Marjan. V Evropski uniji so živila za 15% cenejša V primeru pristopa Avstrije k Evropski uniji bo treba cene za živila in kmečke proizvode v teku petih let znižati na evropski nivo. Kaj to pomeni za kmete in za konzumete? S tem, da se bodo znižale cene kmečkih proizvodov na evropski nivo, ki je povprečno za 15% nižji kot avstrijski, bodo imeli naši kmetje nižji dohodek. Evropska unija se je obvezala, da bo plačala Avstriji ob pristopu 9,5 milijarde šilingov, ekološko proizvodnjo pa bo podprla z 2,4 milijarde šilingov. Avstrija bo tudi v bodoče lahko podpirala gorske kmete, EU pa bo prevzela 25% teh podpor. V primeru, da bo prišlo do poplave avstrijskega trga z inozemskimi kmečkimi proizvodi (sadje, zelenjava, vino), bo možno v teku 24 ur preprečiti nadaljnje uvoze določenega proizvoda. Da pa bo prišlo marsikaj novega v naše trgovine, je jasno. Konzumenti se tega dejstva deloma lahko veselijo, ker bodo živila večinoma ' tudi bistveno cenejša. Pri vstopu Avstrije bi živila stala približno toliko, kot stanejo danes v Nemčiji. Kmetijska zbornica na Štajerskem je sestavila seznam nekaterih živil in je primerjala avstrijske cene z nemškimi. Primerjava cen Proizvod Avstrija Nemčija Italija šil. šil. šil. Moka, 1 kg 14,50 4,90 4,30 Sončnično olje 18,90 22,40 8,20 Krompir, 2 kg 16,90 11,20 14,10 Smetana, 0,25l 17,90 8,60 13,70 Jogurt, 0,5 I 9,80 6,70 14,20 Maslo, 1/4 kg 22,30 13,20 21,10 Svinjski zrezki, 1 kg 100,50 70,10 93,50 Faširano meso, 50 dag 36,10 46,80 25,10 Šunka, 25 dag 32,30 17,30 24,60 Banane, 1 kg 18,90 21,00 21,50 Margarina, 25 dag 9,90 3,40 10,50 V Pliberku bo v soboto 21. maja (ob 10.00) spet odprla vrata galerija Wer-nerja Berga. Letošnja razstava bo pod geslom „Wernerju Bergu za 90. rojstni dan.“ Galerija bo odprta do 31. oktobra vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. dr. Franc Wutti Borovlje 24. 5. 1994 ni ordinacije petek, T V*1 1 V • 2°-mai 1994______________________________________________Iz naših občin Bo les ostal v Dobrovi in mnogo kmetov brez denarja? Po lanskoletnem snegolomu je še nad 2000 m3 drogov v Dobrovi. Na domačem trgu jih ni možno prodati, za izvoz v Slovenijo pa zaenkrat ni zadostnega števila prometnih dovolilnic. Če ne bo kmalu prišlo do rešitve, grozi našim kmetom velika škoda. Poroča Silvo Kumer Za prevoz v maloobmejnem pasu med Avstrijo in Slovenijo je število prevoznih dovolilnic omejeno. Za prevoz drogov (7 do 12 metrov dolgih telegrafov) iz Dobrove v Slovenijo pa je potrebno višje število prometnih dovolilnic. Štefan Domej (SJK) je prišel na pomoč, in eksporter, podjetje Stoketex, je dobilo od prometnega ministrstva z Dunaja obljubo, da dobi 300 dodatnih prometnih j dovolilnic, za katere bi moralo formalno zaprositi slovensko ministrstvo v Ljubljani. Ker tega še ni storilo, kmalu ne bo več možno izvažati lesa, ker slovenski prevoznik ne bo smel več s svojim tovornjakom v Avstrijo. Kaj to pomeni za južnokoroške kmete, je lahko preračunati. Za 1 m3 telegrafov bi dobili kmetje nad 1000 šil. Če drogove ne bo možno prodati v Slovenijo za produkcijo telegrafov, jih bodo morali v Avstriji kot industrijski les, kate- „V interesu naših kmetov sem skušal takoj pomagati. Upam, da bo zdaj pomagalo tudi slovensko ministrstvo za promet.“ ŠTEFAN DOMEJ (SJK) rega cena pa je pribl. 350 šil. za m3. Izguba bi bila ogromna. Zastopnik podjetja Stokotex Peter Kuchar, ki je 42 let delal v lesni prodaji, svari pred nadaljnjim zavlačevanjem: „Veliko borovcev je že napadla modrina, s tem pa les ni več uporabljiv.“ 1500 m3 telegrafov je Peter Kuchar že spravil za južnokoroške kmete v eksport in bi tudi še preostalih 2000m3, če bi mu ne delala birokracija tako velikih težav. Počasi, toda očitno le, meljejo v pisarnah slovenskega ministrstva za promet v Ljubljani. Toda do danes Peter Kuchar še nima v rokah dovolilnic, ki jih Dunaj dovoli, katerih pa Ljubljana še ni bila sposobna dvigniti in posredovati pristojnemu prevozniku v Slovenj Gradcu. Le dva nabasana tovornjaka (36 m3 telegrafov) gresta dnevno iz Dobrove čez Holmec v Slovenijo, _ del bodo prodali tudi v Bosno. Če telegrafov ne bo možno dobiti iz Avstrije, jih bo podjetje Stokotex verjetno moralo kupiti na Češkem, kjer so sicer dražji, toda nabava bi bila manj težavna. Štefan Domej upa, da to ne bo potrebno. „Na Dunaju sem dosegel, da so povišali število prometnih dovolilnic, zdaj še upam, da bodo tudi v Ljubljani brez večje birokracije dali dovolilnice prevozniku.“ Za Domeja bi bil to živ dokaz, kako dobro lahko funkcionira gospodarstvo med regijami. Tako ostane upanje, da to tako pojmujejo tudi uradniki na obeh straneh meje. aktualni intervju Peter Kuchar je 42 let delal v prodaji lesa in je eden najboljših strokovnjakov na tem področju. Čeprav je že v pokoju, pomaga podjunskim kmetom pri prodaji lesa. „Kmetje se ne zavedajo, koliko kapitala še imajo v svojih gozdovih!“ NT: Kje so bistvene težave pri prodaji lesa iz Dobrove? Kuchar: Poglejte. Na Koroškem ni več nobenega resnega odjemalca za telegrafe. Naši kmetje bi od snega podrti les prodali le kot industrijski les, ki pa ne doseže niti polovice cene za telegrafe, ki pa jih je treba spraviti hitro iz Dob-rove, ker so borovci deloma že napadeni od modrine. Časa res ni več veliko. Dodatno pa smo dobili še težave s prenizkim številom prometnih dovolilnic, kjer pa je Štefan Domej hvalevredno takoj pomagal. Upam, da bo zadeva hitro rešena. Največje težave Vam očitno dela birokracija? Uradnike bi bilo treba pripeljati v gozd, da bi na kraju samem videli, kako se nam mudi, sicer bodo izgube za kmete velike. Težave imate tudi pri odvažanju lesa iz Dobrove? V Dobrovi je le malo prevoznih poti, tako deloma sploh ne pridemo do podrtega lesa. Nekateri kmetje imajo pet traktorjev pred hišo, namesto cest v gozd pa le steze. Po mojem se kmetje premalo zavedajo, koliko kapitala spi v njihovih gozdovih. V Dobrovi je še ogromno lepega lesa, katerega bi lahko prodali po sorazmerno dobrih cenah. Telegrafi so najboljši dokaz za to. Štefan Domej (Skupnost južnokoroških kmetov) je na Dunaju uspešno interveniral. Zdaj ima Peter Kuchar (desno) spet upanje, da bodo podjunski kmetje pravočasno in po dobri ceni prodati od snega podrti les iz Dobrove. Foto: Kumer Rož — Podjuna — Zilja____________SSmjm ČESTITAMO Darovi za tiskovni sklad Anton Dragaschnig, Vrba 80,—; Terezija Kovačič, Lipa 30,—; Marija Šimenc, Udmat 30,—; Matevž Fritz, Šmiklavž 80,—; Stanko Trink, Vognje polje 50,—; Johan Grabner, Sp. Borovlje 50,—; Franc Arneitz, Sp. Borovlje 50,—; Johan Ressmann, Le-dince 80,—; Marija Scheinig, Sp. Dobje 80,—; Alojzija Tarman, Loče 50,—; Simon Triessnig, Loče 80,—; Franc/Rozina Wernig, Kočuha 80,—; N. N., Šmarjeta 80,—; č. g. Janez Lampichler, Šmarjeta 80,—; N. N., Šmarjeta 20,—; Janez Korenjak, Trebije 50,—; Simon Smeritschnig, Šmarjeta 30,—; č. g. Janko Krištof, Šmarjeta 80,—; Katarina Sablat-schan, Zg. Vesca 40,—; Jurij Malle, Vrh 30,—; Fiubert Kescher, Selo 20,—; Barbara Flirm, Galicija 80,—; Antonija Podgornik, Apače 80,—; Janez Kaiser, Rinkole 80,— ; dipl. inž. Štefan Domej, Rinkole 30,—; Fric Hafner, Rinkole 30,—; Mirko Perc, Rinkole 30,—; dekan Kristo Srienc, Šmihel 80,—; Justina Kušej, Šmihel 80,—; Ivanka Paulič, Šmihel 30,—; Franc Čebul, Šmihel 80,—; Janez Kušej, Šmihel 30,—; Albert Krajger, Šmihel 50,—; Helena Budin, Šmihel 30,—; Friedrich Jernej, Šmihel 30,—; Miha Sadjak, Šmihel 30,—; Helena Močnik, Šmihel 30,—; Tilka Lutnik, Šmihel 30,—; Jožef Kert, Šmihel 80,—; N. N., Breška vas 80,— ; Jože Demšar, Breška vas 10,—; Ana Tomažej, Strpna vas 20,—; Johan Bricman, Strpna vas 20,—; Hanzi Bricman, Strpna vas 50,—; Erwin Vauče, Strpna vas 60,—; Anamarija Krobath, Strpna vas 80,—. Iskren Bog plačaj! Sele KONCERT „Živimo v družini“ Čas: 29. 5., ob 14.30 Kraj: farna dvorana Sele Nastopajo: Ženski pevski zbor Con-cinite z Vrhnike, Mladinski pevski zbor Sele, družina Oraže, MePZ Sele Prireditelj: Pevsko društvo Sele V Kokju pri Dobrli vasi je preteklo soboto obhajal 60. rojstni dan Slavko Osojnik. Ob tem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik zvestemu odborniku Janezu Hoblu iz Nagelč, Ani Michelin iz Škocija-na in Zofiji Rutar iz Lovank. Društvo upokojencev Podjuna vsem slavljencem iskreno čestita ter želi tudi v prihodnje mnogo zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Produ pri Ledincah je pred nedavnim obhajala rojstni dan Nadja Zeichen. Čestitamo ter želimo vse lepo in dobro! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi člani mladinske skupine iz Ledine, ki ji želijo izpolnitev vseh skritih želja. Jutri bo v Št. Janžu v Rožu slavil rojstni dan Toni Hornböck. Prav prisrčno mu čestitamo, želimo še mnogo srečnih, zadovoljnih in veselih let v krogu najdražjih, tako doma kot v poklicu. Čestitkam se pridružujejo EL, VS Bistrica v R. in sodelavci iz Mohorjeve. Osebni praznik obhajata tudi Zofija in Erich Steiner, za kar prisrčno čestitamo! V Št. Jakobu je srečal Abrahama Anton Koren. Za ta jubilejni rojstni dan vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega bla- goslova! Čestitkam NT se pridružuje domači cerkveni zbor. V Rutah ob Baškem jezeru slavi 60. rojstni dan Mici Knafl, po domače Pavlčova. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Pavlu Simi iz Leš, Zorki Weber iz Št. Jakoba in Hildi Mischelin. Vsem slavljencem kliče društvo upokojencev še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika! Osebni praznik je obhajala tudi Zofi Male, po domače Jakopinja s Kota. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Angela Kulmesch iz Sel slavi 30. rojstni dan. Za ta jubilejni praznik iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači, ki želijo Angeli vso srečo in veliko zadovoljstva! V Dobu pri Pliberku bo prav tako jutri obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Pliberk Alojz Messner. Prav iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. 71. rojstni dan je pretekli ponedeljek obhajala Fani Štefanko iz Podlibiča pri Šmihelu. Za ta osebni praznik iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Naslednje voščilo je namenjeno Marku Čapelniku iz Zgornjih Libuč pri Pliberku, ki je te dni obhajal 66. rojstni dan. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova! V Selah obhajata osebni praznik Kristjana Leo iz Grabna in Mici Hribernik, po domače Kač-nerjeva Mici. Obema iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse najlepše! Konec tedna bo slavil osebni praznik mestni svetnik EL Pliberk Fric Kumer, doma na Blatu pri Pliberku. Naše iskrene čestitke. Zavzetemu in nadvse priljubljenemu občinskemu odborniku želimo še mnogo srečnih, zadovoljnih in zdravih let v krogu najdražjih, mnogo uspeha v občinski politiki ter prav posebno mnogo lovske sreče! Čestitki se pridružujejo EL, SJK in NSKS. Na Prebljah pri Kotmari vasi je obhajala rojstni dan mlada Manuela Miksche. Vsi domači ji iskreno čestitajo ter želijo vse lepo in dobro! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Preteklo soboto je obhajal j rojstni dan rektor Doma prosvete ; v Tinjah Jože Kopeinig. Naš i tednik slavljencu prisrčno čestita ! ter želi vse najboljše, zlasti trdne- j ga zdravja, osebnega zadovolj- ; stva in Božjega blagoslova! Če- i stitkam Našega tednika se pri- j družujejo vsi iz Doma prosvete v • Tinjah. V torek, 17. maja, je obhajala ! 65. rojstni dan Marija Hudobnik : iz Nonče vasi pri Pliberku. Za ta i lepi življenjski praznik prisrčno j čestitamo ter želimo tudi v i prihodnje mnogo osebne sreče in zadovoljstva, predvsem pa trd- i nega zdravja! Čestitkam Našega \ tednika se pridružuje društvo upokojencev Pliberk. Rojstni dan in god je obhajala Zofija Skuk iz Belovč pri Dobrli vasi. Ob tem dvojnem prazniku ; iskreno čestitamo ter kličemo še i na mnoga zdrava in zadovoljna leta! i ■ Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Mariji j Jenič z Letine, Fricu Kumru z i Blata in Mariji Telič z Letine. I Društvo upokojencev želi vsem j slavljencem vse najboljše, zlasti i trdnega zdravja in osebnega za- j dovoljstva. Čestitkam se pridru- j žuje uredništvo NT. ČESTITKA TEDNA Časov Hanzej slavi 85. rojstni dan. Pretekli ponedeljek, na dan Janeza Nepomuka, je v Šmihelu slavil visok življenjski praznik Hanzej Čas, domačinom prvotno znan kot nekdanji vodja šmihelskega poštnega uradac Rodil se je 16. 5. 1909 v Šmihelu, kjer je doživljal sicer trdo, toda srečno mladost. Nato je skupno s Shencem, Igercem in rajnim Kute-jem (vsi skorajda isti letnik) študiral teologijo ter z njimi delil tudi sobo. Razne bolezni, kot na primer tuberkuloza, pa so pogosto vplivale na njegovo življenjsko pot. Tako je moral prestati mnogo operacij, po katerih pa si je dobro opomogel. Mnogo let je bil vodja šmihelskega poštnega urada ter prizadeven in vesten organist v domači farni cerkvi. Če mu je čas dopuščal, pa je rade volje pomagal tudi KPD „Gorotan“. Danes uživa slavljenec zaslužen pokoj - predvsem z branjem vsakovrstnega pisnega gradiva, rad pa se tudi sprehaja v domači občini in celo na kolo še rad sede. Jubilantu Hanzeju Času ob 85. rojstnem dnevu in godu prisrčno čestitamo ter želimo, da bi ostal še naprej tako zdrav in čiL Vse najboljše in še mnogo zadovoljnih ter blagoslova polnih let! Čestitkam NT se pridružuje društvo upokojencev Pliberk, ki kliče Hanzeju vse najboljše in še na mnoga leta! F. s. Rož — Podjuna — Zilja FARNI PRAZNIK V LOČAH Dobiček za nakup novih orgel Farani Loč točno vedo, kaj hočejo. Namreč nove orgle za svojo cerkev. Ker pa te stanejo 2,4 milijona šilingov, so farani letos že drugič pripravili praznik. Z dobičkom bodo podprli nakup novih orgel. Krasno vigredno vreme in zanimiva ponudba sta minulo nedeljo privabila mnogo domačinov k farnemu prazniku, h kateremu so domačini vabili v kulturni dom v Ločah. Še posebej razveseljivo je bilo videti, da v Ločah vlečejo vsi, ne glede na narodno ali politično pripadnost, za eno vrv. Vsi namreč želijo, da dobi farna cerkev v Ločah nove orgle in zato so si fa- rani marsikaj zamislili. Za občinstvo so pripravili pester kulturni spored, katerega so oblikovale vse domače skupine; med njimi tudi moški pevski zbor „Je-pa-Baško jezero“ pod vodstvom mag. Aleša Schustra in loški tamburaši, ki jih vodi Erika Wrolich. Da otrokom ni postalo dolgčas, je poskrbel čarovnik, odrasli pa so medtem na bolšjem trgu brskali in marsikdo je našel kaj pri- Faranka Ani Vidic je izkoristila praznik ter župnika Stanka Otipa spomnila, da ji je za pospravljanje cerkve obljubil kavo. mernega za svojo hišo. Veliko zanimanja pa je bilo tudi za ladjo, ki je bila na dražbi. Ker pa je farni praznik trajal cel dan, so domačini poskrbeli tudi za to, da nikomur ni bilo treba trpeti žeje ali lakote. Joško in Erika Wrolich sta se izkazala kot prava strokovnjaka, ko sta na žaru pekla za goste razne specialitete. Nekaterim pa se je nasmehnila boginja sreče pri srečolovu, za katerega so med drugim tudi domača gostinska podjetja dala na razpolago dobropise za jedi. Kar dva dobropisa za jedi sta prišla v roke domačemu župniku Stanku Olipu, prav tako pa tudi steklenica odličnega vina, katerega pa prav gotovo ne bo užil v gostilni, saj je od nje dobil dobropis za jed. Sicer v neugodnem trenutku, namreč v času uspešne shujševalne diete, pa je dobila pri srečolovu prav tako dobropis za jed tudi Dorica Lepuschitz. Vrhu tega pa še zaboj piva, kar pa ne bo tak problem, saj bo nekega dne minil čas hujšanja. Vsekakor je farni praznik bil v vsakem oziru uspeh. Uspelo je dobiti podporo za nakup orgel, bila pa je tudi dobra priložnost, ko so si domačini prišli pri skupnem praznovanju bliže. Gimnazijci „študirali“ Globasnico Letos je Slovenska gimnazija povezana z Globasnico in Štebnom. Ob tej priložnosti so dijaki 6.A razreda v okviru projektnega pouka raziskovali zanimivosti globaške občine. Svoje delo predstavljajo v posebni brošuri. • Prva skupina se je s prof. Jožetom Wakounigom posvetila izkopaninam, t. j. keltsko-rimski zgodovini. • Druga skupina je raziskovala ob mentorstvu mag. Jakoba Logarja romanja k Rozaliji oz. Hemi nekdaj in danes. • Tretja skupina se je lotila ] mejnega področja psihologije, j Dipl. inž. Ernst Hildebrandt je demonstriral, da so cerkve, pred-! vsem prostor okrog oltarja, po-| sebno močni energetski kraji. • Četrta skupina se je ukvarjala z občino na splošno. Posebej pa jo je zanimala še problematika izgradnje smučišč in žičnic na Peci. • Peta skupina je raziskovala j zgodovino obeh slovenskih kulturnih društev v Globasnici in v štebnu in pri tem spoznavala tudi nekatere pomembne ljudi iz teh ; krajev, npr. Franca Ledra-Lesič-: jaka in prof. Jožka Hutterja. ; Nepozabno bo za dijake sreča-j nje z devetdesetletno gospo I Nežo Zollbauerjevo v črni kuhinji ! pri Mlačniku, kjer je njen nečak ! gospod Pavel Kert pripravil zanje j ocvrta jajca na globaški način, i Ostalo pa jim bo v spominu tudi i gostoljubje v družinah, kjer so ; bivali; saj so nekateri dijaki sploh ' prvič pobliže spoznali kakšno j PISMO BRALCA Svetovni slovenski i kongres — dete, ki še kako živi! \ Na pisanje gospoda mag. Kul-mescha o Svetovnem slovenskem kongresu v NT z dne 6. 