Leto LXV
PoStnlna plačana v gotovini
tf Ljubljani, v petek, dne 22. oktobra 1937
Stev. 243 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c» loietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/M
SLOVENEC
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.341) za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Pomen
francoskih volitev
Pretekli dve nedelji so bile v Franciji volitve v okrožne in pokrajinske svete. Ker ta upravna telesa v Franciji nimajo velike kom-petence, so te volitve v zunanjem svetu ostale malo opažene, zlasti, ker se Evropa v tem trenutku bavi z mnogimi bolj važnimi vprašanji, kako organizirati in vzdržati mir na kontinentu. Toda kljub temu imajo kantonalne volitve tudi svojo izredno zanimivo stran in tudi velik pomen. Njih pomembnost pa izvira največ odtod, ker so nekatere stranke tako odločilno važnost nanje polagale.
Borba pri kantonalnih volitvah ni bila toliko med ljudsko fronto, ki je na vladi in med ostalimi desničarskimi strankami, ampak v prvi vrsti med samimi strankami, ki ljudsko fronto sestavljajo, to so radikali, obojni socialisti in komunisti. Najmočnejša med temi zavezniškimi strankami, ki so jih državnozborske volitve leta 1930 spravile na oblast, so radikali. Oni imajo največ ministrstev in tudi državno upravo pretežno v svojih rokah. To pa težko gledajo socialisti, ki se smatrajo za nekakšne politične dediče radikalov. Nejevolja marksističnih socialistov na radikale je tem večja, ker so radikali s pomočjo senata, v katerem imajo odločujoč vpliv, pred nekaj meseci zrušili socialističnega voditelja Leona Bluma, da je moral odstopiti kot ministrski predsednik in prepustiti mesto radikalu Chautempsu. Z Blumom so bile z dnevnega reda odstavljene tudi marksistične reforme, ki so bile že v zakonskih osnutkih: socializacija gotovih industrij, državna kontrola nad trgovino in nad tiskom itd. Ker kantonalni svetniki volijo senat, je šlo socialistom za to, da pri teh volitvah toliko oslabe radikale — sebe pa okrepijo, da bi prihodnji »enat imel za marksiste bolj prikupno podobo.
Kakor se socialisti smatrajo za političnega dediča radikalov, tako komunisti, ki so tretji družabnik v ljudski fronti, z vso gotovostjo pričakujejo, da so oni poklicani dediči socialistov. Upali so, da jim že pri sedanjih volitvah odpade dobršen kos socialistične posesti. V ta namen so razvili silovito propagando, ki jo je bogato financirala Moskva. Izkazalo se je, da so imeli komunisti za kantonalne volitve na razpolago največ denarja in da jc njih propaganda sistematično obdelovala prav vse plasti prebivalstva.
Tako so stranke ljudske fronte med seboj vadljale za kožo svojega druga. Socialistični in komunistični marksisti so z gotovostjo pričakovali, da bodo radikali, njihov tretji zaveznik, izšli iz volitev tako oslabljeni, da ne bodo več v njih sredi zavzemali prevladujočega stališča. Marksisti so upali, da bodo po teh volitvah mogli oni dajati odločilno smer ljudski fronti in da se jim oslabljeni radikali, stisnjeni med levo in desno skrajnost, ne bodo več mogli upirati. Kar tiče posebej komunistov, niso prav nič prikrivali, da upajo na tolikšen uspeh, da bodo po volitvah lahko socialiste prisilili, da se s skrajnimi levičarji združijo v enotno marksistično stranko francoskega pro-letariata, kar je davni ideal komunistov, ker se zavedajo, da bi takšno povečano proletarsko stranko oni vodili.
Izid volitev pa je nemilo razblinil te levičarske sanje. Najprej so se radikali zelo dobro držali. Pri prvih volitvah je število za nje oddanih glasov celo poraslo za 200.000 v primeri z lanskimi volitvami. Nasprotno so pa socialisti padli za 70.000 glasov, komunisti pa ■/a 45.000. S prevzemom radikalne zapuščine ni torej bilo nič, pač pa so radikali po prvem volivnem uspehu mogli biti širokogrudni. Za ožje volitve je obveljal dogovor med strankami ljudske fronte, da v okraju obvelja tisti kandidat, ki ima največ upanja na uspeh. lako so pri ožjih volitvah, pri katerih je šla borba le še med levičarskim in desničarskim kandidatom, dobili tudi komunisti in socialisti nekaj novih desetin mandatov, ki pa niso bili vee. izvoljeni le z marksističnimi, temveč tudi z radikalnimi glasovi. Na ta način je ljudska fronta na zunaj ostala zmagovita, toda v notranjosti prav nič enotna, tako da mnogi glasovi napovedujejo, da se mislijo radikali že v doglednem času otresti marksističnih zaveznikov in osamosvojiti svojo politiko ter jo stabilizirati na politično sredino, ki bi očividno še najbolj odgovarjala sedanjemu razpoloženju francoskega volivca.
S svojega stališča moremo torej reči, da imajo francoske kantonalne volitve ta po/A-tiven rezultat, da je sunek na levo, ki je bil pri lanskih državnozborskih volitvah zelo močan, izgubil na svoji prodornosti in da se francosko politično življenje ne razvija dalje na levo v marksistično skrajnost. Po drugi strani je pa tudi očitno, da se francoski narod še ni otre«el vpliva, ki ga imajo nanj razna ljudskofrontaška gesla. Na tem nosi največ krivde dcsnica, ki je needina, razbita na mnogo frakcij, v mnogih socialnih vprašanjih preveč reakcionarna in nesposobna, da bi «e prilagodila novim razmeram. Številčno predstavlja sicer še vedno ogromno večino francoskega naroda, manjka pa ji enotne volje in enotnega političnega vodstva Sicer je bila desnica tista, ki jc razkrila manipulacije fašista de la Roc-qua. Toda že sam pojav fašistične stranke je dal močno politično orožje v roke ljudski
fronti.	,.	,	,
Izid kantonalnih volitev ne bo zaenkrat prinesel nobene spremembe v pravcu francoske zunanje ali notranje politike, ker so pričakovanja marksistov ostala neizpolnjena Vendar pa je pri političnih napakah in nedelavnosti desnice skrajnim levičarskim elementom demagogija zelo olajšana Brezskrhnoft nn politični dcsnici — pa tudi med radikali — ter vera v kako dokončno politično ustaljenost bi zato bila vsekakor mnogo prenagljena. Kajti žc se je pokazalo, da tudi politično tako zrel in izšolan narod kakor je francoski. ne ostane neobčutljiv za neprestano propagando in neumorno politično agitacijo, pa naj nastopu s še tako varljivimi gesli in nerealnimi cilji.	Drin.
Prvi sporazum nevmeševalnega odbora
Italija in Nemčija prisiati na pogoje
• (t
Sovjeti bodo povedali svoje mnenje „šele pozneje
London, 21. oktobra, b. Tukajšnji vladni krogi so zelo zadovoljni, ker se je včeraj v zadnjem trenutku v nevtralnem odboru spremenil položaj, čeravno je Eden že včeraj dopoldne na seji vlade dejal, da obstoja malo upanja za ugodno rešitev španskega problema in da se lahko pričakujejo tudi najslabše posledice. Sklep šefa italijanske vlade Mussolinija je prišel nepričakovano ter je vse iz-nenadil. Politični krogi smatrajo, da je Italija zavzela takšno stališče šele tedaj, ko je uvidela, da Anglija in Francija ne bosta nič več omahovali in da bosta z V6emi sredstvi preprečili razširitev španskega spora na ostalo Evropo. V Rimu je bilo znano, da bo Francija v sporazumu z Anglijo v primeru neuspeha seje nevtralnega odbora takoj odprla svoje meje proti Španiji, istočasno pa dirigirala močno brodovje v zahodni del Sredozemskega morja. Tudi Anglija je imela namen tja poslati močne pomorske enote. Nevarnost vendar še ni odstranjena in se bodo glavne stvari zgodile na jutrišnji 6eji, ko bosta Anglija in Francija zahtevali, da se praktično izvedejo predlogi ter da se imenuje komisija, ki bo vse 6torila za odpravo prostovoljcev iz Španije. Ker se mnogi prostovoljci ne bodo mogli vrniti v svoje države, bo treba za nje najti mesto kje drugje. Angleška vlada bo bržkone postavila na čelo komisije za odpravo prostovoljcev odločilnega in uglednega moža. Za sedaj se omenja Winston Churchill.
O čem so
se sporazumeli
London, 21. oktobra AA. Havas: V Londonu je po seji odbora za nevmešavanje zavladalo boljše razpoloženje. To razpoloženje sloni na tem, ker sta Italija in Nemčija pristali na te tri točke: _
1.	neposreden simbolični umik prostovoljcev iz Španije;
2.	dejanski odhod prostovoljcev pod nadzorstvom komisije, ki jo bo imenoval londonski odbor;
3.	priznava neki ustanovi pravico, da določi, kdaj naj se končno umaknejo in na kakšen način.
Do popuščanja napetosti je prišlo, ko je Eden kot predsednik seje povezal zaključke razprave v
te točke in je grof Grandi izjavil, da pristaja na te sklepe. To razpoloženje se je še bolj poudarilo, ko je nemški delegat izjavil, da tudi on sprejema te sklepe, vendar pa si nemška vlada pridržuje svobodo v vseh drugih vprašanjih.
Vendai pa je še mnogo težkih vprašanj, ki čakajo na rešitev. Zato snoči niso mogli sprejeti nobene resolucije. Sovjetski zastopnik Majski je še enkrat izjavil, da ne more sprejeti angleškega načrta in bo zato kasneje povedal svoje mnenje.
Portugalski delegat je nato izjavil, da bi sprejel kontrolo na meji med Portugalsko in Španijo, če bi tudi Francija uvedla kontrolo na pirenejski meji. Francoski zastopnik je izjavil, da bo Francija takoj pristala na kontrolo, če se ta zopet uvede tudi na morju.
Splošno poudarjajo, da bo izvedba tretje točke zelo težka, ker fašistične države ne marajo državljanov, ki so se borili na strani madridske vlade.
London, 21 oktobra. AA. DNB: Londonski listi obširno razpravljajo o včerajšnji seji nevmeševalnega odbora. Listi govore o senzacionalnem prevratu in pravijo, da je italijansko-nemška izjava preprečila polom nevmeševalne politike. »Times« piše, da je Italija v poslednjem trenutku rešila nevmeševalni odbor z mrtve točke.
Prave težave
se bodo šele začele
»Daily Telegraph« pa pravi: Glavna težkoča, ki zbuja bojazen, najbrž ni v odboru samem, temveč pri vojujočih se strankah. Morali bi od njiju dobiti pristanek za sodelovanje.
»News Chronicle« komentira možnost določitve roka o odpoklicu tujih prostovoljcev in pravi, da bi odložitev tega roka mnogo pomenila v Mussolinijevih računih, da bi se vojaštvo generala Franca, ki bi ga vzel iz Asturije, moglo poslati kam drugam, kjer bi izvojevalo naglo odločitev. List končuje, naj bi stal na čelu nevmeševalnega odbora mož, ki ima pojem o vojaških stvareh, mož kalibra Winstona Churchilla.
V Berlinu in Rimu
Berlin, 21. oktobra. AA. DNB: Tukajšnji listi razpravljajo o sporazumu v nevmeševalnem odboru. »Berliner Borcen-Zeitung« pravi: Kot končni rezultat ostane okoliščina, da je skoraj popolnoma premagana sedania kriza. Politično vprašanje, ki je seveda zvezano s tem rezultatom, pa je, ali bodo Anglija, Francija in Sovjetska Rusija pri nadaljnjem postopku pokazale prav tolikšno dobro voljo, kakor sta jo pokazali Italija in Nemčija.
Rim, 21. oktobra. AA. Havas: Včerajšnja seja odbora za nevmešavanje je znatno razbremenila napetost, ki je od predvčerajšnjim vladala v Rimu. V Rimu poudarjajo, da se stališče Italije ni prav nič menjalo, ker je Italija zmeraj želela, da 6e izvede umik prostovoljcev iz Španije na podlagi praktičnega sodelovanja. Njeno delo v odboru je 6amo pokazalo, da Italija želi, da napetost popusti. Italija ne mara prevzeti odgovornosti za prelom, ampak hoče celo vse storiti, da bi se to preprečilo.
Rim, 21. oktobra, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pričakujejo, da bo na današnji seji britanska vlada storila gesto v korist Italije za njen včerajšnji nastop v londonskem nevtralnem odboru. Italijanski politični krogi so prepričani, da bosta zunanji minister Eden ali pa ministrski predsednik Chamberlain govorila tudi o zavzetju Abesinije po Italiji in vsaj napovedala priznanje te italijanske kolonije, če jo že nc bosta priznala.
Tudi borze so se pomirile
London, 21 oktobra, b. Včerajšnji dogodki v nevtralnem odboru so izredno ugodno vplivali tudi na borze. Vsi tečaji so se znatno popravili, posebno industrijske delnice. Prav tako ugodne vesti prihajajo iz Newyorka, kjer so 6c tečaji v teku zadnjih 24 ur znatno popravili. Zanimivo je tudi to, da so med kupci vrednostnih papirjev široki narodni sloji. V angleških in ameriških gospodarskih krogih prevladuie mnenje, da je po včerajšnji seji v Londonu pot k sporazumu odprta,
Gffon v Francovih rokah
Zmaga na vsej severni fronti
Poročevalec »United Presen« poroča z asturske fronte, da so rdeče čete v popolnem razsulu. Rdeči bataljoni beže na vse strani. Zlom asturske fronte je poleg uspešnih manevrov Francovih čet pripisati tudi pomanjkanju vojnega materiala in živeža, ki vlada v Asturiji. Aeturcem je pošel tudi dinamit, ki so ga ves čas državljanske vojne z velikim uspehom uporabljali proti svojim sovražnikom. Računajo, da je nad 15.000 Asturcev odrezanih v gorovju, ki se bodo morali brezpogojno vdati. Splošno računajo, da se bo Francu posrečilo še pred nastopom zime zavojevati vso Asturijo in jo očistiti sovražnika.
Salamanoa, 21. oktobra. AA. Havas. Nacionali; stično poročilo pravi, da so štiri kolone v Asturiji napredovale za 20 kin in zavzele 23 vasi. Povsod so asturski miličniki pred umikom porušili hiše. Na leonski fronli so nacionalisti zavzeli devet vasi. Sovražniki so zažgali Camp« del Trdeno.
Saint Jean de Luz, 21. oktobra, c. Semkaj so prispele vesti, da se je mesto Gijon dopoldne podalo. Valencijska vlada jo s tem izgubila zadnje pristaniško mesto na severu. Jasno jc, da se sedaj tudi borho na asturski fronti nagibajo h koncu.
Pohod v Gijon
Salamanca, 21. oktobra, b. Po uspešni vojni operaciji pete nacionalistične kolone so davi nacionalisti prodrli v Gijon. Nacionalisti so takoj zasedli radijsko postajo in sporočili svetu, da so Gijon zavzeli.
Ako je vest o zavzetju Gijona resnična, potem bo general Franco lahko brez nadaljnega vrgel številne čete pred Madrid ter tudi tam lahko uspešno udaril na rdeče.
Komunistični generali bodo kaznovani,
ker jim je propadla Malaga
Valencija, 21. oktobra, AA. Havas: Vojno ministrstvo je objavilo, da so včeraj zaprli v Valen-ciji generala Martineza Carbera in Joseja Assen-zija zaradi padca Malage. V Barceloni pa so aretirali generala Marineza Moniera in ga odpeljali v Valencijo. Zaprli so še nekaj polkovnikov zaradi iste zadeve.
Rdeča vlada
gost Kataloncev,
če bo mirna
St. Jean de Luz, 21. oktobra. AA Štefani: Sporazum med Negrinom in Companysom slcni | najbrž na tej podlagi:
Companys je pristal na to, da se španska rdeča vlada preseli iz Valencije v Barcelono dne 24. oktobra, vendar pod pogojem, da se španska vlada ne bo vmešavala v avtonomijo Katalonije.
Zadnje ure
komunističnega Gijona
Navarci, ki eo prvi vkorakali v Gijon, so v treh dneh prehodili 60 km. Takoj po padcu Villa-viciose je Francovo topništvo z daljnometnimi topovi pričelo obstreljevati Gijon in gijonsko pristanišče. V pristanišču je bilo več ladij napolnjenih z begunci, ki so se v zadnjem trenutku hoteli rešiti v Francijo. V mestu so se pojavljali že dan prej požari, ki so izvirali deloma od obstreljevanja, deloma pa so anarhisti na begu zažigali važnejša javna poslopja. Hitrost napredovanja pa je preprečila nakano anarhistov, ki 60 hoteli požgati
K bojem
v Asturiji
Izčrtano ozemlje so zasedle Francovc čete od 1. septembra dalje, ko se je pričela ofenziva v Asturiji. Skica nazorno kaže, da je položaj Gijona vojaško nevzdržen. S pudcem te pristaniške trdnjave bodo boji v severni Španiji zaključeni.
celo mesto. V okolici Gijona tudi vasi in trgi niso tako porušeni zaradi tega, ker so se morale rdeče čete izredno hitro umikati, da niso imele časa za svoje razdiralno delo.
Kdo je bežat prvi?
Poglavar komunistov, hi je „tovariše" pustil, da se žrtvujejo za osirotelo,,idejo"
Komunistični poglavarji so se že dva dni prej rešili v Francijo deloma na ladjah, deloma z letali. Značilno je zadržanje Tomaža Belarmina, poglavarja asturijskih komunistov. Ves čas je pozival k skrajnemu odporu in še nedavno je izdal povelje, da je dolžnost slehernega komunista, da se bori do zadnje kaplje krvi. Toda on sam je očividno smatral, da mu ni treba iti tako daleč. Na letališču blizu Avilles je bilo zanj, za njegovo družino in imetje pripravljenih 5 letal, ki so se že v sredo v zgodnjih jutranjih urah dvignila in odletela proti francoski meji. Tako je organizator in poglavar rdečega odpora v Asturiji odnesel zdravo kožo iz železnega objema Francovih čet, medtem ko jc na tisoče njegovih somišljenikov plačalo z življenjem in imetjem slepo pokorščino svojemu kolovodji.
Pred konferenco o sporu na Vzhodu
Bruselj, 21. okt. b. Belgijski poslanik baron Bassompiere je izročil davi japonskemu zunanjemu ministru poziv za sodelovanje na konferenci devetih držav v Bruslju dne HO. oktobra. Nota belgijske vlade poudarja, du je bilo povabilo izročeno na željo Velike Britanije in v sporazumu z Združenimi državami ter da bodo bližnja pogajanja v Bruslju imela namen, da se temeljito prouči nastali položaj po sporu med Japonsko in Kitajsko. Namen konference je, da se čim prej ustavijo sovražnost; na miren način.