5. 1994 odgovarjam predvsem i zato, ker je njegov komentar pomanjkljiv in je treba zato nekatere ugotovitve pojasniti. V javnosti, tudi v nemški, bi namreč lahko prišlo zaradi kritikasterstva ; do nepotrebne polemike, ki bi | utegnila slovenstvu celo j škodovati. Gospod Kulmesch govori o j „brezperspektivnosti SSK“, ki naj bi verjetno pomenila neperspektivnost SSK, posebno na Koroškem. Nadalje govori o gospodarskem lobiju, ki ga želi ustvarjati podpisani predsednik KK Svetovnega slovenskega kongresa. Poleg tega modruje tudi o SSK — „mrtvo rojenem detetu“, čigar cilji se sicer uresničujejo, mendar kar sami od sebe, in da je prav zato SSK odveč, saj sam sebi ne more biti namen. O protislovju takšnih izjav ne želim polemizirati, želel pa bi vedeti, komu naj takšni komentarji koristijo? Koga moti SSK, gospod Kulmesch, ki ste pred dvema letoma skupaj z gospodom Strizlom in Kleine Zeitung zagnali v javnost vik in krik, ko se je SSK potegoval za to, da bi tudi koroški Slovenci dobili slovensko državljanstvo ali pa vsaj posebni status. Le-to modro in v svojo narodno korist počenjajo tudi Židje, Italijani s svojo manjšino v Istri, itd. Tedaj niste spoznali daljnosežnosti in pomembnosti našega zavzemanja. Spoznali ste le, kako lahko skupaj s Strizlom napadate in uničite omenje- na zavzemanja, ne glede na to, ali s tem škodujete SSK in slovenstvu ali ne. Kakšen je bil namen tega početja, veste sami, g. Kulmesch! Vsekakor je Konferenca za Koroško spoznala, da je zanjo bolje, če si ustvari lobi in posreduje v narodnostnih vprašanjih čimmanj javno. Zato g. Kulmesch, to dete še živi! Kar pa se tiče gospodarskega lobija pri SSK in glede obstoja pristojnejših ustanov, naslednje: Hvala Bogu, da so na Koroškem za gospodarska vprašanja pristojnejše ustanove. Žalostno bi bilo, če le-teh pri tem številu naših poklicnih gospodarstvenikov ne bi bilo. Menim celo, da bi jih lahko bilo več. Tem ustanovam SSK ne želi biti nikakršna konkurenca. Obratno, želi jim pomagati in jih vzpodbujati s svojimi vezami, ki jih je ustvaril po svetu s svojim lobijem — če to seveda kdo želi. Lobi pa ni nikakršna institucionalna zade- va, marveč se ga ustvarja povsem preko osebnega zavzemanja, in to SSK in Konferenca za Koroško kot njegov sestavni del tudi počne. Koliko se teh vezi kdorkoli ali katerakoli organizacija, ustanova itd. poslužuje, je njen problem. Ne obstajamo, da bi delali slovenskim organizacijam konkurenco; tega imamo na Koroškem že preveč. Zato se bo „konkurenčno zaviralnega“ mišljenja in pisanja moral znebiti tudi komentator in urednik NT —-„da bo šlo kaj naprej", kot pravi sam. Obstajamo in zavzemamo se za to, da bi bili pri uresničevanju slovenstva eden izmed členov, in to na svetovni ravni. Ob tem spoznanju smo odprti za vse, tako za konstruktivno mnenje kot tudi za negativno kritiko, ki pa naj bo vsaj poštena, malo manj kritikasters-ka in ne hudomušno izzivalna. prof. Lojze Dolinar, predsednik KK SSK 8 Reportaža Reportaža 9 Ob robu povedano... Nov dialog s prvoobhajanci Pliberk. Z otroki se je začel pogovarjati križem k raže m nemško in slovensko, kot bi bilo to nekaj običajnega in že vsa leta tako. Za to navidezno običajnostjo pa se je skrivalo dolgoletno prizadevanje zdaj podobno ironiji zdaj žaloigri, vseskozi pravzaprav nepotrebno in nerazumljivo. Nobenemu tujcu ne bi prišlo kaj drugega na misel, kakor se veseliti z otroki ob njihovem prazniku. Veselo in resno je potekal dialog med župnikom in prvoobhajanci. Domačinu pa so rojile razne misli po glavi, spomini na prejšnje dni. Mašni obred se mu je zdel nekam nenavaden, celo nerealen. Ne spominja se, da bi kaj takega zavestno že doživel. Mlad fant je. Podoben vsem drugim in nič vidnega ga ne razlikuje od vrstnikov. Niti ne slovenska materinščina. V šoli se šele polagoma začne zavedati, da je to nekaj posebnega. Vendar nič ugodnega in sam večkrat z uporom seže po nemški besedi, čeprav je to zanj nenavadno, saj v domači okolici le redko s kom spregovori nemško. Dobro se spominja dni pred prvim sv. obhajilom, ko si ni delal preglavic o tem, zakaj pliberški otroci nočejo dvojezičnega praznovanja. So pač neumni otroci. Spomini na te trenutke se mu porajajo v mislih, ko z očmi sledi dogajanju pri oltarju. Župnikove besede, zelo preproste in razumljive, pač primerne za otroške glavice, so se bržkone vtisnile tudi v starejše glave. Dialog duhovnika s prvoobhajanci je bil za Pliberško faro z več vidikov nenavaden in nekaj novega. Prvič, neobičajen, ker je bil ta obred oblikovan mnogo primernejše otrokom kot doslej, ko je duhovnik ex catedra govoril otrokom življenjske napotke. Z dialogom in nekaj prispodobami je župniku najbrž uspelo otrokom posredovati več kot katerakoli pridiga. Drugič, neobičajen, ker je bilo to za nemško govoreče otroke iz mesta Pliberka prvikrat dvojezično obhajilo. Ne morem se znebiti ekstremnega primera apartheida, ko sem pretekla leta opazoval, kako peščica netolerantnih pliberških „purgerjev” preprečuje svojim otrokom stik s slovensko besedo. Dolga leta so se ti purgerji z rokami in nogami otepali strašne misli, da bi bili njihovi otroci pri prvem sv. obhajilu pohujšani s slovenščino, s čimer bi oskrunili njihovo življenjsko maksi-mo. Bali so se, da bi slovenska besedica otroke v glavicah zmedla in privedla do spoznanja, da le ni škodljivo, prej koristno, če znaš vsaj nekaj besed tega jezika. Purgerji so jim vtepavali v glavo nekoristnost in škodljivost slovenščine, češ da bo pod tem trpelo učenje nemščine. Kajpada to pri otrocih pade na rodovitna tla, ko se jim drugače povsod trobi, kako koristno je kaj znati, vedeti za število pi in rojstni dan Jožefa II, poznati moške in ženske kromosome in znati razložiti oscilator. Kratko in malo, ni je stvari, ki jo je odveč poznati. In naj se ne sramujejo, če po treh letih angleščine v šoli ne znajo niti enega daljšega stavka na pamet, in že sploh ne, če istega ne zmorejo v jeziku, ki živi okoli njih, v katerem se občasno pogovarjajo tudi starši. Mnogi pliberški otroci in drugi že starejši se morda niti ne zavedajo, s kolikšno vehemenco so jih njihovi starši obvarovali dvojezičnega prvoob-hajanjskega praznika in nasploh preprečevali stik s slovensko besedo, škodljivo, bogokletno, pač z besedo “šieh” najbolje orisano in le v skrajni sili uporabno tam za mejo v gostilni. Drugače pa je popolnoma nepotrebno tratenje časa se jo učiti, celo zažugali so jim, da si človek manjvreden, če jo znaš, prikladna in lepo zveneča pa je v tej in oni kletvici. Župnik Olip je z enim samim dejanjem osmešil vse tiste purgerje, pa naj so si od jeze grizli klobuke. Pobožnim zastopnikom purgerjev v farnem svetu, ki se še vedno bojijo dialoga, bi bilo svetovati, ko bi imeli v sebi količkaj časti do samih sebe, da urno poberejo šila in kopita in jo popihajo iz farnega sveta. Izjeme potrjujejo: Slovenščino je lino ohraniti tudi v mešanih zakonih Ali je možno v mešanih zakonih uveljaviti slove t enakovreden jezik in ga posredovati tudi otrokom? Dvojezična vzgoja v družini, ko en del staršev ne zr^ko, je zahtevna. Pot do tega, da otrok enakovredno obvlada oba jezika, je naporna in zgleda, da je to v zakonih bolj izjema kakor pravilo. Pripravila Heidi Stingler Na južnem Koroškem imajo otroci najboljše pogoje, da se naučijo dva jezika. Dejstvo je, da se te možnosti poslužuje manjšina. To še posebej opažamo v mešanih zakonih, kjer eden od partnerjev ne zna slovensko. Kje so problemi, o tem so nam pripovedovali naši pogovorni partnerji. Melita Kočmata, roj. Aich-holzer, je doma v Hodišah, kjer je tudi odbornica tamkajšnjega slovenskega društva. Sama poje pri slovenskem cerkvenem zboru in je zaposlena v slovenskem podjetju. Pred kratkim se je poročila v Vetrinj, kjer njena štiriletna hčerka obiskuje otroški vrtec. Melita Kočmata pripoveduje, da je želela dati hčerko v otroški vrtec Mohorjeve, vendar da tam ni dobila prostora. Upala je, da bi se hčerka tam naučila slovensko. Sama s hčerko govori nemško, ker mož nima razumevanja za to, da bi ona govorila z otrokom slovensko. Pravi, da so njeni starši naredili napako, da z vnukinjo nikoli niso govorili slovensko in so se prilagodili njenemu - torej nemškemu pogovornemu jeziku. Ker pa je hčerka zelo ponosna, če jo mama nauči kakšno slovensko pesmico in tudi želi govoriti slovensko, ima Melita Kočmata upanje, da se bo drugega jezika morda le še naučila v šoli. „Upam, da se bo hčerkica naučila slovenščine v šoli!“ pa je seveda pozitiven odnos nojezičnega partnerja do druge-a jezika. „Ce to v naši družini ne uspelo, bi se vprašal, zakaj Melita Kočmata Je tako upanje realistično? smo vprašali učiteljico Er Wrolich, ki ima kot dolgolesm se 40 let politično zavzemal pedagoginja izkušnje, da a slovensko stvar,” pravi Fric otrok po navadi nauči slovensumer. ne le takrat, če čuti, da im starši do tega jezika najmanj Pliberk je dvojezična občina in zitiven odnos in se skupajäko je slovenščina prisotna tudi otrokom trudijo, da se ta naß v javnosti. Kako pa je možno še drugi jezik. Pogostokrat bsredovati otroku slovenščino v so pričakovanja staršev, gletaju, kot je to na primer Št. Vid, posredovanja slovenščine otier slovenščina v javnosti sploh ku, prevelika. Šola sama eri prisotna. Zdravko Oraže, ki stavno ne more nadoknaditi Jihaja iz Sel in dela pri borovelj-ga, kar so starši zamudili ali Posojilnici, se je poročil v Št. nemarjali. Številni pa so tudi fa. Pravi, da njegova žena ne meri, ko starši v ljudski šoli priha slovensko in zato je tudi levijo babicam in dedejem na fevno, da bi se otrok naučil slo-bo otroka k dvojezičnemu lansko. V glavnem vidi problem uku, in se nato čudijo, da otijtem, da je nemško govoreča še ne govori perfektno sloveti cel dan pri otroku, sam pa je sko. ^poslen in zato nima toliko mo- če starši v mešanem zakohosti, da bi svojega otroka na-dejansko želijo uveljaviti enaKcil slovensko. „Zavedam se pa, vrednost obeh jezikov, je Rje slovenščina moj materin je-trebno, da slovensko govoA in bom zato seveda skušal, oče ali mama že od nosečnda bom ta jezik posredoval tudi govori z otrokom doslednoVojemu otroku, čeprav vem, da slovenskem jeziku. Samo ß to zelo težavno,” pravi Zdrav-otrok občuti, da sta staršem ro Oraže. Tudi on upa, da ga bo pri srcu oba jezika, bo otijti tem podprla šola, saj v St. Vi-spoznal tudi drugi jezik kot vrriu obstaja možnost prijave k noto, ki se jo splača ohra^ojezičnemu pouku. „Marsikomu žal manjka sar” zavest in pod takimi pogoji —----- seveda težavno posredoV' otroku jezik, brez katerega v k ™ roški javnosti laže izhajaš, „V nemškem wrol teh 98 znaš-' pravi Okolju je te- žavno, da Marsikje pomagajo o h raj1 uE59f S6 Otrok slovenščino v družini tudi babi' nauči slo- in dedeji. Tako je tudi v druž}__^^^» JJ|’ venščine!“ mestnega svetnika Frica KuU ra v Pliberku. Ker njegova ha ne zna slovensko, se d družina še bolj trudi, da se ot Prav tako v večinoma nemški ci enakovredno učijo tudi stolici živi učitelj Toni Gallob v vensko. Fric Kumer pravi, ’iči vasi. Pravi, da je bila zanj trud ni bil zaman, kajti danes Ptačitev, da bo posredoval otro-vnuki znajo oba jezika. Pogoj°rri slovenščino, samoumevna, „Če otrok čuti, da je staršem jezik pri srcu, bo to tudi otroku!“ Osi Rust čeprav njegova žena tega jezika ne zna. V prvih življenjskih letih je z otroki govoril dosledno slovensko, vendar je nemško okolje skorajda onemogočilo, da bi otroci govorili slovensko. „Z obiskom Slovenske gimnazije pa so otroci le začeli govoriti slovensko, čeprav moram priznati, da danes doma govorimo večinoma nemško,” pravi Toni Gallob. Dobro uspela je dvojezična vzgoja tudi v mešanem zakonu družine Sitter v Plešerki. Elisabeth Sitter prihaja iz gornje Koroške in je bilo zanjo samoumevno, da se je naučila slovensko. Sama je z otroki vedno govorila nemško, mož in njegova družina pa slovensko. Čeprav danes 14-letna hčerka Mirijam v ljudski šoli še ni govorila slovensko, se je družina odločila, da naj obiskuje Slovensko gimnazijo. Mirijam danes odlično govori slovensko. Gregor obiskuje prvi razred ljudske šole in trenutno še ne govori slovensko, čeprav jezik razume in njegova mama Elisabeth Sitter upa, da bo tudi on nekega dne začel govoriti slovensko. „Priznati moram, da danes v družini govorimo večinoma nemško!“ Toni Gallob Zaposlenost staršev ali nemško okolje vidi Osi Rust iz Št. Janža v Rožu le kot izgovor staršev, katerim jezik ni dovolj dragocen, da bi ga posredovali svojim otrokom. Sam je poročen z ženo, ki ne zna slovensko in tudi do manjšine nima najbolj pozitivnega odnosa. Kljub temu pa je zanj samoumevno, da si ne pusti vzeti pravice, govoriti s hčerko izključno slovensko. Šestletna hčerka Ricarda danes obiskuje otroški vrtec v Mohorjevi in govori slovensko prav tako dobro kot nemško. „Prepričan sem, da to zmore uresničiti vsak oče ali mati, ki ima res dober in intenziven odnos do svojega otroka. Če otrok čuti, da je staršem jezik pri srcu, bo to tudi otroku,” pravi Osi Rust, ki se trudi, da vsako uro svojega prostega časa posveti hčerki Ricardi. Adke 10 Kultura Zmagoslavje mladosti in sožitja v celovški kantati Carmina Burana V nedeljo, 15. maja popoldne, smo v Domu glasbe v Celovcu dočakali težko pričakovani trenutek, glasbeni dogodek desetletja v kratki zgodovini slovenske instrumentalno-vokalne glasbene poustvarjalnosti na Koroškem. Mladi zborovodja in dirigent mag. Stanko Polzer si je zadal težko nalogo, a jo je odlično opravil. Mag. Polzer ima troje osnovnih lastnosti, potrebnih za izvedbo takega dela: ogromno strokovno znanje, miren, a odločen nastop in sposobnost, da animira skoraj dvesto koroških Slovencev za dosego skupnega cilja. Redka, toda dragocena lastnost. Mešani pevski zbor „Danica" iz Št. Primoža, mešani pevski zbor „Peca" iz Globasnice, mešani in mladinski pevski zbor Zvezne gimnazije za Slovence. To so zbori, katerih člani so žrtvovali ogromno prostega časa, da so (čisti amaterji) skoraj profesionalno poustvarili veličastno Orffovo kantato Carmina Burana. Tolkalci Studia Percussion iz Gradca in člani simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije s pomočjo nekaterih članov orkestra ljubljanske Opere, so dali instrumentalno podlago in skupno s solisti ustvarili to težko, ragibano, ritmično zelo pestro in na momente veličastno delo. Kot korepetitorja sta sodelovala koroška pianista Andrea Wuzella- Močilnik in Toni Kernjak. Carl Orff, ki je deloval v Münchnu in Salzburgu in je umrl I. 1982, je med glasbeno- pedagoškimi krogi znan predvsem po svojem „orffovem in-strumentarju”, s katerim nabirajo prvo glasbeno znanje že najmlajši v vrtcih. Seveda je bil poleg tega odličen skladatelj, mogoče še najbolj znan po dveh kantatah, ki sta največkrat izvajani: srednjeveška Carmina Burana in klasična latinska Catulli Carmina. Scenska kantata Carmina Burana, ki je bila prvič izvedena I. 1937, je živo nasprotje umirjenim mašam in requiemom, kot so jih komponirali preklasični mojstri in seveda Mozart, Beethoven ali Verdi. Sam avtor je kantati dal podnaslov „Posvetni spevi za soli in zbor s spremljavo instrumentov in slik“, zato je tudi velikokrat odrsko izvajana. Orff je v glasbi predstavil veselo stran življenja, to je himna veselja, ljubezni in sreče. In izgleda, da so se koroški Slovenci nalezli tega veselja in z ljubeznijo ter veliko požrtvovalnostjo zelo dobro odpeli celotno kantato — ritmično precizno in na liričnih mestih — zlasti ženski zbor — odlično. Pri moških mi je manjkalo predvsem basov, kar pa ni bistveno vplivalo na celotno izvedbo. Zrelostni izpit. Pri solistih moram seveda najprej omeniti sopranistko Norino Radovan, ki je s svojim zvonkim koloraturnim sopranom ves čas briljirala in dosegla višek v 23. kitici, ko se v „Dulcissime" preda dragemu. Izredno