Kilajski vladni krogi pa nc verjamejo, da bi konferenca devetih sil v Bruslju lahko dovedla do kakega pozitivnega uspeha. Verjetno je samo,
da bo prišlo do kake platonične izjave v korist Kitajske. Zato pa se Kitajska zaveda, da se mora zaupati le sama sobi in pomoči onih, ki uvide-vajo, kako nevarni so japonski načrti.
Zagrebška vremenska Napoved: Stalno.
Dunajska vremenska napoved: Pooblačenie in poslabšanje vremena, na vzhodu še solnčno z močnimi južnimi vetrovi.
Zemunska vremenska napoved za 22. oktober: Prevladovalo bo jasno' vreme. Pričakovati je postopno pooblačitev v zahodnih predelih in Pri-morju. Tam utegne biti tudi nekaj dež|a. Zmerna košava v Podonavju. Toplota bo še poskočila.
V skupščini in senatu
Belgrad, 21. oktobra, m. Današnja skupščinska seja se jo pričela ob tri četrt na 11. Začel jo je predsednik čirič, prisostvovali so ji pa vsi člani kraljevske vlade. Po prečitanju zapisnika včerajšnje 6eje je predsednik čirič podal besedo predsedniku kr. vlade dr. Stojadinoviču, ki je prečital ukaz kralj, namestnikov, e katerim se uvaja redno zasedanje skupščine.
Predsednik čirič je sporočil, da bo prihodnja seja jutri ob 9 dopoldne, na kateri bo izvoljenih pet stalnih skupščinskih odborov, in sicer finančni, administrativni, imunitetni in verifikacijski odbor ter odbor za prošnje in pritožbe.
Sledila je seja senata, na kateri je predsednik kralj, vlade dr. Stojadinovič prav tako prečital ukaz o uvedbi rednega zasedanja. Predsednik dr. Mažu-ranič je zaključil sejo in prihodnjo napovedal za popoldne.
Popoldanska seja se je začela ob pol 5 popoldne. Na seji so bili izvoljeni stalni odbori, odbor za proučitev zakonskega načrta o podelitvi podpor nosilcem Karadjordjeve zvezde ter namestniki predsednika in podpredsednikov za državni odbor za delne volitve senatorjev, ki bodo meseca januarja prihodnjega leta.
Za stalne odbore je bila sestavljena sporazumna lista ter 60 bili izvoljeni od Slovencev: v verifikacijski odbor: dr. Ploj kot član, Smodej in dr. Kra-mer kot namestnika; v administrativni odbor: Fr. Smodej kot namestnik; v odbor za prošnje in pritožbe: Ivan Hribar kot član; v imunitetni odbor: dr. Marušič in dr. Kramer kot člana, Smodej kot namestnik; v finančni odbor: Smodej, Pucelj in dr. Kramer kot člani; v odbor za proučavanje zakonskega načrta o podelitvah podpor nosilcem Karadjordjeve zvezde: Pucelj kot član, Smodej kot namestnik. Zadnjemu odboru je senat dal rok, da mora do jutri popoldne izdelati poročilo. Po pet-minutnem odmoru so bile volitve namestnikov predsednika in podpredsednikov senata za državni odbor za delne volitve senatorjev, ki bodo januarja meseca prihodnjega leta. Volitve so bile z listki. Oddanih je bilo 71 glasov. Kot namestnik predsednika je dobil 50 glasov senator Svetislav Paunovič, kot namestnik podpredsednikov pa Ljudevit Gaj in Jovan Altiparmakovič, ki eta dobila prav tako po 50 glasov. Opozicija je dobila po največ 20 glasov.
Popoldanska seja je bila s tem končana. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 4 z dnevnim redom: pretres poročila odbora za proučevanje zakon-
Sestanek
združene opozicije
pri župniku v Farhašiču
Zagreb, 21. oktobra, b. Danes ob 9,20 dopoldne so odpotovali iz Belgrada z zagrebškim brzo-vlakom Ljuba Davidovič, Joca Jova-novič M i š a Trifunovič, Groll, Krsta M i 1 e t i č , dr. Lazar Markovič, dr. Milan Gavrilovič in Božidar Vlajič. Iz Zagreba proti Kupincu pa je ob 1 popoldne odpotoval dr. Maček v spremstvu inž. Košutiča, Jurija Kempfelja ter Delana. Ob 1.45 pa sla s potniškim vlakom odpotovala Večeelav Vilder in Sava Kosanovič. Vsi skupaj se bodo sestali v župnišču pri župniku Antonu Irguliču v Farkašiču na Kolpi, ki je oddaljen 16 km od Siska. Župnik Irgulič je šolski tovariš dr. Mačka. Sestanek pri njem je bil določen sporazumno na včerajšnji seji združene opozicije in SDK v stanovanju Ljube Davidoviča. Predsednika SDK in šefa samostojne demokratske stranke Adama Pribičeviča ni na konferenci, ker je bolan. Razgovori bodo trajali danes in morda še jutri.
Verouk v gospodinjskih šolah
Belgrad, 21. okt. m. Prosvetni minister je
izdal odlok, da se bo verouk v gospodinjskih šolah poučeval po načrtu, ki je predpisan za višje srednje šole.
skega načrta o podelitvi podpor nosilcem Karadjordjeve zvezde.
Sestava odborov
Belgrad, 21. oktobra, m. Stalni senatni odbori, ki so bili izvoljeni na popoldanski seji, so sc po plenarni seji sestali. V finačnnem odboru je bil izvoljen za predsednika dr. Stanko šverlju-ga, za podpredsednika dr. Hrasnica, za tajnika Franc Smodej. V imunitetnem odboru je bil izvoljen za predsednika dr. Šilovič, za podpredsednika Miloš Cukavac, za tajnika Dušan Djerič. V administrativnem odboru je bil izvoljen za predsednika Miloš Cukavac, za podpredsednika Va-troslav Canjuga, za tajnika Dušan Djerič. V odboru za prošnje in pritožbe je bil izvoljen za predsednika Ivan Hribar, za podpredsednika Mihajlo Džurič, za tajnika Dušan Stevčič. Obenem se je konstituiral odbor za proučevanje zakonskega osnutka o podelitvi podpor nosilcem Karadjordjeve zvezde. Za predsednika je bil izvoljen Marko Ra-dulovič, za podpredsednika Stevan Mihaldžič, za tajnika pa Dušan Djerič.
Škofje v Zagrebu
Zagreb, 21. oktobra, b. Danes eo prispeli v Zagreb številni Skolje, ki se bodo udeležili jutrišnje škofovske konference, kateri bo predsedoval nadškof dr. Ante Bauer. škofje bodo na konferenci predvsem proučili novo nastali položaj, obenem pa bodo posvetili vso pozornost katoliški akciji in njenemu delovanju v naši državi.
13.259 Hudi brez deta
Belgrad, 21. oktobra. AA. Po p'oročilu osrednje uprave za posredovanje dela v Belgradu, je meseca septembra t 1 iskalo dela pri vseh javnih delovnih borzah v državi 33.975 delavcev in 7.526 delavk, skrupaj 41.501 oseba. V primeri s preteklim mesecem je bilo vsega skupaj 5.344 več prijavljenih nezaposlenih delavcev in 616 več razpoložljivih prostih mest. V primeri z istim mesecem lanskega leta je bilo vsega skupaj 3 896 več prijavljenih nezaposlenih delavcev in 281 manj razpoložljivih prostih mest.
Podporo je dobivalo vsega skupaj 8.456 nezaposlenih delavcev, izplačalo se je pa 1,043.088.50 dinarjev
1. oktobra t. 1. je bilo na vseh javnih delovnih borzah prijavljenih 9.397 nezaposlenih delavcev in 3.862 delavk, skupaj 13.259 oseb.
Enoten nastop
jugoslovansko - bolgarskega zadružništva na svetovnih trgih
Belgrad, 21. okt. m. Predstavniki bolgarskega zadružništva, ki so se mudili nekaj dni v Belgradu ter si ogledali razne zadružne ustanove, so se nocoj odpeljali v Sofijo. Za časa njihovega bivanja v prestolnici je imel sejo tudi jugoslovan-sko-bolgarski zadružni odbor. Sklenil je, da bosta odslej jugoslovansko in bolgarsko zadružništvo na vseh svetovnih tržiščih nastopala enotno.
Belgrad, 21. okt. m. Ministrski predsednik je danes sprejel novo imenovanega ameriškega poslanika Arthurja Blitz-Leka.
Zbegano plemstvo
Rakek, po 17. oktobru.
Naše politično plemstvo, ki nima več svojega
plemenitega naslova, se je lotilo našega javnega življenja in ga zastruplja z vso zagrizenostjo. Na vsak korak seje samo sovraštvo, ščuva, grozi in izziva, bolestno leta za nekom, nad katerim hi rado znosilo svojo onemoglo jezo, pa ne ve, koga naj bi se lotilo, kje naj bi udarilo, da bi mu odleglo, ker no ve, kdo je kriv njegovega propadanja. Da ei je samo krivo, tega pa priznati ne mara. Dokler so imeli — in samo onil — vseh dobrot na ostajanje, je bilo še vse »v redu«, je bilo še dovolj »svobode«; ko pa ee je ljudski sodbi le posrečilo, da jih je pahnila med navadne ljudi, so pa izgubili glavo. Ne priznajo nobene postave, vse počno, da bi se čimdalj ohranili pri takem življenju, kakor so ga bili vajeni v »dobrih časih«, ko so imeli r deželi še svoj »red« in svojo »svoltodo«.
Jns-arsko plemstvo je ob moč in tega prenesti ne more, zato divja. Ob raznih dogodkih se kaže njegova popolna nemoč, takoj pa se tudi pokaže vsa njegova surovost in podivjanost. Ta rod nam v teh dneh svojega obupa razkazuje, kaj »se more združiti takle zbegan f>olitikant: do zoprnosti napihnjeno bahavost in ošabnost, po drugi strani pa bolj-ševiško surovost in brezobzirnost. Kakor Čeka boljševikov hodijo njihove čete r>o deželi in a kosmatimi kučmami in mrtvaškimi lobanjami plašijo ljudi, če bi še kdo trepetal pred njimi in se jim klanjal, kakor je bilo to njega dni. Toda »preprosto ljudstvo« je tudi začutilo svojo moč in ne gre več na kolena in videti je, da nikdar več ne bo šlo. Ljudstvo dobiva hrbet, jns-arji pa so še bolj zmedeni in se še bolj napenjajo, da bi bili videti močni in da bi drug drugemu dajali pogum.
Najbolj važno, kar se nam je v tih dneh odkrilo, pa je to: ta rod ni za tekmo. Dokler je bil sam na dirkališču, je bil strašno močan, vedno prvi, po vsem svetu je trobil, da mu nihče ne bo kos. Vsa leta je zmagoval tisti edini konj, ki je bil pri-puščen k tekmam. Pa se je pojavil na tem slovenskem ali jugoslovanskem dirkališču še drugi tekmec, iz naših vrst, in ta plemeniti rod, doslej vedno zmagovalec, zatrobi k umiku, Češ, mi ne tekmujemo. 6 takim »preprostim ljudstvom« ne tekmujemo.
Vojna sreča Kitajcem prijaznejša
Šanghaj, 21. oktobra, b. Po poročilu »United Pressa« ee na severu nadaljuje kitajska ofenziva z velikim uspehom. V Sinkau je osma kitajska divizija hudo jjorazila Japonce. Vojaški strokovnjaki trdijo, da je to najtežji poraz Jaj>oncev od začetka bitke, imeli eo 8000 mrtvih mož. Kitajci so zaplenili IGO tankov ter ogromne množine vojnega materiala.
Nanking, 21. oktobra, b. Uradno potrjujejo, da je strta japonska ofenziva na severnem Kitajskem in da eo zdaj Kitajci v ostri protiofenzivi.
Japonci mobilizirajo nove tetnihe
Iz Tokia poročajo, da je japonsko vojno ministrstvo odredilo mobilizacijo nekaj novih letnikov. Vsega bodo Japonci mobilizirali še milijon rezervistov. Ti bodo takoj odposlani na razna bojišča, zlasti v Mandžurijo, kjer ee hočejo Japonci zavaro-vnti pred nenadnim napadom sovjetske armade. Pričakovati je tudi v najkrajšem času, da bodo izvršili Japonci nov napad na Šanghaj, zlasti pa na

+
Dotrpela je, previdena s tolažili svete vere, moja ljuba, dobra sestra in teta, gospodična
Marija Sfanonik
zasebnim
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, 23. oktobra ob 4 pop. iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. oktobra 193".
Žalujoča sestra J o s i p i n n in ostalo sorodstvo.
progi Šanghaj—Nanking, ker hočejo izčrpati kitajske vojaške sile pred Šanghajem.
Odpor proli Japonski v Franciji
Pariz, 21. oktobra, b. Francoska zveza delavcev je izdala proglas na svoje članstvo, naj prične s praktičnim bojkotom japonskega blaga v vsej državi. Francoski delavci bodo organizirali tudi velike demonstracije po vsej Franciji v znak protesta proti ubijanju civilnega kitajskega prebivalstva. Tedaj ee bo tudi uradno uvedel bojkot japonskega blaga po vsej državi. Listi energično pozivajo vse prijatelje miru, da ne pomagajo Japoncem, ker njihovo barbarstvo na Kitajskem presega vse meje.
Nemiri v Indiji
London, 21. oktobra. AA. DNB. Po vesteh iz Indije je prišlo do spopada med domačini in an-gleško-indijskimi četami na meji Vaziristana. Ubit je bil en Indijec, trije pa ranjeni. Angleške čete so nato pognale v zrak več hiš domačinov.
In vsi se s sila užaljenim obrazom umaknejo, da bi ee ne videlo, da odstopajo zato, ker eo preslabi, ampak zalo, ker so previsoki. Človek bi mislil, da bo prav sedaj nastopila doba skupnih nastoix>v, da se bo videlo, kaj premoremo na tej ali na oni strani, kakšen je red in vzgoja na tej ali na oni strani, da 6e bo vsaj videlo, koliko nas je na tej ali na oni strani, pa ni take dobe. Dolgoletni zmagovalec ee vsaki primerjavi oprezno izogiblje. Prvič ee je to jx)kazalo pri odkritju spomenika slovenskemu pisatelju dr. Tavčarju v Poljanah pred nekaj tedni. Menda arhitekt, ki je izbral prostor, ni bil pravi, tudi kipar, ki je izdelal spomenik, ni bil pravi, na vse zadnje se je pa še izvedelo, da bo pri slovesnem odkritju sodelovalo tudi »preprosto ljudstvo: s svojo mladino, zastavami itd. In čez noč je vse jns-arstvo sklenilo: Mi ne gremo zraven, mi se ne spustimo v primerjanje, ker kdo ve, kako bi ta jtriinera za nas izpadla. Tako 6e je zgodilo, da je bil 6[>omenik dr. Ivana Tavčarja, enega izmed tvorcev slovenske besede in našega zadnjega poštenega nasprotnika, dvakrat odkrit: dopoldne mu ga je odkrilo ljudstvo s svojimi množicami, v svojem duhu in po svojem načinu, po|x>ldne pa to odstavljeno plemstvo — isti spomenik! Rajnki dr. Tavčar je naj>isal knjigo »4000«, če bi bilo še kaj njegovega svetovno-nazornega rodu, bi sedaj izšla knjiga »1937« na drugi naslov. Pa ne bo te knjige, ker je rod naših poštenih nasj>rotnikov izumrl!
V mnogo bolj surovi luči pa se je to politikant-stvo pokazalo v nedeljo ob izrazito nadetrankarski, v najstrožjem pomenu patriotični slovesnosti na Rakeku. Sodelovalo naj bi vse ljudstvo, toda odstavljeno poklicno plemstvo je sklenilo: Mi med ljudstvo ne gremo. Najbrž vedo, da bi jih v tem primeru ne bilo dovolj videti, vsaj ne toliko ali ne v taki moči, kakor takrat, ko so tekmovali še sami. Tako je doj)oldanska slovesnost minila brez njih, sicer brez škode, toda dolžni so bili priti zraven, da bi bili vsaj ob takih prilikah z narodom eno. Popoldne je bilo pa divjanje, da Rakek kaj takega še ni videl. Obup jim je vzel vso razsodnost. Toliko obljub, da bo in da bo, da se bodo časi njihovega gosjiodstva vrnili, toda teh časov ni. ln zdi se, da so krajevni magnatje zdaj segli po zadnjem sredstvu, po pijači: Pij in vpij in delaj videz moči — to je bila menda parola za vse popoldne do pozno v noč. Samo o enem takem rodoljubu vemo, da je dal za 15 litrov vina, da se ohrani potrebno razpoloženje, kje so j>a še drugi, ki so tudi hoteli po-kazatj svojo radodarnost? In koliko izzivanja, koliko žalitev, koliko skrajno surovega obnašanja — delali so s polno j>aro, da bi si dali pogum. Še v ponedeljek so tavale jx> Rakeku posamezne skupine in dajale duška navdušenju nad »zmagoslavjem«, ki jim ga je vlivalo zastonjsko vino. In ako si prišel v kako gostilno, je bila prva beseda omotične družbe: »Včeraj smo pa dali farjem, kaj?« In vpitje, rjovenje kakor še nikoli na Rakeku. Zadaj za hišami pa državna meja, na drogu zastava sosednje države, pod njo njena straža, ki gleda po cesti v našo vas in premišljuje, kako more ob taki slovesni priliki nastati kaj takega. In to vse zaradi nekakega »zmagoslavja«, ki je najbrž v tem, da je godba lokrat zaporedoma — »Slov. narod« pravi »brez prenehanja« —■ igrala eno in isto melodi jo!
Tako obnašanje sedaj že nekaj tednov zastruplja naše javno življenje. Voditelji te domišljave in nadute družbe z navadnimi obljubami in obeti no vzbude več zadostne pozornosti, zato je treba seči po močnejših sredstvih; potom pa svojim lastnim vretam niso kos, ker lahko jih je razdražiti in naščuvati — preproste so dovolj — težje pa jih je potem zopet spraviti v red. tako se udejstvuje ta bolna žlabta in sega v preteklost nazaj za časi, ki so bili zanjo tako lepi in — dobičkanosni. Toda življenje se ne razvija nazaj! Teklo bo naprej, tudi na Rakeku, in bo prerastlo vse tiste, ki se ne upajo korakati z njim.