odpeto! Tenorist Marjan Trček (med drugim letos tudi poučuje na slovenski glasbeni šoli v Celovcu in Pliberku) je svoj kratek, toda izredno eksponirani part („In taberna —- v gostilni“) odlično odpel. Baritonist, domačin Jožko Kovačič, zborovodja in profesor na Slovenski gimnaziji, se je prvič predstavil kot solist v tako težki vlogi. Glede na to, da ni poklicni pevec in je solopetje zelo kratko študiral ter da je ta vloga najobsežnejša v celotni kantati, je zelo dobro odpel svojo vlogo, predvsem se pa vživel v besedilo samo. Dirigent Polzer, kot rečeno, je ves čas suvereno vodil zbore, orkester in soliste in jih pripeljal do Ob 16. rojstnem dnevu „literarnega odkritja Koroške" Sigrun Krampi iz Št. Andraža v Labotski dolini je Mohorjeva založba v Celovcu izdala esperantski prevod njene prve pesniške zbirke „Irrgärten der Sehnsucht“. Naslov knjige je „Misgvidaj gardenoj de l’sopiro“, prevedla pa jo je Maja Tišljar iz Maribora. S tem prevodom bodo mogli esperantisti, ki jih je mnogo po vsem svetu, predstaviti pesmi mlade Korošice v svoji materinščini, saj ima prav esperanto vlogo posredniškega jezika, meni Mohorjeva založba, ki je izdala tako izvirno kot tudi prevedeno zbirko pesmi Sigrun Krampi. veličastnega konca. Vedoč, da ne sme dopustiti ploskanja med posameznimi deli kantate, rok sploh ni spustil navzdol in priznati moram, da je tudi slovenska koroška publika napravila zrelostni izpit. Dirigent je porabil veliko energije za precizno in zelo muzikalno vodenje zbora, zato se je lahko manj posvečal orkestru, kar je vplivalo na nekatere vstope posameznih instrumentov. Pri drugih izvedbah se da tudi to odpraviti. Odlični so bili tolkalci iz Gradca. Izredne važnosti je, da je poleg prirediteljev in organizatorjev, t. j. SPZ in KKZ ter Zvezne gimnazije za Slovence, sodeloval tudi Slovenski spored ORF, ki mu je uspelo razmeroma poceni dobiti ekipo za TV snemanje celotne kantate. To dejstvo in televizijski prenosi, ki bodo dve nedelji zapored (22. in 29. 5.) v slovenski oddaji ORF „Dober dan, Koroška“, imajo izreden pomen za uveljavljanje slovenske koroške glasbene poustvarjalnosti v celoten avstrijski prostor. Takšno sožitje slovenskih koroških kulturnikov je veliko vredno in pričakujemo, da bo postalo tradicionalno. Lovro Sodja „Da bi lažje bili nesrečni“ je naslov slovenskega prevoda knjige znamenitega Beljačana Paula Watzlawicka, ki je pravkar izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu. To je prevod knjige „Anleitungen zum Unglücklichsein''; lep prevod je oskrbel mag. Vinko Ošlak. Paul Watzlawick se je rodil 1921 v Beljaku, zdaj pa je profesor na stanfordski univerzi. Izdal je vrsto zelo pomembnih knjig, ki so zelo priljubljene in prevedene v celo vrsto jezikov. Pričujoča knjiga na zelo šaljiv način svetuje, kaj naj storimo, da bomo čimbolj nesrečni. Novi knjižni izdaji Mohorjeve založbe Kultura Sloveni koroške pripovedke v lutkovni igri igralce in kroji kostume, ki zadenejo osnovo igre — pravljični svet naše domovine. Krščanska kulti# zveza pripravlja ob i(;; letnici lutkarstva in # dinskega gledališča Koroškem j ubile predstavo: Sonček, si?, lutkovno igro z g bo in petjem po mot iz koroških ljudskih povedk. Predstava je posvečena zaslužnim mentorjem, ve prijateljem koroškega ml^ skega gledališča, ki jih ni med nami, so pa od začetki magali polagati temelje za jj cvet v zadnjih dvajsetih leti ji so: Štef Potočnik, Saša Kurt Marijan Belina. Realizacij' KKZ zaupala dvema neunT ma kulturnima delavcema, k tudi od samega začetka si vala predvsem pri lutkarstvi sta tudi v domačem MariTtjo jn kipgam, veseljem pri-mentorja lutkovnega gledaliörske narave izmišlja lutkovne Bredi in Tinetu Varl. Zakcebnosti, oblikuje maske za Varl sta zbrala najboljše lutk! in mlade igralce iz vse Ko C in jih združila v močno, spof no skupino, ki bo dala vsei sebe, saj je vsakdo izmed prepričan, da je delo z lutk! kulturno delo, ki se stotero o stuje. Sodelujejo torej člani kovne skupine Ml SMO Ml Celovec in otroške skupin Šmihela, igralci in lutkarji ne njih skupin (Dunajski štude Scena 11, Lutke Mladje) in i#' mladinskih gledaliških sk1 KPD Planina Sele, SRD R» SRD Št. Janž v Rožu. Organizacija pri KKZ je bj rokah Veronike Kušej, mlad. talenta iz Šmihela, ki ima dolga leta prakso z lutkov' igrami. Vprašali smo jo o poj priprav in o posebnostih te lejne igre. Veronika Kušej: Velikemu varjalcu, kot je Tine Varl, nart največjo uslugo za jubilejno' s tem, da mu zaupaš zahkji delo. Z vso vnemo se je tn da je pridobil najbolj spos' sodelavce in zdaj skrbi za m ran potek dela. Ob strani ni________________________________________________________________ že od nekdaj žena, ki si z dubron/ka Kušej ima že dolga leta prakso z lutkovnimi igrami. Naš tednik: Zakaj ste pa besedilo zaupali ravno Mariborčanu; ali nimamo na Koroškem strokovnjakov za raziskovanje pripovedk? To zadnje mogoče že, ampak dolgoletnih izkušenj kot Marjan Pungartnik pri pisanju besedil za lutkovne igre res nimamo. On je veliko pisal za Mariborsko lutkovno gledališče in se že dolgo zanima ravno za domači pravljični svet, od Pohorja do Zilje. Dobro pozna glavne like naših bajk in pravljic, saj so mitološka bitja kot škopnik, pehtrna, torklja, Žalik žene in škrati del splošnega alpskega pravljičnega sveta. Vidim pa tudi češka imena na seznamu tehničnega osebja; kaj to pomeni? Za scenografijo je odgovoren Pavel H ubička iz Prage, znan češki režiser in lutkar. Čehi imajo dolgo tradicijo v lutkarstvu in so danes svetovno znani mojstri lutkovnih iger. Besedilo pa je priredil za lutkovno predstavo dramaturg Pavel Polak. Oba sta že večkrat delala za Maribor in se z Varlom dobro poznata. Igralci so z različnih koncev Koroške; kako se razumejo med sabo? Igralci so vsi že več let pri lutkarstvu in se v glavnem poznamo z vsakoletnih seminarjev v Fiesi. Predvsem pa Tine Varl vse osebno pozna in je zbral za jubilejno predstavo, kolikor je bilo mogoče, najboljše. Letošnja igra naj bi pokazala, koliko je lutkarstvo na Koroškem v teh 20 letih napredovalo. Igra je zelo zahtevna in združuje vse elemente lutkovnih iger: lutke na palici (torklja je dolga dva metra!), velike marionete, igralce v maskah, animirane predmete. Vsi smo se potrudili, da bomo najbolj razumljivi, za odrasle in otroke. Posebej bomo pazili na razločen, preprost in lep jezik, saj je bila to včasih naša šibka točka. Lektorstvo je seveda prevzela naša dolgoletna jezikovna spremljevalka Ana Mlakar iz Kranja. Moramo še pristaviti, da je tokrat glasba sestavni del, nekateri pravijo, da je najboljši del igre. Za glasbene aranžmaje, za napeve in za izvedbo skrbita tokrat v lepi harmoniji Boris Rošker in Roman Verdel. Oba sta vse skupaj delala in sta našla skupen pevni jezik. Tudi koreografijo vodi že znana Minka Veselič, luč in ton sta v rokah domačih strokovnjakov Nika Krištofa, Miha Dolinška in Franca Tomažiča. Tajnik Nužej Tolmajer je kar malo ponosen, da je KKZ uspelo dobiti Mestno gledališče v Celovcu za to praznično igro. To je sploh prvič, da so mestni očetje dali veliki oder na razpolago slovenskim otrokom. Predstava je vgrajena v okvir „Kinderszene“, serije gledaliških iger za vse koroške otroke. Predstave za otroke v četrtek, 26. maja, so že razporejene na razne šole; vse tri predstave bo obiskalo 2400 šolarjev. Za odrasle je posebna predstava v sredo, 25. maja, ob 20.45, ravno tako v Mestnem gledališču v Celovcu. Vstopnice dobite še pri Krščanski kulturni zvezi, pri društvih in v knjigarnah. 12 Radio / TV / Prireditve T PETEK, 20. maj Kulturna obzorja. A 1— SOBOTA, 21. maj Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 22. maj 6.30-7.00 (Binkošti) Praznična (Poldej Zunder). D 18.10-18.30 Praznična (Poldej Zunder). E N PONED., 23. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. 18.10—18.30 Glasbena. V TOREK, 24. maj Partnerski magazin. R f- ^ SREDA, 25. maj A Društva se predstavljajo. Večerna: Pozdrav iz Primorja! D | ČETRTEK, 26. maj Rož - Podjuna - Zilja. U Pliberk KONCERT učencev Glasbene šole na Koroškem ter Glasbene šole Ravne na Koroškem Čas: v sredo, 25. maja 1994, ob 19. uri Kraj: pri Brezniku v Pliberku Sveče Kabaret „MARTIN KRPAN“ Čas: v soboto, 21. 5., ob 20. uri Kraj: pri Adamu v Svečah Gostuje: igralska skupina SPD „Borovlje" Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/III. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Nedelja, 22. maja, ob 12.15 v TV 2 Poned., 23. maja, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki CARMINA BURANA I. — Pod vodstvom mag. Stanka Polzenja so scensko kantato Carmina Burana skladatelja Carla Orffa za zbor, soliste in orkester sodobnega nemškega skladatelja Carla Orffa izvedli MePZ „Danica“, MePZ „Peca“, Mešani ml. zbor in Mladinski zbor Slovenske gimnazije ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Drugi del bo na sporedu v nedeljo, 29. 5., ob 13. uri v „Dober dan, Koroška“ — ORF 2. Dom v Tinjah Od srede, 25. maja, ob 14. uri do sobote, 28. maja, ob 13. uri SLIKANJE AKVARELOV za začetnike in napredujoče Voditelj: Gerhard Weiss, Špital ob Dravi od sobote, 18. junija, ob 15. uri do nedelje, 19. junija, ob 15. uri IKEBANA Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf ROMANJA 1994 na binkoštni ponedeljek, 23. maja ROMANJE V MARIAZELL IN SECKAU za dekanijo Pliberk Duhovni vodja: Jože Kopeinig v soboto, 4. junija 1994 ROMANJE V MARIA LUGGAU za dekanijo Velikovec Vodi: Jože Kopeinig od petka, 10., do sobote, 18. junija ROMANJE v Lurd, Turin, La Salette, Montser-rat, Milano, Padovo Duhovno vodstvo: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija od nedelje, 4. septembra, popoldne, do nedelje, 11. septembra, popoldne ROMARSKI POLET V IZRAEL za dekanije Borovlje, Rožek, Be-Ijak-dežela in Šmohor Duhovno vodstvo: dr. Jože Marketz in Klaus Einspieler IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA ’94 od petka, 17. 6., do sobote, 25. 6. Izobraževalno potovanje na Moravsko in Češko Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 22. avgusta do petka, 2. septembra Izobraževalno potovanje v NORMANDIJO in BRETANIJO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Rožek GALERIJA ROŽEK RAZSTAVA JOHANNES ZECHNER — rustika, skulpturne risbe in kolaži Galerija je odprta do 22. 5. 1994, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. Salzburg RAZSTAVA VALENTINA OMANA odprta do 23. maja 1994 Kraj: Galerija Welz, Sigmund Haf- ner-Gasse 16 Nabirka starih oblek 28. maja 1994 Karitas zbira stare obleke. Dvojezični zbor pedago-ške akademije Celovec vabi na KONCERT „PESMI SVETA“ Petek, 20. 5. 1994, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Smrtnikovi fantje, Šentjanški tamburaši, Dvojez. zbor pedagoške akademije Celovec POČITNICE za otroke in starše od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino Viktringer Ring 26 9020 Celovec tel.: 0463/511166-76 Globasnica IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH zanimivo — bogato — spodbudno Potrebni in uspešni pogovorni večer „Med strahovi in upanjem — EVROPSKA UNIJA — DA ali NE?" Čas: v torek, 24. 5., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelja: Katoliška prosveta in KKZ Referenti: dipl. inž. Štefan Domej, mag. Vinko Ošlak in mag. Rudi Vouk Velikovec Obisk zgodovinskih krajev iz NOB na Svinški planini Čas: v nedeljo, 29. maja 1994 Zbrali se bomo v Velikovcu na parkirišču pri glavni pošti (med 9.30 in 10. uro) Odhod: točno ob 10. uri Vozili se bomo z osebnimi avtomobili. Prireditelj: Zveza koroških par- tizanov Dobrla vas KONCERT učencev orgelskega oddelka Gl bene šole na Koroškem in učene | Teološke fakultete v Ljubljani (vsi učenci prof. Angele Tomaniče Čas: binkoštna nedelja, 22. 5. 19(_ po šmarnicah (ki bodo ob 19. u' Kraj: v farni cerkvi v Dobrli vasi Radiše KONCERT MARIJINIH PESMI Čas: v soboto, 28. 5. 1994, ob 19-Kraj: pri Culehnarjevi kapelici Zgornjih Rutah Nastopajo: MePZ SRD „Radiše“ Radiški fantje r Prireditelj: SPD „Radiše" , Bilčovs MAŠA OB 1. OBLETNICI SMRTI DVOR. DR. PAVLA ZABLATNIKA Čas: v soboto, 28. 5., ob 9. uri Kraj: v farni cerkvi v Bilčovsu Po maši molitev na njegovem gro USTANOVNI OBČNI ZBOR narodopisnega društva „URB JARNIK“ Čas: v soboto, 28. 5., ob 19. Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Št. Jakob KLAVIRSKI KONCERT Andr Wuzella Čas: v petek, 20. 5., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Jako Na sporedu: Bach, Matičič, BeeČ ven, Schumann Prireditelj: SPD „Rož" v Št. Jakoll v Rožu KONCERT profesionalnega me‘-nega zbora CANTUS iz Užgorc (Ukrajina) Čas: v četrtek, 2. junija, ob 19 ‘ Kraj: v Kulturnem domu v Št. Jako Prireditelj: SRD „Rož“ ^ Obirsko • KEGLJANJE ZA NAGRADE q Kraj: na naravnem kegljišču pri Je^ bu na Obirskem Čas: v nedeljo, 29. 5., od 14. |C naprej, L v četrtek, 2. 6., od 14. ure nape' v petek, 3. 6., od 17. ure naprej v soboto, 4. 6., od 16. ure naprepl v nedeljo, 5. 6., od 14. ure nafS' „FINALE" k Prireditelj: Alpski klub „Obir" Obirskem RA Šmarjeta v Rožu 11V(ladinski dan Čas: v nedeljo, 29. maja 1994 SPORED: 9-30 Zbiranje 10.00 Maša 12.00 Kosilo ) 13.00 Nogometni turnir ,! Vernisaža: Gabi Amruš, Andreas Kirchen Erwin Watzko, Mark ' Tratnig, H LA Št. Peter, Slovenska gimnazija, Franz Pipp, Kristijan Filipič, Margot Sparouz —- Koroška ulica: Kavarna, Bolšji trg, Cestni muzikantje, Karikatura, Kot za igranje, Kot s knjigami, Izdelovanje nakita iz lesa, Vozlanje zaPestnic, Ročna dela, Slikanje, „Frizer“ 16.00 KULTURNI SPORED: Koncert — nastopajo: Pädak-zbor, ‘Burschenquartett St. Margarethen Prireditelj: Katoliška mladina iče 195 " „Obirske b kapniške jame“ ie' spet odprte Od aprila 1994 so za obiskovalce zopet odprta vrata v „Objrske kapniške jame“ q i v Železni Kapli-Bela akolnformacije-rezervacije: '.Obirske kapniške jame“ Glavni trg 79 ne' 9135 Železna Kapla 3r tel.: 04238/8239 * i. 19.f ako Muzej NOB pri Peršmanu je sPet odprt, in sicer od začetka maja do konca oktobra. jgObiski in ogledi so možni bnevno (razen ponedeljka) v i. Pasu od 8. do 18. ure. apfVečje skupine obiskovalcev, preki želijo posebno vodstvo irepkozi razstavo, prosimo, da ia[Kvoj obisk predhodno na-iavijo. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA 20 let neprekinjenega mladinskega in lutkovnega gledališča na Koroškem SONČEK, KJE Sl? Marjan Pungartnik Lutkovna igra z glasbo in petjem — po motivih iz koroških ljudskih pravljic Nastopa: Lutke Mladje Celovec Kraj: Mestno gledališče Celovec Čas: v sredo, 25. 5., ob 20.45 v četrtek, 26. 5., ob 8.30 v četrtek, 26. 5., ob 10. uri v četrtek, 26. 5., ob 11.30 Režija: Tine Varl 1994 dp R A z - z 'I A 1974 20 let KSŠŠG „Graz-zia bo srečanje vseh študentov, ki so kdajkoli v Gradcu študirali, da se srečamo, skupno praznujemo in pokažemo naše 20-letno delovanje." Spored: • pozdrav — Marko Jernej, predsednik; klubski zbor — vodi mag. B. Logar • „črna kavč“ — intervjuji z osebnostmi v klubski zgodovini v naslanjaču • glasba — mag. Roman Verdel — prečna flavta; Andreja Močilnik-VVuzella — klavir; Janez Gregorič — kitara • razstave — Frlin, Toni ..Ravbar" Reichmann, Nanti Certov, razstava o klubskem delovanju Kraj: Mondscheing. 9, Gradec Čas: 27. 5., od 18. ure naprej Prisrčno ste vabljeni v obnovljene prostore! Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru vabi na SKLEPNO PRIREDITEV v petek, 27. maja 1994, ob 20. url Spored: Igrani recital: „IGLA SKELEČIH LET“ (Janez Menart) Nastop dekliškega zbora Mešani pevski zbor Cantus S. Petri Modna revija Po programu sledi družabno srečanje in zakuska. Djekše KONCERT MePZ „Jakob Pe-telin-Gallus“ Čas: nedelja, 29. 5., ob 15. uri Kraj: farna cerkev na Djekšah Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu, MePZ „Gallus“ v Celovcu Čepiče TEKMA KOSCEV Čas: v ned., 29. 5., ob 14. uri Kraj: pri gostišču JUENNA v Čepičah Sodelujejo: moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak“ iz Štebna in domači ansambel Prireditelj: SPD „Edinost" v Štebnu Ob slabem vremenu bo prireditev 2. junija 1994! Prijave so možne pred začetkom tekme. Tekmovalci naj prinesejo kose s seboj! Institut za glasbeno etnologijo v Gradcu prireja skupno s Klubom slovenskih študentk in študentov v Gradcu KONCERT ob 20-letnici KSŠŠG Nastopajo: pevski krožek „Graški študenti“ RIS — pevsko instrumentalna skupina Žvabek solisti: dr. Ludvik Karničar — bas, Andreja Wuzella — klavir, Janez Gregorič — kitara Čas: torek, 24. 5., ob 20. uri Kraj: Florentinersaal, Leonhardstr. 