Uganka okrog generala Mullerja	se pojasnjuje
Pariz. 21. oktobra. AA. (Havas.) »Petit Pari-sien« prinaša senzacionalen članek o ugrabitvi ruskega generala Mflllerja in o vlogi generala Skob-ljina. Kakor je znano, je general Skobljin vodi! 18 tneeecev notranjo in zaupno poročevalsko služlK) ruskih emigrantov. Pozneje se je začela rivaliteta med generalom Mttllerjem in Skobljinom in je po sodbi lista to pripeljalo do ugrabitve generala Mullerja. Policiji se je posrečilo na podlagi sodnih izsledkov v tej aferi izslediti v stanovanju ruskega emigranta Bogovudova, prejšnjega svetnika Ivana Kriigerja, (53 svežnjev spisov, ki znatno razčiščujejo razne afere, kf so odslej ostale nedognane, kakor ugrabitev generala Kutjepova, tatvino listin Leva Trockega, umor Navašina v Parizu in umor Reicha v Švici.
•»Petit Parisien« pravi, da so se Bogovudova nekateri krogi ruske emigracije žo več let bolj bali
kakor GPU. List pomembno poudarja, da so že koj po umoru Navašina omenjali me Bogovudova kot moža, ki mnogo ve o teh stvareh.
Urednik lista »Pariš Midi« je dopoldne obiskal Bogovudova. pri katerem je policija včeraj našla 63 svežnjev spisov. Urednik je Bogovudova tole vprašal:
»Policija je našla v vašem stanovanju mnogo spisov, ki vsebujejo nekatere informacije o smrti Ivana Kriigerja in o Navašinova smrti. Pravijo, da se vas belogardisti liolj boje kakor GPU. Ali je to ree?« Bogovudov je odgovoril:
»To je smešno. V teh »vežnjih so samo moji gospodarski spisi, ker sem se zmerom bavil z gospodarsko vedo. Sicer pa lahko povem, da se nikoli uisem ukvarjal in da se tudi zdaj ne ukvarjam s politiko.«
Domači odmevi
Velik napredek
zagrebške univerze
Te dni sta se mudila v Belgradu rektor zagrebške univerze dr Edo Lovrič in dekau tehniške fakultete na isti univerzi dr. Miloslav Plohi. Obiskala sta pristojne oblasti v Belgradu, da bi izposlovala potrebne vsote za nove stavbe, ki jih potrebuje zagrebška univerza. V razgovoru s časnikarji je rektor dr. Lovrič dejal, da sta svoj jiosel tako v prosvetnem kakor v gradbenem ministrstvu dobro opravila in da se bodo potrebna gradnje takoj začel«? V ta nainen da je že odobrena vsota 25 milijonov din. Tudi načrt novega poslopja tehniške fakultete je že odobren, zgradili pa bodo poleg tega še poslopji za živinozdravniško in poljedelsko fakulteto. Oba zastopnika zagrebške univerze sta se zadovoljna vrnila iz Belgrada.
Tisk v skupščini
Časnikarji, ki so zaposleni v narodni skupščini kot poročevalci svojih listov, so združeni v posebnem društvu, ki ima 45 članov, med katerimi je tudi veliko inozeim ev, dopisnikov inozemskih listov. Na letošnjem občnem zboru je bil za pred-| sednika izvoljen Gabro Pilič, dopisnik »Jutarujega lista« iu »Obzora«. za podpredsednika Zivan Mi-trovič, dopisnik »Politike«, za tajnika pa Joško j Krošelj, dopisnik »Slovenca«.
Razdor v „Srbskem klubu" v Sarajevu
Nedavno ustanovljeni »Srbski klub« v Sarajevu je imel v nedeljo svoj občni zbor, na katerem pa je prišlo do ostrih prerekanj med pristaši ene skupine in pristaši druge. Vse članstvo se jo razdelilo v dva tabora, ki sta oba postavila svojo govornike in imela pripravljene tudi kandidate za novi odbor. Eni namreč zahtevajo, da se klub ne sme pečati s politino. drugi pa pravijo, da se mora postaviti na tisto politično stran, na katero se jo postavilo 80% Srbov. Ob volitvah novega odbora, ob katerih se jih je nekaj postavilo na stran dosedanjega predsednika Radomira Lauševiča, nekaj pa na stran njegovega protikandidata dr. Sava Besaroviča, je nastal tolikšen nemir, da je zastopnik oblasti občni zbor razpustil, da bi preprečil nevarnejše spopade Čez 14 dni bo sklican ponovno, medtem se bodo pa duhovi morebiti že nekoliko ohladili.
Vzgojitelji mladine
pred sodiščem
Včeraj se je v Prijepolju končala zanimiva razprava proti ravnatelju plevljanske gimnazijo Vladi Neškoviču in nekaterim profesorjem. Obtoženi so bili, da so v zvezi s poslovodjem rudniku »Plevlje« Jurijem Debeljevičem nepravilno ravnali z dobavo premoga za gimnazijo, da je zlasti ravnatelj sam potrdil poslovodji, da je prejel zi gimnazijo 7 vagonov premoga, ko ga je v resnici bilo samo 3 vagone. Nekateri soudeleženi profesorji so se zagovarjali, da niso vedeli, da obstoja tudi kak zakon o državnem računovodstvu, ki predpisuje, kako se opravljajo taki posli. Eden' ižified njih pa si je hotel ob priliki od bliže ogledati zadevo, pa ga je ravnatelj nahrulil z besedami »Ali veš ti, s kom govoriš? Ali veš, koga b'l rad nadzoroval?« — V tej zadevi so bili vsi opfdgSMžji, ker se je pred sodiščem izkazalo, da je bil račun pozneje umaknjen in da država ni bila nič oškodovana. Pač pa je bil obsojen ravnatelj gimnazijo na 10 dni zapora ,n *00 din denarne kazni, ker je ob začetku šolskega leta 1929-30 od dijakov pobiral po 10 din za neki »fond za dijaške potrebe«, ki ga je ravnatelj ustanovil na svojo roko, brez odobrenja pristojnega ministrstva.
Župan ušel
Iz Kukusa blizu Pr>štine je ušel v Albanijo bivši župan Šaban Redžepovič. Čez mejo ga jo peljal njegov sin, ki že dalj časa živi v Albaniji. O vzroku njegovega bega ni znano nič gotovega, pravijo pa, da se je najbrž ustrašil, da bi zaradi poneverb občinskega premoženja, ki jih je zagrešil kot župau, prišel pred sodišče in raje ušel čez mejo.
Komunisti in sporazum
Pričakovati je bilo, da bo vedno čuječi komunizem opazil tudi znani zagrebški sporazum in da bo skušal iz njega kovati svoj kapital. Tako poroča belgrajsko »Vieme«, da so jugoslovanski komunisti sporazum potrdili in se izrekli zanj. Iz Pariza pa poroča, da v tem smislu piše tudi dnevnik »Huinanite«, glasilo francoske komunistične stranke. Po pisanju tega lista so komunisti zahtevali, da bi bili sprejeti k pogajanjem in k sklepanju sporazuma. Zahtevali so tudi, da bi bila prva točka sporazuma: <zj>ustitev na svobodo vseh političnih in vojaških kaznjencev. — Niti »Huma-nite«, niti »Vreme« ne povesta, kako so opravili v krogih združene opozicije, sicer je pa znano, da pri nas, kjer je komunizem prepovedan, komunisti ne nastopajo pod svojim imenom, ampak pod imenom vsake organizacije, v katero se morejo vtihotapiti, ali pa tudi samo pod imenom »demokratičnih« »svobodoljubnih«, »strpnih« ljudi, ki so proti »vojni in tašizmu«.
Prvi prostovolsec za Kitajsko
V Banovcih v Slavoniji živi neki Vlajko Mi-Ijanov, Bosanec po rodu, ki je v svetovni vojni kot ruski ujetnik zašel tudi na Kitajsko, kjer je preživel nekaj let kot delavec. Šele pred desetimi leti se je vrnil v domovino. Ko pa je sedaj izvedel za vojno med Japonci in Kitajci, se mu je vzbudila želja, da bi šel Kitajcem na pomoč, tako so se mu mend-i priljubili. Vse je že v redu, samo denarja za pot še nima.
Prebivalstvu Liubliane
Pariz, 21 oktobra, AA. Skupina 200 francoskih rezervnih častnikov in njihovih dam je včeraj odpotovala v Belgrad in na potovanje po Jugoslaviji. Vodi jih bivši minister Desire Ferry. Na postaji jih je pozdravil vodja jugoslovanskega vojaškega zastopstva v Franciji general Glislč. (V Ljubljano pridejo danes, 22. oktobra, ob 15.38. S tem želimo popraviti neljubo pomoto, ki se nam ie včeraj pripetila v tozadevnem pozivu. Ur.)
Belgrad, 21 okt. m. Ob svoji vrnitvi iz Soluna v Pariz je izstopil v Belgradu francoski pokojninski minister Albert Rivier, čeprav potuje ineog-nito, ga je na postaji čakalo več prijateljev francoskega naroda Dojioldne sa je sprejel ministrski predsednik dr. Stojadinovič. nakar je francoski minister prisostvoval tudt seji senata.
Problem ljubljanskega bar\a
Pred regulacijo Malega grabna in potoka Iške
Ljubljana, 21. oktobra.
Na ljubljanskem barju, ki obsega 16.000 hektarjev obsegajoče ozemlje, 60 zlasti ob spomladanskem Ul jesenskem času na dnevnem redu povod-nji, ki jih povzročajo številni mali potoki in hudourniki. Med njimi sta zlasti dva: Mali graben in Iška vzbudila večjo pozornost merodajnih činite-ljev, da so se resno oprijeli misli, da regulirajo tudi ta dva važna potoka.
Pred dnevi se je pod predsedstvom inšpektorja tehnične terenske 6ekcije za regulacijo Ljubljanice, zastopnika gradbenega ministra g. inž. Petriča zbrala komisija in odšla na Barje, da pregleda, koliko nevarnost moreta nuditi oba potoka zlasti ob večjih nalivih. Komisija je prišla do prepričanja, da je nujno potrebno, da se povodnjim v bodoče na kakršenkoli način zagradi pot čez bregove. Visoka voda pa je že naslednji dan napravila precejšnjo škodo, ko je razdrla deset metrov cestišča na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu. Zato je šla komisija spet na poškodovano mesto in končno-veljavno odredila začasna regulacijska dela. Določili so, da bo šla regulirana trasa Malega grabna najmanj 60 m stran od ceste. Z denarjem pol milijona, ki je na razpolago, bo mogoče vsaj začasno za dve leti urediti novo 6trugo, dokler se ne začne definitivna ureditev. Ta dela bodo imela predvsem tudi namen, da dobe zaposlitev številni brezposelni mestni delavci, obenem pa bo denar, ki ga bodo porabili za začasno regulacijo, kolikor toliko dobro porabljen.
Kakor znano, izvira Mali graben nad Polhovim gradcem. Struga ima zelo značilno obliko, voda teče po njej v ostrih zavojih, da se na več mestih ostro zajeda v breg in dela nekakšna jezerca, zato je tudi razumljivo, da voda iz takšnih jezerov kmalu prestopi breg in poplavi pokrajino. Potok 60 začeli regulirati že pred desetimi leti. Regulacija je razdeljena na več odsekov. Zdaj je reguliran 6podnji del struge do 1.800 km od iztoka Malega grabna v Ljubljanico. Pri regulaciji so morali tam, kjer so bili prej zavoji, zgraditi novi strugi stranske stene in jih dobro utrditi. Dno struge sestoji namreč iz samega finega peska in mivke, ki ne more vzdržati visoke vode.
Zdaj se Mali graben v ostrem zavoju dotika cestišča in zmerom preti z nevarnostjo, da cesto razdere. Prihodnja trasa bo zgrajena tako, da bo primerno odmaknjena od sedanje. Cesto bodo začasno popravili, da bo za promet, vendar pa je ne bodo utrjevali. Opuščene struge Malega grabna prihajajo zdaj prav Mestni občini, da jih uporablja za odlaganje smeti. Potrebno bo še mnogo let, da jih bodo zasuli, izkop iz novo regulirane struge pa daje pač premalo materiala, da bi z njim zasuli prejšnjo strugo. Da bodo regulirali ves Mali graben, bo potrebno regulirati celih 7000 m struge od Kozarskega jezu pri Bokalcih do tam, kjer se razdelita Mali graben in Gradaščica. Gradaščica je zdaj že dokončno regulirana in bodo poslej posvetili vso skrb regulaciji Malega grabna in potoka Iške.
Nekaj podatkov iz zgodovine regulacijskih del na Ljubljanskem barju! Velika ploskev Ljubljanskega barja se je že desetletja in desetletja odvod-njavala, kot zadnja etapa pa je bilo sklenjeno z zakonom iz leta 1877 ob ustanovitvi Vodne zadruge Barjanov, da se uredi tok Ljubljanice in Grubarjevega prekopa s tem, da 6e primerno poglobi, da bodo mogli odvajati visoko vodo z Barja, katero je ocenil projektant inž. Pothagsky, da bi se morala odtekati s 470 kub. metri vode na sekundo. V smislu teh del se je poglobila 6truga Gruberjevega prekopa v letih 1909, 1910, 1911. Nadaljnja dela na Ljubljanici so se izvrševala do letošnjega poletja, ko se je zaključilo poglabljeval-no delo do Špice. Ta poglabljevalna dela so pa služila predvsem edinemu smotru, da se odvaja visoka voda. Za čas nizke vode bi pa bilo neprimerno vodno gladino urediti tako, da bi padla tako nizko, da bi bilo Barje brez vsake vlage. Zato je Vodna zadruga 1. 1909 zaprosila, da se po poglobitvi obeh strug za čas 6uše omogoči dviganje vodne gladine, to je pa mogoče spet na najcenejši način urediti samo s pomočjo jezov na Gruberjevem prekopu in na Ljubljanici.
V smislu vodopravnega dovolila, izdanega leta 1911 Vodni zadrugi, so interesenti uredili po izvršenih poglobitvenih delih na Gruberjevem prekopu leta 1912 definitivni jez. Ko je bila poglobljena tudi Ljubljanica, se je zdaj pojavilo isto vprašanje tudi za tok Ljubljanice in bo treba v bodoče tak definitivni objekt zgraditi že zavoljo
tega, ker je današnji jez na Špici samo začasen in tako primitiven, da nima niti pravega dvigalnega mehanizma za zatvornična vrata.
Že prej omenjeni zakon iz leta 1877 določa tudi ureditev dotokov Ljubljanice na Barju, kakor tudi umetne odvodnike. V poštev prihajajo pri tem v prvi vrsti dotoki: Gradaščica, Mali graben in v najnovejšem času potok Iška. Mnogo zanimanja za ta urejevalna dela sta pokazala zlasti banovina in mestna občina ljubljanska, ki sta se odločili za ureditev teh dotokov v imenu Vodne zadruge, ki za te stvari nima potrebnih denarnih sredstev na razpolago. Glavne odvodnike 6i bo morala Vodna zadruga, če bo definitivni jez na Ljubljanici zgrajen, potem sam urediti, sama poglobiti in razširiti, da bodo ustrezali zahtevam, ki se stavljajo pri tem nanje. Gre namreč za dotoke visoke vode in dotoke namakalne vode iz Ljubljanice ljubljanskemu terenu.
V	oviro delu je to, da imajo Barjani edini koncesijo do dela.
V	zvezi z regulacijo Malega grabna so te dni že uredili tudi priprave za regulacijo potoka Iške. V začetku Lip so postavili barko in shranili v njej vse potrebno orodje za delo. Čakajo samo še na odobritev kredita. Banska uprava je obljubila, da da za regulacijska dela 50.000 din, če bo prispevala tudi Vodna zadruga isti znesek. Potok Iška je tipičen hudournik, ki je na nekaterih mestih komaj toliko širok, da ga more le malo spretnejši človek preskočiti. Zato pa se potok ob količkaj večjem nalivu razlije čez bregove. Strugo bodo zategadelj razširili.
Stroški za regulacijo Malega grabna so do-eedaj znesli poldrug milijon dinarjev, za regulacijo vsega Malega grabna pa bi bile potrebne milijonske vsote denarja. Z regulirano Gradaščico, ki je zdaj urejena do železnice, z regulacijo Malega grabna in Iške bodo nevarnosti povodnji na Ljubljanskem barju zmanjšane na minimum.
Sadjarji!
Zeleni Maribor Vas kliče!
Vrvenie na obširnem razstavišču pivovarne Union v Mariboru in po dvoranah v notranjosti tega ogromnega poslopja narašča dan za dnem. Voz za vozom, tovorni avto za avtom hiti po mariborskih ulicah in skoro vse se ustavlja pred pivovarno Union. Pripravlja se I. banovinska sadjarska razstava in veliki sadni sejem, katerega bo otvoril g. ban dr Natlačen v soboto 23. t. m. ob 10.30.
Slovenski sadjarji hočejo v velikem obsegu pokazati, kako so napredovali v zadnji, zlasti povojni dobi in na poseben način poudariti razliko med sadjarstvom nekdaj in sadjarstvom danes. Vsa razstava in sadni sejem bosta zanimivost za vsakega zavednega sadjarja. Posebno pobudni bodo na razstavi trije glavni oddelki in sicer pripomočki in sredstva za uspešno sodobno negovanje sadnega drevja, potem pripomočki za sodobno uporabo sadja in vzorci vseh v naši banovini pa-tudi v drugih banovinah Jugoslavije najbolj razširjenih sort tistih plemen, ki so se dosedaj ohranila sveža in čvrsta. Iz bližnje in daljne mariborske okolice vozijo vse sadje na razstavo in sejem 6 tovornimi avtomobili, oddaljenejše podružnice ga pošiljajo v zabojih, deloma ameriških, deloma v kabinetnih. Take zbirke 6adja v vseh sodobnih posodah in opremah in takih ureditev in aranžmajev še ni bilo na nobeni sadni razstavi.
Vsa prireditev bo prizadejala ogromno truda in tudi velike stroške. Svoj poučni in propagandni namen bo pa dosegla le tedaj, ako bo imela primerno število obiskovalcev. Zato vabimo k ogledu in proučevanju te edinstvene prireditve zlasti V6e po napredku stremeče sadjarje, podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ljubitelje sadjarstva in iepega sadja, sadne kupce in sploh vsakogar, ki se zanima za razvoj in napredek našega slovenskega sadjarstva.
Na razstavi se bo prodajalo sadje tudi na drobno in se bodo točila izborna sadna vina in sladosok.
Vsem obiskovalcem te razstave in sadnega sejma je dovoljen od 21. oktobra do 3. novembra 50 odstotni popust na vseh železnicah.