15, Gradec Koncert profesionalnega mešanega zbora CANTUS iz Užgoroda (Ukrajina) Čas: v nedeljo, 5. junija 1994, ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SRD „Danica“ v Št. Primožu (MePZ Danica iz Št. Primoža v Podjuni je spoznal skupino CANTUS, ko je leta 1993 gostoval v Zakarpatju. Navdušen nad izvrstnim petjem je skupino spontano povabil na turnejo po Koroškem. Ljubiteljem zborovskega petja se obeta krasen večer.) KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na predavanje: EU — ali kmetje lahko preživijo? • BRUSELJ: o čem so se res pogajali? • DUNAJ: kaj Avstrija plača kmetom? • GORSKI KMETJE: zmagovalci ali poraženci? Referent: minister-sekretar dipl. inž. Andrä Rupprechter (ekspert za EU v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in član tima za pogajanja v Bruslju in na Dunaju) Čas: torek, 24. maj, ob 20. uri Kraj: Železna Kapla, gostilna Podobnik, Vellach/Bela Prireditev podpira: Posojilnica-Bank/Zadruga-Market F Klopinj ■ Bilčovs 2:1 (0:0) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovid 3, Paril 3, Schlemitz 2, Durnik 2, Weichboth 2, Schaunig 3, Ramusch 3 (60. Obillschnig 3), Kuess 4, Paulitsch 4, Smeraldo 3; Klopinj, 100 gledalcev Sodnik: Wulz (slab) Strelec: Parti (79711-m.) Globasnica - Sinča vas 5:1 (1:0) GLOBASNICA: Malavi 3, Kreutz 5, Silan 3, G. Sadjak 4, Fera 3, Kordesch 4, Micheu 3 (75. Tratar 0), DlopstS, Hren 4, Pasterk 5, Pleschgatternig 4; Globasnica, 300 gledalcev Sodnik: Krappinger (dober) Strelci: Dlopst (25., 82.), Pasterk (48., 65.), Pleschgatternig (75.) Št. Pavel - Sele 1:1 (1:1) SELE: E. Oraže 2, A. Mak 3, Božič 3, S. Užnik 4,1. Kelih 2 (28. Fl. Oraže 3), Radosavljevič 3, Z. Oraže 3, Travnik 3, K. Hribernik 3 (70. M. Oraže 0), A. Oraže 2, Maver 2; Št. Pavel, 50 gledalcev Sodnik: Strauss (povprečen) Strelec: Maver (3.) Dobrla vas - Grebinj 1:0 (0:0) DOBRLA VAS: Rigo 6, Opietnik 5, Dobeitz 5 (60. Radif 3), Jörg 5, Sturm 5, Vernitznig 3, Zunder 3, Karel 3 (70. Herburger 3), Schippel 3, Marin 3, Dollinger 3, Dobrla vas, 100 gledalcev Sodnik: Schmölzer (zelo dober) Strelec: Radif (85.) Frantschach ■ Šmihel 3:1 (1:1) ŠMIHEL: Leitgeb 3, H. Motschilnik 3, Lutnik 4, Kre-walder 4, Polzer 3, Petrič 3, Buchwald 3 (60. Gross 3), Ch. Figo 3, Grubelnik 5, W. Motschilnik 4, B. Figo 4 (82. H. Berchtold 0), Frantschach, 150 gledalcev Sodnik: iz Štajerske (doober) Strelec: B. Figo (28.) Železna Kapla - Eitweg 3:2 (1:2) ŽELEZNA KAPLA: Kopasič 3, Šporn 3 (40. Magie 5), Köck 5, Nerz 4, H. Grubelnik 4, Lipusch 4, Baloh 4, Germadnik 4, Schurtl 4, Kukoviča 3 (46. J. Grubelnik 4), ŠumarS; Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Strobl (dober) Strelci: Baloh (25.), H. Grubelnik (60.), Köck (81.) Rdeči karton: Kopasič (40.) Dopolnilne tekme Šmihel - Sinča vas 5:0 Strelci: H. Berchtold 2, Krewalder, B. Figo Globasnica - Št. Pavel 3:1 Strelci: Pleschgatternig, Hren, Pasterk Železna Kapla ■ Grebinj 2:0 Strelci: Kukoviča, Grubelnik Podliga vzhod:________________________ 1. Št. Vid 23 15 6 2 38:12 36 2. Žrelec 22 14 7 1 43:19 35 3. Ruda 23 11 6 6 29:21 28 4. Žitara vas 23 9 8 6 35:33 26 5. ASK 22 7 10 5 31:24 24 6. Mostič 23 10 3 10 35:35 23 7. Šmihel/L. 23 8 6 9 32:28 22 8. Vetrinj 22 6 10 6 28:26 22 9. Pokrče 21 8 4 9 39:36 20 10. Bilčovs 22 6 8 8 28:27 20 11. Št. Lenart 22 5 6 11 15:28 16 12. Liebenfels 22 5 5 12 26:34 15 13. ASV 22 3 7 12 17:43 13 14. Klopinj 22 3 6 13 24:54 12 1. razred D: 1. Metlova 21 16 4 1 71:21 36 2. Globasnica 22 12 7 3 49:17 31 3. Sele 21 13 5 3 25:27 31 4. Frantschach 22 12 5 5 48:25 29 5. Železna Kapla 21 10 3 8 28:29 23 6. Šmarjeta 22 9 4 9 30:28 22 7. Labot 22 7 8 7 29:36 22 8. Šmihel 21 6 9 6 36:24 21 9, Št. Andraž 22 5 9 8 23:29 19 10. Št. Pavel 22 6 7 9 30:39 19 11. Eitweg 22 7 4 11 25:49 18 12. Grebinj 22 4 5 13 19:36 13 13. Dobrla vas 22 4 4 14 15:61 12 14. Sinča vas 22 2 4 16 27:61 8 Bilčovščanom manjka motivacija Klopinj - Bilčovs 2:1 - Izredno slaba predstava Bilčovščanov, katerim je očitno manjkala prava motivacija. Izgledalo je, kot da nimajo veselja do nogometa. Tako so bili domačini, ki se borijo proti izpadu, v terenski premoči, toda pred golom neučinkoviti. Drugače v 2. polčasu, ko so poleg dveh zadetkov še zapravili vrsto lepih priložnosti (odlično je branil Slapnig). Šele po drugem golu domačinov so se Bilčovščani nekoliko zbudili, toda za več kot za zadetek Partla ni zadostovalo. Globasnica - Sinča vas 5:1 - Jasna zadeva za Globašane, čeprav so se gostje, predvsem v 1. polčasu, bolj branili kot pričakovano. V drugi polovici 2. polčasa pa so Globašani po dolgem zopet zaigrali lep nogomet ter zadevali zadetek za zadetkom. S podobno igro želijo biti uspešni tudi na sobotnem derbiju proti Selanom. Št. Pavel - Sele 1:1 - Najslabša predstava Selanov v vigrednem delu prvenstva. Sicer so že v 3. minuti povedli z 1:0 (Maver), toda v 15. minuti po napaki vratarja E. Oražeta prejeli zadetek. V 2. polčasu bi obe ekipi lahko zmagali, vendar sta prečka oz. nezbranost pred golom preprečila zmagovalca. Na vsak način pa je bil remi pravičen rezultat. 24. krog ■ Bilčovs - Pokrče: Jeseni so Bilčovščani v Po-krčah podlegli z 1:4, kar želijo tokrat popraviti. Trener Hobel pa ima težave svoje igralce še prav motivirati, kajti le-ti nimajo več pravega cilja. Cilj, premagati še neporaženo ekipo iz Žrelca, so pretekli teden dosegli, sedaj pa manjka volja. Zato bo Hobel pustil igrati dva mlada igralca, ki nista sita dolge nogometne sezone. Slika: Branilec Durnik sodi med mlade perspektivne igralce na Koroškem, toda trenutno se nahaja v nogometni krizi. Na krizo pa je najbolj jezen sam. slika NT/Fera Dobrla vas - Grebinj 1_:0 - Dobrolčani, pred tekmo v „kasarni“, so bili vseh 90 minut pod pritiskom, toda sreča, izrazit vratar Rigo in borbena obramba so preprečili zadetke gostov. Da pa jim je bila naklonjena tudi boginja Fortuna, kaže dejstvo, da so 5 minut pred koncem zadeli celo zmagoviti gol, s katerim po poteku igre nihče ni računal. Po tekmi veselje in olajšanje pri domačinih. len začetek Šmihelčanov, katerim se v prvih 10. minutah nudile kar lepe priložnosti. Toda gol so zac domačini. B. Figo je sicer v 28. mir izenačil, vendar v 2. polčasu Si helčani niso imeli več priložnosti. tem času so zaigrali domačini lep zrel nogomet ter zadeli tudi za zma® potrebne zadetke. Globašani z bengalskim ognjem v Sele na stadion pod Košuto Lukas Kordesch: „Presenetili bomo s posebno taktiko!“ M Sele - Globasnica - Vrhunski derbi in hkrati boj za 2. mesto. Obe ekipi sta sicer zanesljivi, toda o nasprotniku govorita s spoštovanjem. V globaški ekipi je igralec Kordesch, ki je preteklo sezono igral v Selah. Kordesch: „Selane dobro poznam, tudi njihov način igre, zato bom pri naši taktiki trenerju Golobu v pomoč. Izdelala sva že posebno taktiko, ki naj bi presenetila Selane!“ Na vprašanje, kakšna bo ta posebna taktika, pa je Kordesch odgovoril le z besedo: „Je tajna!“ Toda Globašani imajo tudi skrbi, kajti Kert (poškodovan) in Pasterk (v soboto službeno zadržan) ne bosta mogla igrati. Njih bosta nadosmestila Tratar in Peter Sadjak. Nasprotno Selani, ki bodo nastopili v popolni postavi in ki se želijo maščevati za jesenski „debakel“ v Globasnici. Podlegli so namreč kar s 4:0. Trenerja Travnika tudi tajna taktika Globašanov ne vznemirja, kajti mnenja je, da se vsak igralec zaveda pomena tekme. Travnik: „Za nas je to tekma leta!