Ciganska nadloga v Sto v. krajini
Orožniška patrulja iz Lendave ustrelila bežeče ga cigana, njegovega sina pa ranila v nogo
Leto za letom delajo cigani Slovenski Krajini toliko preglavic, da to presega že vse meje. Posebno letos naravnost ogrožajo mirno prebivalstvo. Kradejo poljske pridelke, ponoči napadajo speče prebivalce, jih z orožjem strahujejo ter kradejo obleko in vse, kar jim pride pod roko. Niti uradi več niso varni pred cigansko predrznostjo. Zadnje čase so se spravili nad učiteljska stanovanja, ker je tam plen obilnejši.
Orožniki vsega okraja so že par mesecev noč in dan na nogah Veliko ciganov so že polovili in spravili v zapore. Tudi ukradene predmete so našli in vrnili lastnikom. Zdi se pa, da jih je vsak dan več. Vsak čas zasledijo orožniki nove ciganske tolpe, ki prihajajo iz savske banovine v Slov. Krajino ropat.
Tako so pred par dnevi cigani prevrtali steno in vdrli v občinsko pisarno v Bogojini. Orožniki so takoj sumili cigane in šli na delo. Orožniška patrulja iz Lendave — narednik Kramžar — je obiskala cigansko naselbino v Dolgi vasi pri Lendavi. Med potjo je zagledala dva neznanca, ki sta stopila iz bližnjega grma in šla do koče cigana Vlaja. Eden je vstopil, drugi pa ostal na preži. Ko je zagledal orožniško patruljo, se je spustil v beg. Ker se na trikratni poziv narednika Kramžarja ni ustavil, ga je ta ustrelil v desno nogo. V tem hipu skoči iz koče drugi cigan. Ko zagleda orožnika, zbeži v sosedno cigansko kočo, orožnik pa za njim. Cigan se je pognal skozi okno in hotel pobegniti. Prestregel ga je pa drugi orožnik Žnidarič. Tudi ta se ni ustavil na trikratni »StojU, zato ga je orožnik Žnidarič ustrelil in ga do smrti zadel. Na lice mesta došla komisija je nudila prvemu pomoč in odredila prevoz v bolnišnico v Čakovcu, pri drugem pa je ugotovila smrt.
Pri preiskavi obeh ciganov je žandarmerija ugotovila, da sta cigana oče in sin, po imenu Šar-kozi. Oba sta znana razbojnika, ki sla bila že večkrat kaznovana. Skrivala sta se pod različnimi imeni, kakor Kokaš, Kovačič, Horvat itd. Dognali so tudi, da sta baš ta dva vdrla v občinsko pisarno
Lepi uspehi ljubljanske policije
Štirje vlomi in tatvine razkrite in pojasnjene
Ljubljanska policija je te dni imela mnogo sreče pri svojem delu. Pojasnila je namreč kar štiri vlome ter zaplenila skoraj vse pokradeno blago, tako da oškodovanci nimajo nobene škode, za kar so seveda policiji hvaležni.
V torek v opoldanskih urah so neki vlomilci z neverjetno predrznostjo vdrli v trgovino z ma-nufakturnim blagom v Študentovski ulici, katere lastnica je Marija Bajda. Vlomilci so vdrli v to trgovino skozi vrata iz veže. Trgovina je res korak stran od prometnega Vodnikovega trga, toda prav čudno je, da sredi poldneva ni vlomilcev nihče opazil. Vlomilci so odnesli več kosov blaga in nogavic. En vlomilec je stal na straži, drugi pa je izbiral boljše blago in nogavice. Medtem se je celo pripetilo, da je nameščenec neke druge manufakturne trgovine prinesel večji zavoj blaga. Vprašal je vlomilca na straži, kje je gospa, ta pa mu je predrzno odgovoril, da je gospa šla h kosilu, njega pa pustila tu za stražo. Paket naj kar pusti pred vrati trgovine. Nameščenec je to storil ter odšel, nato pa se takoj vrnil, ker se mu zadeva ni zdela v redu. V trgovini pa ni bilo nikogar več in nameščenec je zaslutil, da gre za vlom. Hitro je obvestil o tem lastnico, nakar je zvedela o vlomu tudi policija. Trgovka je ugotovila, da ji je izginilo za okoli 3600 din blaga. Trgovski nameščenec je opisal policiji, kako približno izgledata vlomilca, nakar ju je pričela policija iskati po mestu. Kar kmalu so detektivi izsledili oba vlomilca v neki dalmatinski krčmi ter ju prijeli. Vlomilca sta pri preiskavi priznala vlom ter povedala da sta prodala blaco nekemu dalmatinskemu krošnjarju za 640 din. Policija je izsledila tudi tega krošnjarja in našla pri njem vse pogrešano blago, samo da ga je krošnjar že razrezal na kose. primerne za celo obleko. Dalmatinski krošnjar se je pri zaslišanju izvijal na ta način, češ, da ri vedel, da gre za ukradeno blago, pač pa da sta mu oba prodajalca ponudila blago zato tako poceni, ker se jima je mudilo na vlak. Pri obeh vlomilcih je policija od izkupička 640 din našla le nekaj malega drobiža, vse drugo sta podjetna možakarja zapravila.
Drugi vlom je policija na presenetljivo hiter naSin pojasnila v sredo dopoldne. Ta vlom je že zaradi tega zanimiv, ker ga je policija razkrila, preden sta oškodovanca sploh prijavila svojo škodo. Na Poljanski cesti 64 stanujeta mesarska pomočnika Stanislav Erjavec in Anton Suhadolnik. Ko sta zjutraj odšla na delo, je po 5. uri obiskal njuno stanovanje vlomilec, ki jima je odnesel vsakemu po dvoje novih oblek, po en plašč, klobuk in druge stvari, kar je vse skupaj vredno okoli 3600 din. Še isto dopoldne pa je policija zvedela, da po Vodmatu prodaja neki moški prav poceni obleke. Policija je možakarja poiskala v neki gostilni in ga aretirala. Možak se je izkazal, da je brezposelni mesarski pomočnik Franc Podbevšek ter trdil, da je obleka njegova. Policija ga je prijela in zaplenila obleko. Opoldne pa sta prišla okradena mesarska pomočnika domov in sta videla, da sta okradena. Razburjena sta tekla na policijo, kjer pa so ju potolažili, češ, da že imajo tatu in vso njuno obleko. Prijeti tat je star 24 let ter je že dalj časa brezposeln, vendar pa je razmere pri obeh okrndoncih dobro poznal.
Zanimiva je tudi tatvina, ki jo jo zagrešila neka 16 letna deklica v Krekovi gospodinjski šoli. Prišla je v pisarno, se tam predstavila pod tujim imenom in nedolžno vprašala, kakšni bi bili pogoji za sprejem v gosjiodinjsko šolo. Tam so ji pojasnili, kako in kaj, deklica se je zahvalila, odšla, ni pa pozabila vzeti s seboj kovčeg. v katerem je bila obleka in pa Čevlji neke gojenke v skupni vrednosti okoli 1400 din. Tatvino so v zavodu hitro opazili in policija je mlado tatico hitro izsledila. Dekletce bo moralo iti v poboljševalni zavod.
Še bolj začudeni pa so bili policijski stražniki in agentje, ki so na ovadbo napravili hišno preiskavo pri neki služkinji. Ta služkinja je služila sicer le malo časa. loda pri njej so našli prav neverjetno množino najfinejšega perila z različnimi monogranti, mnogo lepih oblek in fine galanterije. Služkinja je namreč dosledno okradla vsako gospodinjo, pri kateri je služila. Dosedaj je policija ugotovila že štiri prave lastnice tega finega perila.
v Bogojini. Pri ubitem očetu so našli nabit revolver, uro in nalivno pero, ki je last občinskega tajnika v Bogojini. Po tem so baš dognali, da sta ravno ta dva vlomila v občinski urad v Bogojini. Ubiti cigan je tudi tisti, ki je pred tremi meseci v orožniški uniformi strašil po Medmurju in napadal tudi duhovnike. Od te nevarne razbojniške ciganske bande sta zdaj že dva ustreljena, dva pa ranjena. Orožništvo je mnenja, da se jih nekaj še skriva po raznih krajih. Upajo pn, da jih kmalu polovijo. Zanimivo je tudi to, da ranjeni sin sploh ni hotel poznati očeta. Izjavljal je, da ga niti ne pozna.
Ob tej priliki bodi omenjeno, da je okrajno načelstvo v Murski Soboti poslalo na merodajna mesta predlog o vzgoji in zaposlitvi ciganov. Predlog je vreden vse podpore. Vsebuje naslednje misli:
1.	Zgradila naj bi se dva internata za moško in žensko cigansko mladino. Tu bi ciganski otroci posečali ljudsko šolo, zraven se pa učili obrtništva in poljedelstva. Vzgojo bi prevzeli dobri učitelji, najbolje redovniki in redovnice.
2.	Ciganom naj se dodeli zemljišče kakor drugim agrarnim interesentom, ali se jim pa naj poskrbi drugačna stalna zaposlitev.
3.	Vse to bi naj banovina ali država kmalu uredila, najbolje dogovorno z redovniki, n. pr. salezijanci in šolskimi sestrami.
Aretacije Slovencev v Gradcu
Policija zapečatila prostore Slovenske čitalnice
Maribor, 21. oktobra.
Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je graška policija preteklo 6oboto aretirala 80 letnega predsednika Slovenske čitalnice v Gradcu g. Kukmana. Lstega dne sta bila aretirana tudi zdravnik doktor Kunej, ki prakticira na ginekološki kliniki v Gradcu ie je doma od Sv. Petra pod Svetimi gorami, ter slovenski akademik Herg.
Policija je zaprla prostore Slovenske čitalnice. Do sedaj še ni znano, zakaj so bili zapečateni prostori Slovenske čitalnice.
Tretja smrtna žrtev avtomobilske nesreče
Včeraj ob 10. dopoldne je podlegla hudim poškodbam, ki jih je dobila pri avtomobilski nesreči pri Gorjah, tudi gdč. Vera Sodja. Pokopali jo bodo na Koprivniku. Tako je ta avtomobilska nesreča zahtevala tri smrtne žrtve.
Požar
Slovenj Gradec, 19. oktobra.
Včeraj ob 17.30 sta tovarniška sirena in gasilski rog naznanila, da nekje v bližini plamen objema svojo žrtev. Gorelo in pogorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje kmetiča-delavca Kotnika Ivana v Starem trgu. Ko je Kotnikova žena proti večeru zakurila peč, da speče za svojo številno družino kruli, se je na leseni strehi blizu dimnika pojavil rdeči petelin in z bliskovito naglico zajel vso streho hiše in v neposredni bližini stoječega hleva. Nesrečo so takoj opazili s polja vračajoči se sosedje, ki so prihiteli na pomoč, toda leseno poslopje je bilo že vse v plamenih in je bila rešitev nemogoča.
Takoj prihiteli starotržki gasilci so z velikim trudom rešili iz hleva še perutnino in drugo drob nico. Iz hiše se je dalo rešiti le nekaj malega pohištva in v kleti spravljenih živil, dočim je nn podstrešju spravljena obleka in vse drugo spremenjeno v pepel.
V veliki nevarnosti sta bili tudi dve prav blizu stoječi in napol leseni delavski hišici in le sreča je bila, da ni bilo vetra in da so bili sosedje in gasilci tako hitro nn mestu, sicer bi bila nesreča še veliko hujša.
Kotnik je imel svoje poslopje sicer zavaro vnno, toda kakor dnnes večina malih posestnikov, tudi on ni zmogel sproti plačevati premij in je še vprašanje, v koliko bo zavarovalnica razumela njegov položaj. Kotnikova številna družina je vredna vsega usmiljenja.
Kdoi ve cenili qC66okxy, zdkaoo spanje naj pomni, da kofein Canko24 lih cfoaž-(jivo vpliva na Mce in živce. To je znamivenoule -medeno.
%wa Haqje Ohez kofeina. Ona 'Jzpodthija a ne haz-tHihja ick nc moli dpanja. Odličen Hagpodopek jI ofikanja popoten uzilek/ naj0oQSz viSimke kave.
Znanstveno literaturo pošilja brezplačno KAVA HAG, DELNIŠKA DRUŽBA. ZAGREB 1/150
Dr. Kosta Lukovič
načelnik Osrednjega dopisnega urada
Kakor smo že poročali, je šef Centralnega presbiroja dr Kosta Lukovič nedavno napredoval v II. položajno skupino. Ob tej priliki smatramo za potrebno, da v kratkih obrisih seznanimo jav-
nost z delom tega zaslužnega časnikarja, ki je znan kot časnikar, publicist, književni in gledališki kritik ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu. Dr. Kosta Lukovič je šel skozi vse faze praktičnega časnikarskega dela ter ima velike zasluge ne samo za naš mladi tisk, temveč tudi za našo narodno propagando. Sedanji šef Centralnega presbiroja je tudi kot književni zgodovinar in gledališki kritik dostojno zastopal v inozemstvu našo mlado kulturo. Njegova doktorska disertacija iz književnosti o Corneillu je svoj čas povzročila živahno zanimanje in pohvalo inozemskih znanstvenih in književnih krogov, istotako kakor njegova študija o francoskem religioznem gledališču v XVII. stoletju.
Šef Centralnega presbiroja dr. Kosta I.ukovič ima posebno velike zasluge za našo narodno stvar. S svojim delom je v inozemstvu, ki je bilo nepoučeno aH pa je črpalo tendenciozne podatke iz neprijateljskih virov, ustvaril pravo sliko o prizadevanju našega naroda, da se po svetovni vojni preporodi.
Dr. Kosta Lukovič se vedno živo zanima za napredek slovenskega tiska. Z veliko ljubeznijo jc zasledoval priprave za nedavno tako lepo uspelo časnikarsko razstavo, kateri je v vsakem oziru šel na roko. Veliko skrb posveča g. dr. Lukovič tudi propagandi za naše tujskoprometne kraje. Z velikimi žrtvami je Centralni presbiro pod njegovim vodstvom organiziral propagandno akcijo za naša letovišča in zdravilišča. Predaleč bi šli, ako bi naštevali vse zasluge, ki jih ima šef Centralnega presbiroja za našo ožjo domovino. Ob priliki njegovega napredovanja se tudi mi pridružujemo čestitkam, ki jih je prejel.
Pomembna razstava
Šmarje pri Jelšah, 20. oktobra.
Nedeljo, 17. okt. t. 1., si pač lahko domača zgodovina zapiše z neizbrisnimi črkami v spomin in jiouk našim zanamcem. Pomeni prav lep razmah našega gospodarstva in je postavila znamenit spomenik dobremu vodstvu in skupnemu delu. Po službi božji nam je g. okr. načelnik dr. K a rt in v nabito polni dvorani Kat. doma odkril lepo urejeno in nepričakovano bogato založeno sadno, vrtnarsko in čebelarsko razstavo ter spregovoril k tomu dogodku primerno besedo. Nisem sc mogel načuditi lepemu sadju z vseh strani in krajev obsežnega glavarstva, kjer je bil izredno lepo tudi sodni okraj Kozje zastopan, pa ludi orjaškim zeljnim glavam iti redkvi ter drugim raznovrstnim pridelkom tukajšnjega vrtnarstva, kakor ludi posebnemu oddelku čebelarstva. Zato je pa tudi bila razstava oba dneva prav pridno obiskovana.
Popoldne pa se je velika množica naših gospodarstvenikov zbrala na Mali Pristavi tik ceste pred njihovo novo lično stavbo z napisom: »Sadna sušilnica<. Naš rojak msgr. Vreže nam je v lepi besedi obrazložil dolgoletni trud prebivalstva za povzdigo domačega gospodarstva in še posebno skrb tukajšnje sadjarske in vrtnarske podružnice za vzbujanje zanimanja za umno in dobičkanosno sndjerejo ter nam je ob asistenci domačega gosp. dekana blagoslovil lični sušilni doni, ki naj bo viden in trajen spomin na 10 letnico marljivega društva in njegovega sedanjega načelstva. Po izvršeni blngosl ovitvi pa je nastopil naš strokovnjak in pravi prijatelj gospodarstvenikov gosp. okrajni kmetijski refent Rračkc ter v lepi, vsem razumljivi besedi razložil pomen in namen te prve okrajne sušilnice in navduševal navzoče za vztrajno skupno delo v blagor vsega prebivalstva priznano siromašnega okraja. Vsi navzoči so mu hvaležno pritrjevali in laskavo hvalili izborilo kakovost prvih nn-sušenih »režnjevc. Čestitamo društvu k lepo obhajani desetletnici in prosimo vodstvo in njegove prijatelje, du vztrajajo na loj poli in še veliko dobrega storijo za tukajšnje kraie.
Drobne
Koledar
Petek. 22. oktobra: Kordula, mučenka; Fides (Vera), mučenka.
Novi grobovi
-J- V Jurovcih pri Ptuju je v sredo, 20. t. m., umrla Ana Šmigoc roj. Pen, gostilničarka. Pogreb blage pokojnice bo danes popoldne. Naj v miru počiva!
Osebne cesti
— Na filozofski fakulteti v Ljubljani sta biji diplomirani gdč. Pogačnik Lija in gdč. Kalan Oti-lija. Čestitamo!
Mariborske Wogererjeve hrenovke
dnevno s veže dobite v delikatesi
JANC - Židovska
—	Zahvala! Vsem, ki eo se najine zlate poroke tako prijazno spomnili, se najsrčneje zahvaljujeva Tomše Joža in Jožefa.
—	Udeleženci zborovanja ZAKŠ, ki bo v Mariboru, se morejo poslužiti ugodnosti polovične voznine na železnici, ki jo je dovolilo ministrstvo prometa za posetnike sadnega sejma v Mariboru. Na odhodni postaji naj kupijo celo vozno karto in rumeno legitimacijo K 13. V zvezi s potrdilom o udeležbi na rumeni legitimaciji imajo udeleženci pravico do brezplačnega povratka.
—	Kumanovska bitka — pred 25 leti. Reprodukcije slavnih bitk so vedno zanimive. Toliko in toliko je ljudi, ki 60 se teh bitk sami udeležili, veliko jih je, ki so v teh bitkah izgubili svoje najdražje. Nešteto nas pa je, ki se imamo ravno velikim bitkam zahvaliti za boljšo sedanjost. Poleg vseh velikih bitk na francoski fronti izza časa svetovne vojne so gotovo najvažnejše bitke iz balkanske vojne v Južni Srbiji, ki so nam prinesle posredno našo svobodo. 25 let je minilo od slovite kumanovske bitke. 2e dalj časa se vriijo predpriprave, da se spomin na to bitko primerno proslavi. Dne 30. t. m. bo na samem bojišču reprodukcija tega slavnega boja. Udeležile se ga bodo zastave vseh zmagovalnih polkov, ki so se takrat borili. Za obiskovalce proslave tega historičnega dneva je urejeno posebno mesto, s katerega bodo mogli slediti celotnemu poteku te ogromne borbe. Proslava kumanovske bitke je zvezana s proslavo osvoboditve Južne Srbije. Gotovo ena najzanimivejših prireditev v okviru te proslave bo otvoritev razstave v Skoplju. K proslavi osvoboditve Južne Srbije priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji izlet po posebno ugodnih cenah, prijave za ta izlet sprejemajo vse biljetamice Putnika.
—	Uprava mladinskega lista »Luč« sporoča vsem cenjenim naročnikom lista, da je zaradi velikega naročila iu povpraševanja po »Luči«, oskrbljen nov natis in jo bomo lahko prav vsakomur poslali zaželjeno število. Istotako je na razpolago še »Vrtec«. — Ker imata oba lista letos novo privlačno zunanjost ter res krasno vsebino, zato ju prav toplo priporočamo naši mladini.
—	Odlikovanje gasilcev. Iz Dobrne poročajo: V nedeljo, dne 17. t. m., je bilo na 6vecan način odlikovanih ob prisotnosti zastopnikov gasilske župe v Celju 17 tukajšnjih zaslužnih gasilcev in sicer 4 z zlato, 9 6 srebrno in 4 z bronasto kolajno. Odlikovancem iskreno čestitamo.
—	Državna razredna loterija je včeraj službeno telefoničnim potom obvestila Slovensko banko v Ljubljani, da je srečka številka 4703 dobila pri včerajšnjem žrebanju 80.000 din. Slovenska banka je takoj poiskala srečnega lastnika in ugotovili so, da je to preprost delavec. Izžrebanec je bil zelo vesel, ker mu bo ta denar prišel ravno prav, ker ima še dolg na hiši, katerega drugače ne bi mogel izplačatL
Vsaka dama ve
da je črn, rujav ali temno-moder plašč vedno
moderen
Manufaktura k. d., Mestni trg 17
pa Vam nudi blago za tak plašč ugodno, da
boste tudi Vi nad ceno in kvaliteto presenečeni.
—	Rekruti - dijaki se opozarjajo, da morajo imeti ob nastopu kadrske službe s seboj: 1. izpričevalo o dovršenem študiju, 2. vojaški kovčeg, višine in širine 0.35 m, dolžine 0.70 m, z ravnim pokrovom in oljnate 6ivozelenkaste barve, znotraj vzdolž leve strani pregraja širine 0.12 m in dolžine 0.10 m, ključavnica vdelana ali viseča, 3. potrebščine za čiščenje obleke in obutve, potrebščine za umivanje, britje in šivanje, dalje dva para rezervnih toplih ovijalk za ovijanje nog, 2 para volnenih nogavic. K šivalnim potrebščinam spada: igla, sivozelen, bel in črn sukanec, po 6 komadov raznih gumbov, 8 rumenih zvezdic in 6 parov zaponk za zimski plašč. Potrebščine za čiščenje, umivanje, britje in šivanje morajo biti spravljene v belih Šatulian.
—	Autoklub obvešča: Tehnični oddelek pri ljubljanskem okrajnem načelstvu obnavlja železni most na Jezici. Ob tej priliki železne dele barvajo. Radi varnosti zaposlenega delavstva in radi omogočenja točne izvršitve del, zlasti pa barvanja, se je predpisala brzina vožnje čez most z največ 5 km na uro. Zadevno omejitev označuje poseben napis in rdeča zastavica. Tehnični oddelek pa se je jjonovtio pritožil, da avtomobilisti ne upoštevajo te omejitve. S prehitro vožnjo povzročajo, da 6e vlega prah na komaj očiščene in za 6veže pobar-vanje pripravljene železne dele mosta, kar onemogoča prevzemniku dela izvršitev dela po zahtevah nadzornega oblastva. Enak je položaj ob deževnem vremenu, ko so železni deli zaradi prehitre vožnje oškropljeni z blatom in se ne morejo prebarvati. Tehnični oddelek opozarja ponovno na omejitev brzine ter naglaša, da bo prisiljen začasno zapreti inost, če vozniki ne bodo upoštevali predpisane brzine. Autoklub naproša tako 6voje članstvo kot ostale avtomobili6te, da upoštevajo gori opisane razloge in vozijo čez most le korakoma. S tem se bo doseglo, da bodo dela hitreje izvršena, ravno tako pa tudi preprečila možnost zaprtja mosta.
—	Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-voznikov motornih vozil bodo za okraje Kranj. Radovljica in Skofja Loka v petek, 29. okt. 1937, ob 8 zjutraj, pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje, pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo prt okrajnem načelstvu v Kranju.
—	Vreme: Evropa: Hladili val 6e vzdržuje nad spodnjo polovico Evrope, kjer je vedro vreme. Njegove zračne mase prihajajo v Jugoslavijo čez Bolgarijo in povzročajo močno košavo v Podo-navju. Topli, val z Atlantskega oceana zajema postopoma zahodno polovico Evrope in ima za posledico jiooblačitev in dež v Franciji, tiad Sredo-^cj^ujni morjem in v območju Alp. Jugoslavija: Vedro vreme z jutranjimi meglami nad
novice
vzhodno polovico kraljevine. Deloina oblačno v vardarski banovini. Temperatura 6e je dvignila po vsej kraljevini razen v Primorju in na skrajnem jugu. Najnižja je zabeležena v Užicah —3, najvišja v Si panju +25. Napoved za danes: Postopoma se bo pooblačilo v zahodnih krajih in na Primorju, kjer bo kmalu dež. Košava v Podo-oavju, temperatura se bo dvignila.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega oa zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku
0*1. reg. 8. t*. 90474/35.
—	Preludiji, II. del, zložil Matiia Tome, profesor glasbe na škofovih zav odih v St. Vidu m na ljubljanskem konservatoriju. Samozaložba.. Cena 38 din. G. profesor je našemu glasbenemu občinstvu znan kot izvnelen organist, zato bodo naži or-ganisti to novo zbirko lepih preludijev z veseljem pozdravili. Saj nudi 46 orgelskih točk v raznih durih in molih, večjega in manjšega obsega. Odlikuje jih originalna invencija, slog in glasbena oblika. Škoda, da so pisani samo v b in ne tudi v »križcih«. Veličastna je fuga v Es duru, zložena na temo »Ite misea est«, ki bo po slovesni službi božji ali pa kot samostojna orgelska koncertna točka izborno učinkovala. V molu pisani preludiji se nam zde bolj svečani in slovesni, kakor oni v duru. Ime g profesorja Tomca jamči za pristno in dobro blago, zato to zbirko našim organistom najtopleje priporočamo.
—	Od doma je pobegnil 15 letni fant, suhe, bolj visoke postave, svetlih las. Nosi očala, je brez suknje in suknjiča, v rjavem puloverju (žemper) zeleno obšitem (ročno delo), nosi kratke modne ponošene hlače, zelene dokolenke in črne nizke čevlje. Kdor kaj ve o njem, naj 6poroči proti povrnitvi 6troškov na ime Mulej Pepca, Zrinekega cesta 6, podstr., Ljubljana.
Hiffifena, toplota, lepota "
Lutz-oeč. tovarna Liubliana VU.
—	Nesreča pri delu. V vasi Apno pri Cerkljah 6e je včeraj nevarno ponesrečil 27-letni delavec Vinko Zupin. Padel je z odra ter dobil pri padcu hude notranje poškodbe, tako da je njegovo 6tanje zelo nevarno. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico.
—	Za izlet v Trst in Gorico ob Vseh svetih
od 30. X. do 1. XI. se sprejemajo prijave do 27. t. m. do 12. Cena izleta v Trst 125 din, v Gorico 135 din.
—	Putnik, Ljubljana priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi v Južno Srbijo od 28. X.—5. XI. za 1080 din; b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. X. do 2. XI. za 780 din; c) tridnevni izlet v Belgrad in na Oplenac od 28. do 31. X. za 440 din. Prijave in informacije v vseh biljetamicah Putnika.
—	Zveza lovskih društev priporoča 6vojim čla nom naj'opleje obisk mednarodne lovske razstave v Berlinu. Izletniki bodo lahko ogledali tudi Hamburg, Dresden in Prago. Prijave sprejema Zveza za tujski promet v Ljubljani v biljetarmci »Putnik« v Gajevi ulici, tel. 24-72 in ekspoziturah v Ljubljani v hotelu »Metropol«, na Bledu v Zdraviliškem domu. na Jesenicah na kolodvoru in v Kranju pri Tujsko prometnem društvu oziroma Gremiju trgovcev.
—	Poslednji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t. 1. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in to po posebno znižanih cenah. Potovanje bo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteja razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1.560 din, v čemer je všteta voznina do Pariza in nazaj, prenočišče 111 pol pen-zijona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetar-nice »Putnika« v Ljubljani, Gajeva ulica in hote! Metropol, v Kranju, v Mariboru, Celju, v Gornji Radgoni, na Jesenicah in na Bledu.
—	Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah »Putnika« in izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. št, 26-45, Vhod iz Prešernove ulice.
Liubliana
22. oktobra 1937.
Gledališče
Drama: Petek, 22. oktobra: ob 15. Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. — Sobota, 23. oktobra: Beraška opera. Izv. Znižane cene od 22 din navzdol. — Nedelja, 04 oktobra: Ob 15. Pesem s ceste. Izven. Cene od 22 din navzdol. Ob 20. Vozel. Premiera. Pre-
inierslu abonma.
Opera: Petek, 22. oktobra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Evangeljnik.) — Sobota, 23. oktobra: Navihanka. Izven.
Prireditve in zabave
Dve veseloigri uprizori Frančiškanska |uosveta v Ljubljani v nedeljo, 24, t. m. ob 5. jiopoldne v frančiškanski dvorani, in sicer: satiro »Uspeh« in burko >Kdo je blazen?« Rezervirajte si vstopnice po zničani ceni od 0 do 3 din (člani s popustom) v pisarni »Pax et bonum< v frančiškanski pasaži.
Prosvetno društvo na Viču ima drevi prvj prosvetni večer. Ta prosvetni večer bomo posvetili spominu dr. Janeza F.v. Kreka. Govoril bo g. Jože Langu6. Pričetek ob 8 zvečer.
Sestanki
Fantovski odsek Ljubljana — mesto. Drevi ob 8 je v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti ustanovni občni zbor odseka. Vabimo v naš krog vse zavedne slovenske in katoliško
misleče fante.	.	.
Fantovski odsek Trnovo ima drevi v društvenem domu v Knrunovi ulici št. 14 redni fantovski sestanek, na katerem bo imel načelno predavanje trnovski župnik g. Janko Cegnar Odbor prosi, da se tega sestanka udeleži čim več članov. Novi člani so iskreno vabljeni.
Zdravniška zbornica v Ljubljani vabi gg. zdravnike na sestanek, ki bo v UTadnih prostorih zbornice v soboto, dne 23. t. m. ob po! 9 zvečer. Na tem sestanku bo poročal delegat savske zbornice o ustanovitvi produklno-proizvodne zadruge za produkcijo medikamentov.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Rnmor. Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste.
1 Ljubljanskemu prebivalstvu. V petek, dne 22. t. m obišče Ljubljano okoli 100 irancoskih oficirjev. Gostje pridejo z gorenjskim vlakom ob 15.38 in se v sprevodu napotijo po Masarykovi in Miklošičevi cesti, Marijinem trgu in Stritarjevi ulici do Mestnega trga, kjer poloze venec na spomenik kralja Petra 1. Osvoboditelja. Od tam pa se napotijo po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Prešernovi ter šelenburgovi ulici, Kongresnem trgu in Vegovi ulici pred spomenik Ilirije, kjer ravno tako polože venec. Vabim hišne posestnike ob navedenih ulicah iu trgih, da v pozdrav in j>očastitev dragih gostov razobesijo na svojih hišah državne zastave. — V Ljubljani; dne 20. oktobra 1937. — Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adlešič Juro. s. r.
j Poslanik dr. Cankar pri mestnem županu.
Včeraj dopoldne je naš poslanik v Argentini, dr. Izidor Cankar, obiskal mestnega župana dr. Juro Adlešiča, 6 katerim 6e je dalj časa zadržal v razgovoru.
1 Vojnim dobrovoljcem! Vabimo vse v Ljubljani bivajoče tovariše vojne dobrovoljce, da se v čim večjem številu udeleže sprejema francoskih rezervnih oficirjev, ki pridejo v Ljubljano danes ob 15.38 na glavni kolodvor. — Odbor.
Prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v beli dvorani Uniona bo zanimiv zaradi tega, ker nam bo predavatelj msgr. Viktor Steska predstavil eno naj-pomerrtbnejših umetniških družin v Sloveniji. Štefan in Janez Subic 6ta imela najboljšega tekmeca v bratu Juriju, ki je bi! pravi slikarski genii v polpretekli dobi. V dveh desetletjih je pridobil 6VO; jemu imenu evropski glas, kateri je zazvenel tudi v klasičnih Atenah. Trdi se lahko, da je bil Jurij Subic eden najgenijalnejših slikarjev, kar jih je rodila slovenska mati. Dolžnost slehernega Slovenca je, da spozna svoje velike 6inove in to se bo zgodilo, kdor bo prisostvoval IIT. prosvetnemu večeru danes ob 8 zvečer. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike o umetniški družini Subičevi. --Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
1 Igralska družina šišenske »Prosvete« nam ie ob otvoritvi svoje 6ezone preteklo nedeljo nudila izredno lep užitek. Za 6voje prvo delo so si izbrali »Stilmondskega župana«, ki je resna in globoka družinska drama, ter zahteva veliko truda in doživetja od igralcev. Igralci ki so bili primemo izbrani, 60 nam podali igro s takšnim čustvom iu fineso, da so takoj prevzeli razvajeno občinstvo ter vso pozornost tega obdržali do zaključka. — Režiral je g. Golob S., ki je prevzel tudi glavno vlogo Stilmondskega župana. Odlično 6ta rešila svojo nalogo tudi stari Klaus v osebi g. Smuča in jwročnik Ililner g. Godca. Prav tako je bil izvrsten tudi komandant g. Piriha Milka. Županova hči Bela v osebi gdč, Brodnikove je sicer prav dobro podala 6Voj boj med ljubeznijo do svojega očeta in med svojim možem — nemškim poročnikom. vendar bi v nekaterih prizorih želeli več razgibanosti in elementarnih čustev ženske narave. Ostale manjše vloge so bile podane prav dobro. Scena je bila zadovoljiva. Veseli smo. ker kažejo igralci šišenskega odra vedno več resnobe in veselja do odrske umetnosti, vkljub vsem težavam in nedo6tatkom odrske opreme. Za dosežen uspeh jim čestitamo. — K. P.
Dva lepa lokala
ob eni najprometnejših točk v strogem centru Ljubljane, oddamo. Ileflektanti naj se javijo z navedbo stroke na upravo »Slovenca« pod značko »Promet« št. 16.903.
1 V sodne zapore pripeljani. Zaradi raznih de-liktov 60 bili v sredo popoldne pripeljani v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča mnogi osumljenci. Podjieški orožniki so privedli v zapore Franceta Branclja. rodom iz Tomišlja,. stanujočega v Črni va6i. Ljubljanska policijska uprava je izročila 60-dišču 6 osumljencev. Bili so: šofer Jo6ip Pribošič, stanujoč v Ljubljani, Kosovo polje št. 218, Trža-čan Fran Kokolj. stanujoč na Miklošičevi cesti 16, delavec Anton Osovnik iz Domžal, njegov sin Anton Osovnik in njegova žena Frančiška Osovnikova, dalje Zvonko Deleja, zasebni uradnik, stanujoč v Zgornji Šiški št. 2.
1 Sodne dražbe posestev v novembru. Pri ljubljanskem okrainem sodišču je za november razpisanih 18 večjih in manjših 6odnih dražb raznih posestev in hiš v mestu in okolici. Samo v mestu
Eride na dražbo 6 hiš in zemljiških kompleksov, kne 4. nov. pride na dražbo trgovska hiša št. 11 na Tyrševi cesti, ki je cenjena na 2,439.950 din. Najnižji ponudek 1.219.975 din. Skupno s to hišo pride na dražbo vila na Mirju z 2 parcelama. Ce-nilna vrednost 1.279.260 din. Najnižji ponudek 639.649 din. Dne 25. nov. pride na dražbo hiša št. 40 na Poljanski cesti z obsežnim vrtom, kakor tudi 8 posameznih 6tavbnih parcel. Celotni kompleks parcel 6 hišo vred je 6odno cenjen na 2 milijona 904.942.50 din, nainižji [>onudek znaša 1 milijon 452.970.25 din. Na dražbo pride tudi hiša št. 40 na Sv. Petra cesti, ki je cenjena na 748 tisoč 565 din. a najnižji ponudek določen na 374.282 din.
I Regulacija Riharjeve ulice. V Kolezijski ulici stanujoči posestnik in vrtnar Ivan Bizovičar je prodal mestni občini ljubljanski več sveta v skupni izmeri 997 m', spadajočega pod k. o. Trnovsko predmestje. Kupnina je znašala 72.000 din. Svet je občina odkupila v svrho regulacije Riharjeve ulice.
1 Trnovski pristan zaprl. Mestni gradbeni urad sporoča, da bo Trnovski pristan od Prulskega mostu do Švabičeve ulice do ponedeljka, dne 25. t. m. dalje za vozni promet zaradi cestnih del do nadaljnjega zaprt.
1 Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja vse interesente za zakup mestnih zemljišč (njiv, travnikov in vrtov), da se bodo V6e oddaje v bodoče objavile na občinskih deskah v magistratnem fKxslopju in v poslopju gosiKidarskega urada, v Beethovnovi ulici 7. Interesenti naj 6tavijo svoje ponudbe po navodilih, ki bodo objavljena na razglasih.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 20 zvečer >Vclika ljubezen Ludvika van Beethovna« ve-lefilm o velikem nesmrtnem Človeku. V filmu nastopa največji francoski igralec Harry Baur. — V soboto ob 20 se predvaja »Tajila služba«, film za časa svetovne vojne, vohunske spletke itd.
Zopet novo društvo na Jesenicah. Na Jesenicah deluje do sedaj že 59 društev. K leni je ustanovljeno še društvo filatelistov. Jeseniški filatelisti se postavljajo morda z edinstveno zbirko v državi, katero ima član g. Fenc od Sv. Križa. Njegova zbirka je slara že 50 let in šteje nad 2 milijona znamk — krasno izbranih in urejenih. To zbirko cenijo na 250.000 dinarjev. Filatelistični klub 1)0 imel sestanke vsako drugo nedeljo popoldne ob treh v kavarni Novak na Jesenicah.
»Domen» na jeseniškem odru. V nedeljo, dne 24. t. m. zvečer 1k> v Krekovem domu uprizoritev •Domna . Jeseniško občinstvo sc vabi, da se otvoritve Krekovega odra polnoštevilno udeleži.