“ Poleg tega so Selani doma že leto in pol neporaženi, zato se sprašujejo, zakaj naj bi ravno proti Globaša-nom prekinili serijo. Zanimanje za ta derbi je vrhunsko, tako bo že iz Globasnice najmanj 300 navijačev (z bengalskim ognjem) pospremilo ekipo v Sele. Selani pričakujejo rekorden obisk, okoli 1000 gledalcev. Tekma bo v soboto, ob 17. uri, v Selah. ■ Železna Kapla - Dobrla vas -(v soboto ob 18. uri) Po srečni zmagi Dobrolčanov proti Grebi-nju so igralci nekoliko bolj samozavesti, tako da tiho upajo na točko. Kapelčani pa se želijo maščevati za jesenski poraz v Dobrli vasi (2:1), kjer so bili jasno boljši. ■ Šmihel - Šmarjeta - Šmi-helčani upajo najmanj na točko. Dopolnilni tekmi (v ponedeljek) ■ Sele - Šmihel ■ Metlova - Železna Kapla Železna Kapla - Eitweg 3:2 - Že 10. minuti so gostje povedli z 1:0, i”, kar so domačini bistveno bolje zaigra 11. Rezultat tega je bilo izenačerirr (Baloh), toda ni trajalo dolgo in gos/ so zopet prevzeli vodstvo (11-metrQj| ka). Istočasno je bil izključen tL, č?' vratar Kopasič, tako da so Kapelčt,. igrali celoten 2. polčas le z deseta1 igralci. Ti pa so igrali izredno na|6r dalno ter goste celo še premagali. alc __________________________________ji!' Tako jejgral naraščaj SAK 3 Matrei U 19 - SAK 1:3 (Retschenig 2, J. Fera); S#ai U 16 - Pokrče 6:0 (Razdevšek, Blajs, Kesselbach^r V. Nachbar); SAK U 16 - Blatograd 6:1 (Možina, BDri js, Razdevšek, Sienčnik, Buchwald, Nachbar); Si U 14 - Velikovec 3:1 (Kesselbacher, Možina, ger); SAK U 12 - Haimburg 3:4 (Visotschnig 2, Te^0 vič); SAK U 12 - Ruda 5:5 (Teševič 4, Kramar); U 10 Plib. - Žitara vas 8:0 (Kreutz 3, Parti 3, KaiO Buchwald) M ŠAH ______________________ ! Povzdig šahistov SŠZ I Prvi šahovski ekipi Slovenski športne zveze je uspel povzdig c 1. razred. V zadnji tekmi play off, r tekmovanja so slovenski šahisl : premagali Možberk kar s 6:2 in 9 \ tako dokončno uresničili svoj se t zonski cilj. Za SŠZ so zmagali Sil 5 vo Kovač, Joži Amrusch, Ivkd r Ferm in Aleksander Lukan, remizi t rali pa so Vinko Cuderman, Arnol< t Hattenberger, Gorazd Živkovič it f Dunja Lukan. t Šahovska ekipa SŠK „Obir" pl 5 si je na zadnji tekmi zagotovila ob stoj v 2. razredu D. Remi prot . Wietersdorf (4:4) je zadostoval. 15 etek, P,- maj 1994 Šport Razburjenje med pristaši SAK, ki so razočarani nad slabimi predstavami Dinka Vrabca Vrabac zaradi poškodbe zdrsnil v krizo? Legionar SAK Dinko Vrabac ve, da je na zadnjih tekmah slabo igral. Čeprav je bil poškodovan, je kljub temu želel pomagati ekipi. Toda ta njegova odločitev mu je le škodovala. Že Dinko Vrabac - proti Trgu (slika) mu je uspelo ie malo, še manj proti Matreiu. Vsega kriva pa je poškodba v kolenu. o, rL Vedno glasneje so bili v zadnjem aigPasu kritični glasovi navijačev, kate-ičerim je legionar Dinko Vrabac očitno trn gos/očesu. Zakaj razburjanje in zakaj ® r(pinko Vrabac? Vrabac se je na tekmi glč?roti Beljaku poškodoval v kolenu, setFiub temu pa je vedno zopet skušal navali, v prepričanju, da bo nekako že li. 5l0- Vrabac: „Želel sem pomagati eki-—F' Žal ni šlo. Celo nasprotno. Dinku 5 na zadnjih tekmah le malo uspelo, jachPko da si je kar precej umazal ugled m, ®>ri navijačih in tudi pri odgovornih klu-t KÄ Trener dr. Ramšak: „Čeprav Din-TTg?° ni bil stoodstotno zdrav, sem ved-3,' Kjio upal, da bo kljub temu nekako znal ___.Močiti tekmo v našo prid. Kaj on zna, vemo vsi!“ Ker pa je zaradi poškodbe manj treniral, je postala tudi njegova telesna pripravljenost šibkejša. To pa še dodatno razburja duhove, ki pravijo: Vsak igralec ima lahko slabe dni, toda najmanj boriti pa se mora! Toda Dinko je po značaju igralec, ki prepričuje z igralnimi sredstvi, ne z borbenostjo. „Igral sem zato, ker sem kljub poškodbi želel pomagati ekipi!“ DINKO VRABAC Kaj pravi odbor SAK? Na zadnjih tekmah želimo zopet videti Vrabca, ki predstavlja ekipi posebno moč - kot na začetku vigredne sezone. Vrabac je velika okrepitev SAK, toda le, če je v dobri telesni pripravljenosti. Prav to pa na zadnjih tekmah gotovo ni bil. Zaradi svojih slabih predstav pa je Dinko sam najbolj jezen, kajti rad igra za SAK - toda ne slabo, pač pa prepričljivo. Rad bi igral tudi v prihodnji sezoni, zato se bo v naslednjih tekmah še posebej trudil, je dejal, v upanju, da ga poškodba ne bo ovirala. Poleg tega bomo v petek (proti Lendorfu) videli Dinka v vlogi napadalca. SAK igral 90 minut na (en) gol, toda zadeli so gostje SAK - Trg/Feldk. 0:1 (0:0) SAK: Preschern 5, Savič 5, A. Sadjak 4 (82. S. Sadjak 0), Pappier 3, M. Sadjak 3, Ramšak 4 (70. Šmid 0), Wölol 4, Vrabac 3, Blajs 4, Pihorner 3, Lippusch 3; Igrišče ASV, 350 gledalcev Sodnik: Vodiunig (dober) Strelec: Pernigg (77.) S prvim porazom na domačem igrišču se je tiho upanje na ponoven (tretji) naslov koroškega prvaka popolnoma umirilo. SAK je pričel sicer napadalno, toda že kmalu je bilo videti, da ima nasprotnik le en cilj: ne prejeti zadetka. Tako so gostje deloma branili celo z osmimi igralci, v protinapadih pa so se že v 1. polčasu nekajkrat nevarno bližali vratom SAK. Proti koncu tekme, ko je SAK že s silo skušal zadeti gol (žal pa so manjkale ideje in zaradi tega premišljene poteze), pa so gostje v hitrem protinapadu zadeli srečen zmagoviti gol. Kapetan Lippusch zagotovil SAK pomembno zmago Matrei - SAK 0:2 (0:0) SAK: Preschern 4, Savič 4, A. Sadjak 4, Zanki 4, M. Sadjak 4, Blajs 3, Ramšak 5. Vrabac 2 (84. Šmid 0), Wölbl 5, Petschenig 4 (60. Urschitz 0), Lippusch 4: Matrei, 400 gledalcev Sodnik: Haring (dober) Strelec: Hermann Lippusch (54., 77.) Igralci SAK so tokrat bili velikemu pritisku kos. Morali so namreč zmagati, kajti v nasprotnem primeru bi bilo vprašljivo celo mesto za regionalno ligo. SAK je pričel tekmo izredno zbrano in videti je bilo, da želi z vso silo odnesti obe točki. Že v 1. polčasu bi morali voditi najmanj z 2:0, toda kapetan Lippusch enostavno ni mogel premagati vratarja. To pomanjkljivost je v 2. polčasu popravil ter zadel dva izredno pomembna zadetka. Pozitivno: odlična forma Wölbla in borbena igra trenerja Ramšaka. Negativno: legionar Vrabac, neizkoriščanje priložnosti in nepotrebne osebne napake v obrambi. SAK -LENDORF AUSTRIA - SAK Z Odmor za Blajsa Tekma Pihornerja sk( Trener dr. Ramšak se bo tokrat Vrsto let je igral napadalec SAK g odpovedal Tončiju Blajsu, ki za- Mario Pihorner pri Avstrii, preden off pušča nekoliko utrujen vtis. Ra- je zapustil klub. Prav zaradi tega lis zumljivo, saj je Blajs vigredi igral bo trener Ramšak od začetka pu- n 5 vse prvenstvene tekme do konca, stil igrati tudi Pihornerja. Pihorner: se tudi pokalne. Zopet v ekipi Simon „Spominjam se lepih trenutkov pri Sil Sadjak in Šmid, ki kipita od sa- Austrii, pa tudi grenkih. Toda v po- vkc mozavesti in moči. Legionar Vra- nedeljek sem igralec SAK, s kate- nizi bac pa bo tokrat igral pozicijo, ka- rim želim, naj stane, kar hoče, tok tero je bil navajen v Sloveniji, nam- osvojiti dve točki. Upam, da bom if reč napadalno. To se pravi, da se bo glasil napad (po vsej verjetno- zadel tudi gol!“ Ostali igralci se veselijo tekme predvsem zato, ker se pi sti) H. Lippusch in Dinko Vrabac. spominjajo vzdušja 4000 navijačev. ob rot SAK-Lendorf V petek, 20.5.1994, Austria - SAK V ponedeljek, 23.5.1994, ob 18.30 na igrišču ASV ob 18.30 v celovškem stadionu Lienz se nevarno bliža reg. ligi 4 kroge pred koncem prvenstva je še vedno vse odprto. To se pravi, boj za prvaka še ni odločen, prav tako še Velikovec ni izpadel in tudi mesta za regionalno ligo še dolgo niso utrjena. Predvsem Lienz postaja prvim trem vedno nevarnejši, saj je na zadnjih tekmah najbolj uspešno zbiral točke. Pliberk, trenutno na 11. mestu pa se polno bori za najmanj 10. mesto, ki pomeni nastop za avstrijski pokal. Isti cilj ima tudi Austria. Koroška liga 1. WAC 26 16 7 3 48:19 39 9 3 1 7 4 2 2. VSV 26 16 5 5 41:15 37 9 2 2 7 3 3 3. SAK 26 16 4 6 41:18 36 9 3 1 7 1 5 4. Lienz 26 13 8 5 47:25 34 8 3 2 5 5 3 5. Breze 26 11 10 5 37:25 32 5 5 3 6 5 2 6. Treibach 26 12 8 6 37:26 32 10 2 1 2 6 5 7. Trg/Feldk. 26 10 8 8 33:24 28 6 3 4 4 5 4 8. Wernberg 26 8 8 10 43:46 24 5 5 3 3 3 7 9. Lendorf 26 8 8 10 29:38 24 5 6 2 3 2 8 10. Wietersdorf 26 5 13 8 27:29 23 3 7 3 2 6 5 11 Pliberk 26 8 7 11 21:30 23 6 4 3 2 3 8 12. Austria 26 6 9 11 25:33 21 5 5 4 1 5 7 13. Matrei 26 5 9 12 21:33 19 4 6 3 1 3 9 14. A. Wolfsberc 26 6 7 13 26:43 19 5 2 6 1 5 7 15. Borovlje 26 3 8 15 24:57 14 2 5 7 1 3 8 16. Velikovec 26 2 7 17 20:59 11 1 3 9 1 4 8 (Prvi trije, trenutno WAC, VSV in SAK, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 27. krog (20.53: SAK - Lendorf, A. Wolfsberg - Treibach, Velikovec - Matrei, Wietersdorf - Austria, Breze - Wemberg. VSV - Trg/Feldk., Lienz - Pliberk, Borovlje - WAC PETEK 27. MAJ 1994 VABILO NA ODPRTJE OBNOVLJENE MOHORJEVE KNJIGARNE CELOVEC, Viktringer Ring 26 SLAVNOSTNI SPORED 11.00 Desa Muck bere iz svojih knjig (slovensko) 12.30 Otvoritev in blagoslovitev obnovljene knjigarne - Sodeluje Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole Nato ogled knjigarne in bife 15.00 Josef Haslinger bere iz svojih del