IWar»bof
m Poverjeništvo kluba železničarjev v Mariboru ima jutri v 6oboto ob sedmih zvečer v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu svoj občni zbor, na katerem poročajo funkcionarji iz Ljubljane. Vstop imajo V6i železničarji, ki so podpisali nove vstopnice in katere je odbor 6prejel.
m »Ljudska samopomoč« nam sporoča, da bo proslavila v soboto 10-letnico 6vojega obstoja. V ta namen bo popoldne ob 16. jubilejna seja in cerkvena blagoslovitev novega lastnega doma.
m Prva nedeljska popoldanska predstava bo v nedeljo. Uprizorili bodo zabavno kmečko komedijo »Trije vaški svetniki«. Veljajo znižane cene.
m V Ljudski univerzi predava drevi docent dr. Matko iz Ljubljane o srcu kot najvažcejšem organu človeškega telesa,
m Zveza Maistrovih borcev vabi svoje člane in prijatelje na prireditev, ki bo to soboto v Narodnem domu Igrala bo vojaška godba. Vstopnine ni.
m Gozd grofa Attemsa je prodajaL Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal 25-letni delavec Maks Kapelari iz Makol, obtožen prevare. Dne 15 aprila t. 1. je prišel obtoženi k Ivanu Sautnerju v Slov. Bistrici ter mu je ponudil v prodajo 7 oralov svojega gozda. Ko si je Sautner hotel gozd ogledati, ga je Kapelari peljal v gozd grofa Attemsa ter mu ga pokazal kot 6vojega. Skoro bi bilo že prišlo do kupčije, ko pa je zahteval Kapelari 5000 din kol aro, je Sautner le nekoliko podrobneje razgledal gozd ter je našel na nekaterih posekanih drevesih Atteni6ov žig. S kupčijo ni bilo nič, pač pa je bil prodajalec tujega gozda ovaden ter je dobil sedaj pred sodiščem 20 dni zapora.
m Žrtev podivjanosti. Delavec Blaž Zupančič iz Koprivne je postal žrtev grdega divjaštva nepoznanih zlikovcev. Zupančič se je vračal ponoči domov, pa je 6rečal tri nepoznane mlajše fante, ki so bili vinjeni. Začeli 60 ga zmerjati in ker se za njihova izzivanja ni zmenil, so ga napadli, ga obdelali z noži in palicami tako, da so mu prebili lobanjo ter štrli prsni koš. Potem so ga tako poškodovanega zvezali ter ga vrgli v klet posestnika Filipa Kolarja. Tu je nesrečneža naslednjega jutra našel lastnik kleti že nezavestnega. Naložili «e ga na voz ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer imajo malo upanja, da bi okreval.
m Nogomet v nedeljo. Podzvezno prvenstvo postaja v mariborski skupini čim dalje bolj zanimivo. V nedeljo se vrše odločilna srečanja in sicer nastopita v Maribjru stara rivala ISSK Maribor i" SK Rapid. Železničar bo igral v Čakovcu proti Gradjanskemu v Murski Soboti pa ce srečata SK Mura in SK Čakovec.
Gledališče
Petek. 22, oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra ob 20.: »Sodnik Zalaniaj-ski.« Premiera. Bloki veljajo.
Nedelja, 24. oktobra ob 15.: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20.: »Najboljša ideja tete Olge«.
Celje
c Kienzlova opera »Evangeljnik« ▼ celjskem gledališču. Drevi ne pozabite priti v Mestno gledališče, kjer uprizori ljubljanska opera Kienzlovo opero »Evangeljnik«. Vstopnice se še dobe dopoldne v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in zvečer pri blagajni v gledališču.
c Uršulln sejem je letos potekal še kar zadovoljivo. Lepo jesensko vreme je privabilo na sejem v Celje precej ljudi iz bližnje in daljne celjske okolice, vendar je opažati, da je s časom 6ejem dobil drugačno 6liko kot nekdaj, Ljudje nimajo denarja, zato pa tudi niso veliko kupili. Največ so še prodali čevljarji.
c Število brezposelnih padlo. V evidenci celjske javne borze dela je bilo 20. t. m. 232 (170 moških in 62 žensk) brezposelnih, 10. t. m. pa je bilo 277 (202 moška in 75 žensk). Delo dobe: 3 hlapci, 1 Žagar, 1 mizar, 1 kovač, 1 pek, 1 krojač, 1 pomožni delavec, 2 natakarja, 4 kuharice, 6 kmetskih dekel, 5 služkinj, 1 sobarica in 1 po-strežnica.
c Zadnji izpiti voznikov motornih vozil bodo v sredo 27. t. m. ob pol 9 dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju. Lastniki vozil, ki še nimajo izpitov, naj se Drijavijo na okrajnem načelstvu.
c V celjski bolnišnici je umrla hčerka železničarja iz Grobelnega Podreberšek Marija, Naj v miru počiva!
c Dve hudi nesreči pod vozom. Na Rezani pri Gomilskem je padel pod težko naložen voz 45 letni posestnik Topovšek Vinko. Kolo je šlo čezenj in je dobil težje notranje poškodbe. Ko je vozil 43 letni posestnik na Ljubečnem pri Celju Štumpf Jakob drva, se je voz zvrnil nanj in mu zlomil desno nogo nad členkom.
c Kolesarska nesreča. V Zidanem mostu je padel s kolesa 32 letni poštni služitelj iz Loke ter si pri padcu oa lomil desno roko.
c Sveže zelje v glavah in bel krompir dobite poceni pri Kmetijski družbi v Celju, Tel. št 165.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige; Faustmann, In Gottes Tempel. 144 str. vez. 34 din. — Hasenfuss, Die moderne Religionssoziologie und ihre Bedeutung fiir die religiose Problematik. 401 str., nevez. 168 dinarjev. — Hassl, Seid bereit! Wegweiser zu einer glucklichen Sterbestunde. 152 str., vez. 22 din. — Maritain, Der Engel der Schule, 105 str., vez. 50 din. — Mauer, Auferstandene Christus und Mensch. 132 str., vez. 49 din. — Meyer-Neyer, Lebendige Seelsorge. Wegweisung durch die re-ligiosen Ideen der Zeit fiir den Klerus deutscher Zunge. 368 str., nevez. 63 din. — Soiron, Die Pre-digt heute. 125 str., vez. 37 din. — Svoboda, Gottes Wort im Heute. Zeitpredigten, 216 str., nevez. 56 din. — Staudiger, Jesus und sein Prie-ster. Gedanken uber die Grosse und die Heilig-keit des Prieslertums. 296 str., vez. 56 din. — Weis, Eines nur ist notwendig. Exerzitien zur Umgestaltung in Christus durch Maria in voll-kommener Liebe. 304 str., vez. 54 din. — Zundel, Das Hohclied der Heiligen Messe. 275 str., vez. 75 din.
Kranj
Oddaja sadnih drevesc po znižani ceni. —
Okrajni kmetijski odbor v Kranju bo oddajal v letošnji jeseni za revnejše in predvsem za po toči prizadete sadjarje drevesca po znižani ceni. — Prošnje za sadna drevesca je vložiti do 25. okt. pri navedenem uradu.
Začasna zapora državno ceste. Na prošnjo sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljann-Kranj je okrajno načelstvo v Kranju zaradi nujnih del odredilo začasno zaporo državne cesto od železniškega prelaza v Kranju do mostu čez Savo. Promet bo šel po sledeči začasno zgrajeni poti: tik za železniškim prelazom v nivoju v Kranju, levo pod novim podvozom, nato vzporedno z novo traso do opuščene državne ceste pri bivšem skladišču tehničnega razdelka, odtod po opuščeni državni cesti na duvozuo cesio k železniški postaji iu na državno cesto.
Sadna razstava v Mariboru
Maribor, 21. oktobra.
V soboto predpoldne se odpre največja sadna razstava, kar smo jih imeli dosedaj v naši državi. Po ogromnih predpripravah sodeč, pa bo ta razstava tudi najbolje organizirana in urejena, kar smo jih doslej pri nas in v bližnjem inozemstvu videli. Ne bo se omejevala samo na razstavo sadnih plodov, kakor prejšnje razstave, temveč bo prikazala obseg in razvoj celokupnega našega sadjarstva ter njegov ogromen pomen za našo gospodarstvo.
Na razstavišču vlada že nekaj dni izredna živahnost. V vseh dvoranah in na unionski verandi so neštete roke 6koraj noč in dan pri delu, da uredijo razstavne prostore ter razmestijo neštete predmete. Razstava je že dobila svoje glavne konture ter je že sedaj izprehod po razstaviščih izredno zanimiv in poučen.
Vsa sadna razstava se bo delila prav za prav na tri dele ter bo tudi razmeščena v treh prostorih; v veliki unionski dvorani in njenih stranskih prostorih, v dvorani Zadružne gospodarske banke ln na verandi unionske pivovarne. Velika dvorana Uniona bo vsebovala poučni oddelek. Tu bodo razstavljeni predvsem stroji, aparati in pa orodje za škropljenje proti boleznim sadnega drevja, orodje za obiranje, stroji za sortiranje jabolk, med njimi najmodernejši stroj na električni pogon, ki se bo nahajal ves čas razstave v obratovanju. Razen tega bodo tu zanimivi modeli raznih sušilnic, med katerimi bo vzbujala največjo pozornost sušilnica tvrdke Vetz & Podgoršek iz Skal, zgrajena v polovični naravni velikosti, originalen slovenski izum, ki predstavlja najmodernejšo pridobitev na tem področju. Potem bodo tu modeli sadnih skladišč, aparati in stroji za najrazličnejše predelave sadja v sadjevec in sadno sokove ter razne druge trpežne izdelke. Prikazan bo tudi uspeh gnojenja na podlagi poskusov v naravi, grafikonov in statističnih tabel. Na odru velike dvorane bodo razstavljeni aparati in stroji za konserviranje sadja, zanimiv bo tudi model Vinarske in sadjarske šole s parkom in sadonosnikom. V desni stranski dvorani bo razstavljena sadna literatura in čebelarski oddelek, ki bo nazorno pokazal pomen čebelarstva za umno sadjarstvo. V levi stranski dvorani bo po-skuševalnica in razstava brezalkoholnih sadnih pijač, grozdnega, jabolčnega, višnjevega, malinovega soka itd. Ta oddelek bodo opremile s svojimi prvovrstnimi izdelki Vinarska in sadjarska šola, tvrdka Ornik iz Ptuja in Podravska industrija sadnih sokov v Mariboru. Poskuševalnica bo izredno okusno opremljena. V L nadstropju unionske dvorane bodo razstavile v beli dvorani podružnice Sadjarskega društva svoje sadne izbore vseh glavnih, v Sloveniji zastopanih sadnih plemen in sort, ki so najvažnejše za njihove okoliše. Stenske slike in razne tabele bodo ponazorjevale razvoj sadjarstva. Na srednji mizi bodo razstavljene sadne in zelenjadne konzerve. Na galeriji bo nadaljevanje sadnega izbora podružnic sadjarskega društva soba na levi strani galerije pa bo prikazovala varstvo sadnih rastlin. Tu bosta ua-
Stanje naših kliringov
Dne 15. oktobra je znašal naš aktivni oz. pasivni klirinški saldo v tehle državah (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. oktober):
Aktivni kliringi: Italija stari kliring 40,575,125 (— 181.094) lir, novi 29,493.319 (plus 5,048.115) lir; Nemčija 17,598.173 (+ 2,761.642) mark; Poljska 14,688.374 (+ 864.190) din; Turčija 8,036.748 ( + 1,492.951) din, Španija 2,706.217 pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 4,230 075 (plus 104.680) belg; Bolgarija 10.285 (- 10.183) din; Madžarska 6,173.995 (— 1,165.350) din; Romunija 26,016.827 (— 939.658) din; Francija 6,616.241 (-j- 741.832) franc. frankov; Češkoslovaška 127 milijonov 530.597 (+ 1,523.042) kron; Švica 1 milijon 269.846 (— 198.903) šv. frankov.
Zadružništvo in likvidacija hmelsksh dolgov
Glavna zadružna zveza v Belgradu je izdelala predlog za izpremembo in dopolnitev uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
Predlogi Glavne zadružne zveze so naslednji:
1. V obračun se računajo pravdni stroški in stroški izvršbe, nastali tudi po 20. aprilu 1932, če je tožba na izvršbo osnovana na zadružnem odplačilnem načrtu za dotično zadrugo ali če kmet-dolžnik po prejšnjih uredbah ni veljal za kmeta,
meščena fitopatološki in biološki oddelek z mnogimi preparati in slikami sadnih škodljivcev iu Bolezni, s statističnimi podatki, ki prikazujejo stroške in rentabilnost zatiranja škodljivcev s kemičnimi in mehaničnimi pripomočki, razstavljeni bodo vsi najvažnejši insekticldi in fungicidi, posebno nazorno pa bo razvidna obramba proti najhujšemu sovražniku sadjarstva — zajcu.
V dvorani Zadružne gospodarske banke bo razstavljen sadni izbor najvažnejših sort cele dravske banovine. Vinarska in sadjarska šola bo prikazala sadni izbor glavnih prav dobrih sort in sort za postranske namene za vso Slovenijo v naravi. Na dveh velikih piramidah bo šola iztožila kabinetna jabolka. Zunaj dvorane, na dvorišču ob Frančiškanski ulici bodo razstavili naši drevesničarji svoje najboljše proizvode. Tu bo cel gozd sadnih sadik, tu bo razvidna kakovost našega drevesničar-skega materiala ter bodo razstavljene pred vsem vrste, ki naj se v sodobnih sadonoenikib posebno razmnožujejo.
Sadni sejem bo tvoril oddelek zase ter bo nameščen na verandi Unionske pivovarne. Letošnji sadni sejem bo letos prvič organiziran ua čisto strokovno trgovski podlagi. Naši najnaprednejši sadni okoliši bodo razstavili štiri vagone najpleoienllejšiib jabolk, vloženih v normalne ameriške zaboje natančno v diagonalnem sistemu, kakor zahtevajo to strogi predpisi v Združenih ameriških državah. Pri vlaganju po tem sistemu vsebuje vsak zaboj n: tan-čno isto število plodov. Poleg tega je na vsakem zaboju nalepljena etiketa s številko zaboja, nazivom sorte, imenom lastnika zaboja in vkladalca, tako da ima kupec vedno absolutno kontrolo o vsebini zaboja. Sadni sejem bo letos izredno okusno aranžiran. Zaboji bodo stali na velikih poševnih mizah, da je mogoč lahek pregled kakovosti jabolk v vsakem posameznem zaboju. Srednja razstavna miza pa bo sedaj prvič obložena 6 par sto 5 kilogramskimi zaboji kabinetnih jabolk, kl bodo prikazali slovensko sadje v najlepši kakovosti. Na sejmski prostor dovažajo že nekaj dni tovorni avtomobili jabolka, vložena v zaboje, na razstavišču pa je še ponovna stroga kontrola ter se izločuje vse sadje, ki bi količkaj e svojo slabšo kakovostjo kvarilo izredno strog okvir sadnega sejma.
Tujce in domačine bo opozarjal na sadno razstavo ogromen napis, stoječ na dveh visokih stebrih nad Aleksandrovo cesto pred razstavišči. Vhod v glavni oddelek razstave ln na sadni sejem v prostorih Unionske dvorane in verande ie prav monumen-talno izveden. Razstava bo za Maribor tudi v tujsko-prometnem oziru pomembna, saj bo privabila v mesto ogromno ljudi z našega podeželja in iz drugih mest, zlasti sadjarje. Pa tudi iz drugih pokrajin naše države pričakujemo lahko lep obisk, saj bo razstava zvezana s vsedržavnim sadjarskim kongresom, ki bo v Mariboru v nedeljo in ponedeljek ter bo izjjopolnjen s predavanji najbolj znanih naših slovenskih, hrvaških in srbskih sadjerejskih strokovnjakov. Prav tako pa bo vzbujala zanimanje tudi v inozemstvu ter bo prav tako pomembna za razvoj našega sadjarstva, kakor za napredek naše sadne trgovine.
ampak je kmet postal šele po odredbah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
2. a) 25% znižanje po 51. 9 odst. 1 pokrijejo kreditne zadruge v breme 50% vrednosti svojih deležev in v breme vrednosti svojih dejanskih rezerv, potem ko so najprej od teh rezerv odpisale svoje dvomljive terjatve in zneske za sanacijo za drug, oz. zvez. V to svrho bodo naredile kreditne zadruge posebne bilance zaradi ugotovitve dejanskih rezerv po stanju dne 25. septembra 1936.
2.	b) Pri zadrugah, včlanjenih v zvezah, katerim je odobrena sanacija, se imajo odbiti zneski, katere morajo doprinesti zadruge za jamstvo in druge obveznosti do zveze za njeno sanacijo in prispevek v sanacijski sklad zveze po čl. 6 uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrugah in njih zvez. Za te zadruge bo predložila zveza bilanco in skupni izkaz zaradi istočasne ugotovitve dejanskih rezerv teh zadrug po stanju dne 25. septembra leta 1936.
3.	Ce je glavni dolžnik zadruga, ki je v likvidaciji že leto dni pred uveljavljenjem te uredbe se tedaj smatra, da morajo obveznosti zadruge izpolniti solidarno dolžniki ali poroki.
4.	Predlagamo, da se 51. 24 točka 5 b finančnega zakona za 1937-1938 črta, tako da zopet velja odredba 51. 3 odst. 4 uredoe o likvidaciji kmečkih dolgov, da se namreč smatrajo za kmečke dolgove oni kmečki dolgovi; če skupno presegajo 500.000 dinarjev.
5.	Zadružnim zvezam se morajo vrniti vsi stroški in vsi izdatki za delo, katerega imajo z
ozirom na uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. L j. pri izročitvi upniških listov, vse pripombe in »ojasnila, dana zadrugam, vse delo pri segtav-janju in izročitvi obračunov in podobno. V tem smislu naj se dopolni čl. 17 uredbe.
6.	Cl. 36 odst 1 naj se dopolui tako, da mo-ejo zadruge (kmetijske) za nabavo in prodajo
poleg odplačilnih obrokov zahtevati od dolžnikov-kmetov obresti v isti višini, kakor jo same plačajo za kredite.
7.	V orno zemljo v smislu čl. 2 odst. 1 uredbe naj se za razmere v dravski banovini prišteje še površina gozdov.
8.	Kupci za velikoposestniška zemljišča, katera likvidira Osrednja zveza hrvatskih kmečkih zadrug v Zagrebu, kateri je odobrena sanacija, ki so tudi kmetje, katerim je zveza kreditirala za nabavo zemljišč, bodo plačali svoje dolgove po predpisih odst. 1 čl. 7 uredbe.
6. Ce dolžnik, ki ima pravico na zmanjšanje dolga za 50%, ne zadostuje obveznostim po uredbi, t. j. ne zahteva znižanja ali ne plača anuitet, pripada poroku pravica, da zahteva zmnnišanje dolgn na 50%, v kolikor pa pride do plačila s strani dolžnika na dražbi, je porok obvezan samo še na 50% dolga.
Borza
— Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz |oset grenfue«.
Cene mešanice. Finančni minister je izdal naslednje sporočilo o Izpremeinbi trošarinskih predpisov: 1. Počenši s 17. oktobrom je prepovedano prodajati in porabljati čisti bencin za motorni pogon, od tega dne naprej se sme prodajati samo mešanica. 2. Počenši s 17 oktobrom znaša za mešanico drž. trošaiina 2.50 din za kg, banovinska ne sme biti višja kot 35 par, občinska pa 15 par pri kg. 3. Najkasneje 6. novembra morajo znižati prodajne cene mešanice za 1.75 din pri kg. 4. Za dne 6. novembra dobljene zaloge mešanice prodajalci ne dobe razlike, regres pa imajo v tem, da lahko po 17. oktobru kupljene količine mešanice prodajajo do 6. novembra šo po starih cenah. 5 Vsi prodajalci plinskega olja morajo do 23. oktobra na zaloge, dne 8. oktobra ugotovljene, plačati razliko.
Najniije odkupne cene oljnatih plodov, Minister trgovine in industrije je odredil naslednje najnižje odkupne cene za oljnate plodove: repica 250, zeljna repica 260, seme od sončnic 160, beli mak 300. sezam 850. bučue koščice 220 in lanono seme 300 din z* 100 kg. Kupci morejo plačati producentom tudi do 10% manj, in sicer mora razlika služiti za pokritje manipulativnih in režijskih stroškov, posredniške nagrade in davščine za sklad po čl. 6 uredbe o preskrbi domače industrije semenskega olja z oljnatimi semeni.
Trgovski iv plačilni promet z inozemstvom. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati še ta mesec zaključka trgovinskih pogajanj med našo državo in severnoameriškimi Zedinjenimi državami. Zedi-njene države zahtevajo ukinjenje sedanjega sistema plačil in ukinitev uvozne kontrole iz USA. — Na zadnji seji koordinacijskega odbora pri ministrstvu zunanjih zadev so obravnavali predvsem vprašanje plačilnega prometa z Belgijo, kjer zahtevamo ukinitev kliringa in uvedbo istega plačilnega načina kot v prometu z Ang iio.
Prizad kupuje koruzo za Nemčijo. Kot smo že poročali, smo se z Nemčijo posodili za dobavo 5000 vagonov koruze v letošnji kampanji. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je v sredo začela Privilegirana izvozna družba kujiovati večje količine koruze, katero bo izvozila v Nemčijo.
Domače tvornice najcenejše. Dne 19. t. m. je bila v Belgradu licitacija za nabavo dveh jeklenih mostov: prvi je namenjen za Savo pri Gradiški, drugi pa za Tiso pri Žablju. Predračun je za oba objekta znašal nad 50 milij. in je dala najcenejšo ponudbo Brodska tvornica vagonov za 37,693.000 dinarjev, dočim je bila najcenejša inozemska ponudba 38.742 000 dinarjev brez carine. Sodelovale so tri tuje tvrdke.
Dobave: Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 27. oktobra ponudbe za dobavo cevi, ventilov, katrana in drugo; do dne 28. oktobra za dobavo papirnatih trakov za br/.ino-mere, smirkovega platna, azbestnih vrvic, topilnih loncev ter razne železnine; splošni oddelek do dne ?3. oktobra ponudbe za dobavo raznega papirja in lepenke ter gradbeni oddelek do dne 26. oktobra za dobavo žaginih listov.
Licitacije: Dne 23. oktobra bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 50 000 kg krompirja iu 50.000 kg zelja za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobrn 1937 do 31. marca 1938 in dne 25. oktobra za dobavo 900.000 kg ovsa. — Dne 3 novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo zgradbe stražnice pri skladišču v Za'ogu.
Du<? 21. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal ua naših borzah angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80.
Avstrijski šiling js v Ljubljani popustil na 8.82- 8.92, v Zagrebu na 8.695 -8.705, v Belgradu na 8.6789-8.7789.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65 -30.35. v Belgradu 30 blago.
Nemški čelu so ostali neizpremenjeni na 13.80 do 14
Devizni promet Je znašal v Zagrebu 2,108.258 dinarjev.
LJnbljana — tečaji « p rim o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2391.35-2405.95
Berlin 100 mark...... 1733.02-1746.90
Bruselj 100 belg...... 728.45- 733.51
Curih 100 frankjv...... 996.45-1003.52
London 1 fuul.......213.70— 215.76
Newyork 100 dolarjev .... 4288.50-4324.82 Pariz 100 frankov .,..., 145.97— 147.41
Praga 100 kron....... 151.48- 152.24
Trst 100 lir........ 226.44- 229.52
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.69, London 21.49, Newyork 433.625, Bruselj 73.175, Milan 22.80, Amsterdam 239.80. Berlin 174. Duuaj 80,10 (81.80), Stockholin 110.80, Oslo 108, Kopenhagen 95.95, Praga 15.17 (13.50), Varšava 82, Budim|iešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.49, Bueuos Aires 129.50.
Vrednostni paoirii
Ljubljana: 7% invest. posojilo 94—95, agrarji 53—54, vojna škoda promptna 416—416 (416), eksekutivno 2 kom. po 412, begluške obveznice 77 do 78, 4% sev agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94.50 -95.50, 7% Blerovo posojilo 85 (85), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, Trboveljska 220-230.
'Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94 denar, agrarji 53.25—54, vojna škoda promptna 416.50—417.50, begluške obveznico 77.50 denar, dalm. agrarji 75.25 denar, 4% sev. agrarji 52.75 do 53 (53, 52.50), 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 84.75—85.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75, 7% stab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Nnrodnn banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 205—214 (205), Trboveljska 220— 235, Gutmann 45 denar, Osij. sladk. tov. 14J) do 175, Dubrovačka 425—440 (140), Jadranska plovba 410—430, Oceania 275 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 93.50 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škodit promptna 416—417 (416), begluške obveznice 78 do 78.25 (78.25, 78), dalm. agrarji 76—76.50 (76.25, 76), 4% sev. agrarji (54), 8% Blerovo posojilo 94.25-95, 7% Blerovo posojilo 85 60-85.75 (85.75, 85.60), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25 denar. — Delnice: Narodna banka 7.520 —7.550 (7.600, 7.550), Priv. agrarna banka 210—215.
Dunaj. Z ozirom na ugodne zunanjepolitično vesti in pa poročila o čvrsti tendenci ua inozemskih borzah je bila tendenca tudi na Dunaju čvrsta. V kulisi so bili v začetku vsi tečaji višji, pa tudi kasneje so nadalje narasli, tako da so bili zaključni tečaji nad včerajšnjimi. Zvišanje je razmeroma znatno. Tudi v zagradi je nastopilo izboljšanje, ki je bilo posebno znatno v papirjih kovinske, montansko in papirne industrije. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaj): Donavsko-savskojadranska 62 60 (61.20); delnica: Creilit-anstalt-Bankverein 265 (259), Landerbank 67, Narodna banka 163.50 (163.50). Grnz-Koflach 20, Steg 26.70 (26 30), Stevveag 28 50 (28 05), Magnesit 86.50 (83.25), Trboveljska 26.98 (25.62), Alpine 44.70 (42.70). Berg-lldtten 590 (v torek 530), Hitita Murany 87 (83). Steyr-Daimler-Purh 227.25 (223), Leykam 68.50 (66), Semperit 80.10 (7870).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprentenjeno. Tendeuca lie-izpremenjena. Promet srednji.
Živina
Glavni Lukeiev letni sejm v Nočem mestu dne 18. oktobra l'J37. Pripeljanih je bilo 2180 glav jirašičev, 732 glav govedi in 29 konj. Kupčija za krave in vole (vprežno živino) je bila sicer zelo živahna, v ceni pa nespremenjena. Največ kupčij je bilo sklenjenih obče na čez, le malo rojenih volov nn živo težo Cena je bila povprečno od 3 din dalje, največ 5.75 din. Pri prašičih jo cena nazadovala, ker primanjkuje krtne. predvsem močnih krinil (koruze) Cena pri mladičih od 50 do 120 din za 8 tednov starosti za komad. Pršutniki od 5 do 6 din, rejeni špeharji največ 7 din za kg žive teže.
Kulturni obzornik
Profesor I. Prijatelj: Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v ieiih 1848 — 1857
Izdali njegovi učenci v Ljubljani 1937, str. 134.
Kakor so se Prijateljevi učenci spomnili 60-letnice svojega velikega vodnika v kraljestvo slovenskih duhov prof. Prijatelja z monumentalno izdajo njegovih »Duševnih profilov slovenskih preporod itelje v, na isti način so sedaj počastili spomin velikega pokojnika, ki vse učence veže v ozko družino, z novo v istem monumentalnem slogu izdajo njegovo tedaj kakor danes enako aktualne razprave »Borbe za individualnost slovenskega književnega jezika«, ki je prvič izšla 1. 1924 (I. del) in 192« (II. del) v ČSJKZ. Toda, Če je izdaja »Duševnih profilov »nosila na čelu lepo in ostro Izdelano Jakčevo podobo Prijateljevega markantnega in temperamentnega živega obraza, nosi ta knjiga podobo njegove posmrtne maske, ki jo je posnel kipar Sajovic. tudi okrasek na platnicah predstavlja zlat profil z lovorom ovenčanega učitelja na temnoru;avem ozadju platnic, kar daje tej izdaji žalnodoslojan-etveni izraz spominskega značaja. »V spomin predragega učitelja in vodnika« so jo izdali njegovi osamljeni učenci, pa tudi »v opomin sebi in narodu«, s čemer so v posvetilo še posebej poudarili svojo vero v Prijateljevo vero v individualnost slovenskega jezika, ki edina mora rešiti slovenstvo v bodočnosti.
Profesor Prijatelj je pisal to dragoceno razprn-vo v času, ko se je slovenstvo poudarjalo kol politični," kulturni ln tudi jezikovni »separatizem«, nekaj, kar naj nima svoje lastne cene ter se morn čimprej stopiti z višjo vrednoto-političnlm, še posebej pa z jezikovnim jugoslovanstvom. Zopet jo zmagoval Vraz nnd Prešernom, nad tistim Prešernom, kl se je postavil odločno na stališče sloven-
stva kot svojevrstnega organizma, danega od Boga, da raste in zori za zadnji dan, kakor ga je ustvaril »to Panlt In prof. Prijatelj, je že od vsega početka priznaval in glasil maksimo: Več Prešerna! Več vere v slovenskega samotvornega duha! Kot tak, ki jo vso 6ile svoje izredne lepe strasti po poznanju rasti svojega naroda porabil zato, da je postopoma odkrival njega skriti razvoj iz ljudstva v narod, samosvoj in samoklen, risal z ljubeznijo duhovne profile nosilcev slovenskega duha, se je s prav tako ljubeznijo potapljal v rast jezika, posode tega duha, ki je živa vez osebnosti za tisočletja. Že pri Trubarju ga je zanimala njegova slovenska jezikovna orientacija, s katero se je lz žive potrebe postavil že takrat proti pojavljajočemu se »jugoslovanstvu«, ho-tečemu ga pridobiti za hrvatski književni jezik. Raziskaval je moč slovenščine pod Francozi, zlasti pa se — tik pred vojno — potopil v problem ili-rizma, Vraza in Prešerna, ter pomagal z znamenito Vedino anketo razčistiti za takrat pojav nastajajočega jugoslovanslva, ki ga je tudi Canknr rešil v njegovem smislu političnega jugoslovanslva, toda kulturnega slovenstva. V povojnem navdušenju novega ilirizma, ko je politično jugoslovanstvo grozilo in stremelo tudi po kulturnem, da, najprej jezikovnem zlitju, ki so ga načelno podpirali tudi Slovenci, je vstal e to svojo razpravo, ki naj prikaže kolikor mogočo nazorno in podčrtano z njegovo lastno sodobno kritiko še eno tako borbo v naši kulturni zgodovini, že tretjo od Trubarja dalje. Izbral si je tisti odsek, ki jo najbolj podoben povojni analogiji, ko je namreč drugI val, ki ga je vzbudil Vraz, že pojenjaval v Bleiweisovj praktičnosti, ter ga je leto svobode 1848 zopet vzbudilo nanovo.
Za uvod je profesor Prijatelj postavil razmišljanje o jeziku kot tisti vezi, ki tvori narod v eno in ki se organsko razvija tudi proti volji jezikoslovcev, ki naj ga samo registrirajo; posebej pa omeni specialno slovenski jezikovni problem, ki je ta: da v časih velikega obupa skušamo svojo nta-lošlevilnost re*iti s tem, da se želimo stopiti v naj-' bližjo večjo jezikovno edinico, v časih navdušenja pa skušamo povečati svojo moč z istim rezultatom. Zato so dvom v slovenski jezik kol individualno samosvoj jezik pojavi vedno v časih velikega političnega zatlrania — kot le bil čas pred marcem,
ali po francoako-nemški vojni 1870, ali tik pred svetovno vojno, ali pa v dobah zniuge, kot so bili 1. 1848 ali pa osvobojenje po vojni. To je naš la-tenten strah pred maloštevilnostjo in pred samim seboj, nezaupanje vase. Nato pa razkrije pred nami skrbno nabrano in razčlenjeno gradivo, ki naj pokaže, kako so 1. 184« zaceli zopet iskali poti, da slovenščino — ubogi dialekt — zamenjamo, ce že ne za ruščino, ali češčino, pa vsaj za srbohrvaščino, oziroma, kakor bi se dal ustanoviti kak vmesni jezik slovensko-ilirski, obvezan za obe stranki, ali pa celo kak slovanski volapiik, ki naj bi bil književni jezik vseh Slovanov. Že skoraj po zmagi nad vrazovščino, ko so se stari ilirci že povrnili iz nujnih praktičnih razlogov v naročje kmečkega jezika, kot ga je goji! Bleiweis, bolj zaslužen ntož, kakor pa ga je smatralo javno mnenje zadnjih let, in je semeniški duhovnik Voljc-Podkorenčan napisal sla-vospev na slovenski iezik, ki bi moral biti ponatisnjen v vsaki knjižnici, tedaj so so z Macunom oglasili zopet glasovi za opustitev slovenskega knjizov-nega jezika in za sprejem ilirščine vsnj zn književnost in znanslvo, ki do leta 1857 niso potihnili. Prijatelj citira podrobno debato ob tem Macunovem članku, glasove proti, oziroma nasprotna stališča, ki so jih napisali Likar, Šubic, celo nekdanja Vrazova učenca Muršec in Jeran, ki sta stopila na praktično stališče integracije slovenskih narečij v en književni jezik. Druga debata so je vnela ob priliki izida Majerjevih »Pravil, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavonski jezik«, ki jo jc pisec napisal še pred marčnimi dnevi in pomeni nov izraz Kollarjevega panslavizma ter jo določil jezik za kmete in za izobražence, za domačo rabo in za tisk. Pozneje je omilil svojo prakso z več knjigami in članki, toda v Navratilu je dobil pomočnika, zavze-majočega se za cirilico, kakor tudi v Drobniču, tc-žečem po enotnem znanstvenem jeziku in Einspie-lerju. Toda praktični BleUvels je vseslovanski ideal odmaknil dejanski potrebi ter praktično gojil do-tnnčo slovenščino. Toda sproženo vprašanje širšega jezika je dobivalo tla v Hicingerjevi vseslovanščlm, naslonjeni na staroslovanščino, pa tudi v Macunovi hrestomntljl, Einspielerjevlh Člankih, Cigaletovem propagiranju Majerjevih Pravil. Ob Miklošičevem prevodu Zakonika ee je vnel že boj proti provinclo-
nalnim oblikam, ki ee je pozneje razvil v pravi novooblikarski vihar, v katerem je zmagala zlasti dunajska akademska mladina (Luka Svetec), ki je vzela neno srednjo pot: utrdila s prevzemom nekih staroslovenskih jezikovnih oblik (-ega, -emu itd.) enoten vseslovenski književni jezik. Tedaj so Hrvati rešili na Dunaju svoj jezikovni problem s prevzemom hercegovskega narečja za pismenega ter s tem pokopali ilirizem. Toda pri nas pa je z Razlagovini »luninim jezikom«, neko vseslovanščino, šele raz-rastel val jezikovnega mešanja. Debato o tem enotnem, ne samo jugoslovanskem, temveč celo »vse-slavjanskcnu jeziku je rešil Miklošič, kj ie obsodil vsako tipanje v neznano in ulopistično ter poudaril delo v narodu in za narod z raziskavanjem lastnega jezika, ki ga tako slabo poznamo. S tem je bilo to dolgo, skoraj brezplodno prerekanje rešeno ln slovenščina potrjena za nekaj časa, dokler se problem ni v Levstikovem času in pozneje še večkrat j>o-novil in pripeljal do iste rešitve.
Individualnost slovenskega jezika je potrjeval tudi Prijatelj, ki je vso debato sproti glosiral s svojimi opazkami in kritičnimi osvetlitvami, kar dajo razpravi pečat osebne zainteresiranosti in osebno izpovedi. In to je, kar znanstvenika Prijatelja postavlja na čelo naših kulturnih kritikov in ga dela za veliko osebnost, do dna prepojeno z živo zavestjo vseskozi slovenskega človeka. Zaradi te odločnosti, jasnosti in premočrtnosti Ima delo izrazit osebnostni pečat Prijateljeve tesne povezanosti z največjimi duhovi našega naroda ter je pomenilo v svojent času in pomeni tudi še danes veliko kritično dejanje, borbenega značaja. In s to njegovo živo mislijo in vero v slovenščino kot individualno živ organizem stopajo danes njegovi učenci nn njegov grob, do dna prepričani o pogubnosti vsakterega poizkusa nialovornosti in omahljivosti ter računarstva v jezikovnem vprašanju, pošiljajo to knjigo v sponiin sebi in kažipot narodu. Toda pokojnemu profesorju Prijatelju po hočejo Izdajatelji prav s to značilno knjigo postaviti resnični kamnitni spomenik v univerzi t etsk I avli, ter jo temu namenu |>osvečcn vos dobiček. Zato knjigo šo posebej priporočamo. (V prednaročbi na Slavistično društvo, Ljubljana. Ženska realna gimnazija, stane vezana 60 din. V knjigarnah bo pozneje cena dražja.)	Id.
Skrivnost jeruzalemskega muitija
Ha j Aminai Husein, njegova preteklost in njegovi načrti
Nemirna Palestina: Slika iz Jeruzalema nam kaieprizor. ko angleška policija pred demonstranti čaka
povelja, kdaj naj udari na nje.
Jeruzalemski rnufti je srečno pribežal v Bejrut. Njegova nadaljna usoda ni znana. Najbrže ga Francozi še stražijo. Tako bi človek sklepal iz poročil, da so angleške oblasti naprosile francoske, naj ga ne puščajo naprej čez Libanon, da ne bi tam napravil Angležem še več škode. Mož je vsekakor nameraval v Damask, kjer je središče protiangleške propagande in kjer ima svoje prijatelje. Zato je verjetno, da ga bodo Francozi Angležem na ljubo zastražili, dokler jim seveda ne bo ušel, izročili ga pa seveda Angležem ne bodo, ker je politični begunec.
Veliki mufti jeruzalemski se piše Haj Aminai Husein ter je bil največja glava med palestinskimi Arabci. Kakor hitro je izvohal, da je pri Angležih prišel v nemilost, se je brž umaknil v Omarjevo mošejo, ki stoji na prostoru nekdanjega templja. Tamkaj je od začetka sedanjih nemirov živel v skritem prostoru, ki je bil vsekan v živo skalo. Stražili so ga njegovi zvesti. Tako je na tihem snoval načrte za boj zoper »nevernike«. Pri vhodu v njegovo skrivališče ga je stražilo nič manj kakor 200 dobro oboroženih pristašev. Vsak dan je izdajal nova povelja, katera so njegovi seli raznašali po vsej Palestini. Nekaj teh 6elov so Angleži polovili ter so jih kajpada takoj poslali na otoke Indijskega oceana. Muftijevo skrivališče pa ni bilo zastraženo le po njegovih ljudeh, marveč tudi po angleški policiji, ki je vedela, da bo mufti poskušal pobegniti v kako »>sedno deželo, kjer bo brez dvoma še bolj na varnem, fzkazalo pa se je, da je bil mufti bolj prefrigan kakor angleška policija.
Mufti je sedaj 44 let star. Kot deček je hodil v mohamedansko šolo. Ko je to dokončal, je odšel na angleško šolo, nakar se je vpisal na visoko šolo v Kairu. Tam se mu je slabo godilo. Živeti je moral s 5 funti mesečno, katere mu je pošiljal njegov brat. Ko se je začela svetovna vojna, so ga poslali v častniško šolo na Turško ter se je bojeval zoper Angleže in njihove zaveznike .
Ko pa so Angleži zasedli Palestino, se je Haj Aminai vrnil ter je bil sprejet v službo pri angleški upravi. Tukaj se je kmalu povzpel do mesta doma-činskega asistenta guvernerja sira Stonsa, kateri pa je moral pozneje priznali, da je imel za svojega asistenta »netilca arabskih nemirov v Palestini«. Od njega je mož prišel v službo k angleški policiji, carini in celo k tajni službi. Nazadnje pa so ga Angleži le spoznali ter so ga odpustili iz svoje državne
službe. Ko je bil tako na cesti, se je vrgel v odkrit boj z Angleži.
Ker je Arabce hujskal na poboje, umore in upore, so ga leta 1920 obsodili na 10 let ječe. Toda kazni se je rešil z begom v Transjordanijo. kjer je ostal, dokler ni postal angleški vrhovni komisar v Palestini 6ir Herbert Samuel, ki je v tej deželi za-počel spravljivo politiko. Mož na tem visokem mestu je bil prepričan, da bo spravo najlaže dosegel, če bo vse nevarne ljudi spravil na važna in odločujoča mesta. Nekega dne so mu predložili črno listo vseh teh nevarnih mož. V tem seznamu je sir Samuel videl tudi ime Haja Aminala. Povprašal je, kdo je ta mož. Povedali so mu. da je iz rodovine Huseinov, ki je najvažnejša rodovina v Palestini. Njegov brat je veliki mufti v Jeruzalemu. Zato je bil med prvimi pomiloščen ter se je 6mel vrniti v domovino. Vrnil pa se je s sijajem mučenika. Komaj pa se je Haj Aminai vrnil v Jeruzalem, mu je umrl njegov brat, ki je bil veliki mufti v Jeruzalemu.
Treba je bilo imenovati novega muftija. Vrhovni komisar je takrat ustanovil »najvišji mohame-danski 6vet«, ki naj bi mu predsedoval novi mufti. Čeprav 6o se za to važno službo potegovali trije prosilci, se je vendar Haju Aminalu posrečilo, da je bil on imenovan, kakor je pač želel sam sir Samuel. Novi mufti za to službo sicer ni bil najbolje sposoben, ker ni bil versko izobražen. Vendar so ga Angleži spravili skozi, ker so ga hoteli pridobiti docela za se in svoje namene. Toda Haj Amina! ee Angležem za to velikansko uslugo nikakor ni izkazal hvaležnega, ampak je vedno mislil le na to, kako bi Palestino osvobodil od Angležev in Judov, kako bi započel sveto vojsko ter Arabce organiziral za splošen upor.
Haj Aminai je fanatično častihlepen. Ker je obenem politični voditelj in obenem verski poglavar arabskih mohamedancev, je zato dvakrat nevaren nasprotnik. Sam je od svojih podložnikov pobiral davke, se dajal imenovati za dediča in zbiral tako velikansko premoženje, katero pa je uporabljal samo v ta namen, da bi organiziral vstaško armado ter jo najmoderneje oborožil. Častihlepje tega moža je v tem, da bi Jeruzalemu naredil za »Rim mohamedancev«, v katerem pa bi bil vrhovni kalif on sam — Haj Aminai Husein.
Umiranje v pragozdu
Kako živali druga drugo ugonabIfafo
Iz naravoslovja vemo, da ptiči ugonabljajo žuželke in jih jedo, mačke love ptiče, in da močnejše živali uničujejo manjše. Z eno besedo, v naravi vlada moč močnejšega. Pri vsem tem se človek večkrat vpraša, kako neki končavajo divje zvezi v divjini. Na to vprašanje nam ne more dati odgovora trditev, da leva in tigra s svojo puško zasleduje človek, ki je skoraj iztrebil precej živalskih vrst, tako da jih je morala državna oblast nekaj kar uradno zaščititi. Vendar tudi ti državni ukrepi ne morejo ohraniti izumirajočih živali, ker te postajajo pač največkrat plen drugih večjih zverin. Je pač tako, da je naravna smrt v divjini v resnici nenaravna.
Močnejša žival premaga šibkejšo v boju za obstanek, dokler tudi močnejša nekega dne ne pogine kot plen drugih, ko je zaradi starosti že sama onemogla. Težko pa je reči, katera žival v divjini je največja morilka drugih. Najprej seveda človek misli na leva. Toda znano je, da lev mori le, če je lačen ali pa, če v veliki nevarnosti ne najde drugačnega izhoda. Lovci, ki love veliko divjačino v afriških gozdovih, trde, da lev na leto ne požre več kakor kakih 60 antilop. Enako število antilop pa prisojajo leopardu, ki pa je znatno
Žaloigra baskovskih otrok
Ko so beli začeli zasedati ozemlje nesrečnih Baskov, so Baski hoteli najprej rešiti svoje otroke. Nekaj so jih že poprej poslali v razne evropske dežele, da doma ne bi stradali. Nekaj teh otrok je prišlo tudi v sovjetsko Rusijo, kjer se sedaj vzgajajo po boljševiških nazorih. Toda otroci so tamkaj čisto podivjali ter hočejo domov. Kakor nam poročajo, 6e je samo v enem mestu Rusije uprlo v svoji koloniji 1000 baskovskih otrok, ki so glasno in divje demonstrirali zoper hrano in drugo. Sovjetska policija je morala te otroke spraviti v zapore, da je ukrotila njihove demonstracije.
Nekaj otrok je na Francoskem, kjer so začeli postajati nadležni in uporni ter zahtevajo domov. Francozi so jih mnogo morali poslati na Dansko. V Kopenhagen je pred kakimi 14 dnevi prišlo 300 komunističnih baskovskih otrok iz Francije, katera jih je poslala na »oddih« med dobre danske ljudi. Toda ti baskovski otroci so kmalu postali prava nadloga za tiste družine in kraje, kamor so jih spravili. Otroci so tudi tukaj sila uporni, pobijajo šipe na oknih, v katere mečejo kamenje, kradejo in izmikajo, čeprav jih njihovi gostitelji sicer dobro z
vsem oskrbujejo. Glavni kolovodje so 14-letni mladiči, katere eo Francozi ravno zaradi divjosti hoteli obesiti na vrat Dancem, da 60 se jih le iznebili. Zato se sedaj danski gospodarji boje sprejemati tiste baskovske otroke pod svojo streho, kateri so starejši kakor 12 let. Rdeče vzgojeni baskovski otroci so živ opomin, kake sadove prinaša boljše-viška vzgoja.
Na tisoče baskovskih otrok pa je tudi na Angleškem, kjer jih oskrbuje poseben odbor, v katerem sedi tudi westminstrski katoliški škof msgr. Artur Hin6ley, oziroma njegov zastopnik kanonik Craven. Škof pa je te dni svojega zastopnika odpoklical iz tega odbora, ker se je odbor postavil na stališče, da noče ugoditi prošnji baskovskih staršev, ki so prosili, da bi jim otroke vrnili, ker so se razmere izboljšale. 900 baskovskih staršev je namreč poslalo s svojimi podpisi podpisano prošnjo temu odboru že meseca avgusta, naj jim otroke vrnejo. Odbor pa tega ni hotel storiti, zaradi česar je west-minstrski škof izstopil iz odbora ter 1k> poslej v zadevi baskovskih otrok občeval z njihovimi starši samo po papeževem zastopniku v Bilbau.

mmF' '
...... -
. - "s i- ^^S^mmSŠ
Boji m Šanghaj: Mornariška carinarnica v šanghajski iuki gori. Spredaj amer. križarkn »Angusta«.
manjši kakor lev. Zato je kar čudno, da leopard ugonobi toliko antilop, kakor mnogo močnejši in večji lev. Tudi skušnja uči, da ujet leopard požre komaj tretjino tega, kar požre lev. Iz tega jasno sledi, da leopard ne mori le zato, da bi si utešil lakoto, marveč tudi zato, ker ljubi prelivanje krvi.
Najbolj požrešna žival v divjini pa je brez dvoma krokodil. Ta mori s tako naslado in krvoločnostjo, kakršna nima para. To je največji morilec v divjini.
Zverine, ki žro meso, se druga druge navadno ne napadajo. To je veliko presenečenje divjine. Razložiti pa se ta stvar da tako, da se zverine med seboj le redko kdaj srečajo. Divje zveri imajo tako dober voh, da že od daleč ločijo žival od živali. Če slučajno zavohajo kako zver, ki tudi žre meso svojih žrtev, se ji ognejo, ker se z njo ne marajo srečati. Morda se druga druge boje. Pač pa sta dve zveri, kateri žreta meso svojih žrtev, ki pa se neusmiljeno med seboj pobijata. To sta krokodil in lev. Lev nikdar ne pomišlja, da ne bi napadel krokodila, če ga kje zaloti. Toda tisti boj je strašno krut in krvav. V tem boju navadno lev podleže. Saj je krokodil mnogo močnejši kakor pa lev. Krokodil čaka v tem boju le primernega trenutka, da leva oplazi s svojim strašnim repom. Zato je Ievova navada, preden se vrže na krokodila, da silovito zarjove, s čemer pokliče na pomoč svoje sovrstnike. Trije ali štirje levi navadno gladko opravijo s krokodilom. Kajpada tudi oni ne ostanejo brez prask in ran. Večkrat se dogodi, da je tudi kak lev v tem boju smrtno ranjen.
Živali pa. katere jedo samo rastlinsko hrano, so navadno brez moči zoper svoje sovražnike. Njihovo edino orožje je naglica, s katero se skušajo rešiti. Kadar pa beže, so tako brez glave, da drve včasih naravnost v žrelo drugega sovražnika. Lovci po afriških pustinjah so že večkrat doživeli, da so antilope ali pa druge rastlinojede živali na begu pred zverinami pribežale kar v lovsko taborišče. Njihov strah pred zverinami je bil mnogo večji kakor pa strah pred človekom.
Kako pa potem umirajo velike zveri same? Ker se le redkokdaj dogaja, da jih napadejo druge zveri, je konec take zveri navadno ta, da ga doleti kaka nesreča ali pa pade v boju s človekom. Najhujša pa je usoda tistih velikih zveri, katere se postarajo in začno izgubljati zobe. Taka žival se trudno plazi po gošči in se mora zadovoljiti s kako miško ali pa s kakih ježevcem. To je zadnja hrana nekdaj ponosnih puščavskih junakov. Pri tem pa se bodice ježevca zarijejo levu v nos in gobec, kjer povzročajo gnojenje in na-
Angleški vojni minister Lealic Hore-Belisha je pri
novačenju sam prišel v londonski urad za novačenje ter je sam pregledoval novince.
Od povsod
200 vohunov so ustrelili Kitajci v provinci Ho-nan, ker so jim dokazali, da so vohunili za Japonce.
Kmet-zobozdravnik je bil brezposelni zoboteh-nik Adolf Pollak, ki je stanoval pri nekem kmetu v kraju Wagenhub pri Lincu. Zobe je plombiral tako, da je vrtal luknje s 6vedroni, katerega je poganjal s šivalnim strojem, ki ga je dobil pri kmetu. Delal je čisto dobre zobne proteze, zlate krone ter je mamil zobne bolečine z raznimi injekcijami. Ko so prišli orožniki, se jim je zoperstavil in so ga le s težavo ukrotili.
Založnik Herman Herder je umrl 20. t. m. v
Freiburgu v Breisgau. Rodil se je 14. novembra leta 1864 ter je od leta 1888 vodil to veliko katoliško založniško podjetje, katero je podedoval po svojem očetu Benjaminu Herderju. Njegovo življenjsko delo je veliki konverzacijski leksikon »Der grosse Herder«. Bil je zvest član katoliške cerkve in njenega napredka.
Velik potres v severni Indiji so čutili 20. t. m. zlasti okoli Simle. Tako hudega potresa v tistih krajih ljudje ne pomnijo.
Temeljni kamen za svetovno razstavo v Rimo
eo položili 20. t. m. Ta razstava bo šele leta 1941.
72-Ietnega starčka odvedli roparji, seveda v Ameriki. Starček je tovarnar Charles Ross. Trije možje 60 ga že 25. septembra potegnili iz njegovega avtomobila ter ga odvedli s seboj. Roparji so od družine zahtevali odškodnino 50.000 dolarjev. Družina je odškodnino plačala, toda roparji starčka niso še vrnili. Šele sedaj se je vmešala policija. Najbrže je starček že mrtev.
Za bolnike s sladkorno boleznijo. Telečja obara
Razrežeš 100 g teletine in dušiš z 10 g presnega masla in kuhaš v malo vode, kamor kaneš nekaj belega vina, do mehkega. Ko 6e me60 zmehča, odcediš omako in ji dodaš 2—3 rumenjake. Dodaš še gobice in me6o in pustiš malo na ognju. Slednjič pokapljaš s presnim maslom in daš na mizo.
Deževno vreme in podložena ramena.
zadnje zastrupljenje krvi. To seveda strašno boli. Tako zdelana zver se nazadnje vsa onemogla vleže
v kak kot, da bi tam poginila. V tem pa se že približajo tiste strahopetne živali, katere tudi žive od mesa, ki pa se izogibljejo vsakega boja, hijene in šakali. Ko vidijo pred seboj ležati onemoglega kralja puščave, navale nanj in ga v hipu uduše.
Divjina je kruta. Vendar je ta krutost divjine omiljena vsaj s tem, da je smrt napadene živali nagla in hitra. Žival, ki jo napade lev ali kaka kača, ima komaj še čas da od strahu zaupije. To je obenem njen smrtni krik — in že je konec.
Angleški vojaki kateri so olenjeni ln so prestavljeni v Indijo s svojim polkom moraio tudi svoie otroke preskrbeti s tropskimi čeladami in klobuki. Tukaj dva srečna nniCmirana S nomerkta klobuke svojim malim. Toda zdi se, da najmlajši s tako zadevo nikakor ni'zadovoljen "
Spoti
Zakon o obvezni telesni vzgoji bo
velevažen činitelj državljanske vzgoje
Kakor znano, je za£elo ministrstvo za telesno vzgojo delati na tem, da se polagoma začne izvajati zakon o obvezni telesni vzgoji moške mladine. Namen tega zakona je v kratkem označen v prvem paragrafu ki pravi: »Da bi se mladina v telesnem, moralnem in narodnostnem oziru dvigala, 6e vpelje obvezen pouk telesne vzgoje za vso moško in žensko mladino v V6e šole kraljevine Jugoslavije. Obenem se vpelje obvezna telesna vzgoja za vso izvenšolsko moško mladino od končane ljudske šole do izpolnitve dvajsetega leta.« Med tem, ko je država skrbela doslej le za osnovno izobrazbo, katero daje ljudska šola, na drugi strani pa za vojaško vzgoio, katere so mladeniči deležni, ko služijo svoj rok, 6e je državljanska vzgoja z novim zakonom pomembno razširija: odslej bo skrbela država tudi za vzgojo izvenšolske moške mladine in ta vzgoja bo posvečena zlasti negi zdravja in telesnemu razvitku. Cilj državljanske vzgoje ni več samo umska izobrazba mladine, temveč tudi telesna vzgoja: mladina naj bo zdrava, krepka in odporna.
Z novim zakonom je «aša vzgojna zakonodaja postala popolnejša, velika vrzel je zamašena. Rod, ki ga vzgajamo, naj bi postal izobražen in bister, delaven in odporen. Pri športnih vajah naj bi se mladeniči navadili ceniti 6Voie zdravje, šport naj postane posrednik higiene in činitelj, ki vabi mladino iz gostilniškega življenja v naravo. Če so se doslej bavili s športom le tako zvani boljši sloji, mora odslej biti drugače: vsa moška mladina ima pravico in dolžnost, da se udeležuje športnih in telovadnih vaj v nedeljskih občinskih tečajih. Če so doslej gojili telesno vzgoio le oni mladeniči, ki 60 bili včlanjeni v športnih in telovadnih organizacijah in če predstavljajo vsi ti le tri do štiri odstotke jugoslovanske mladine, bo zakon o obvezni telesni vzgoji zajel tudi onih devetdeset in več odstotkov, ki predstavljajo ogromno večino mlade generacije.
Dolžnost občine
Država želi prepustiti obvezno telesno vzgojo samoupravnim edinicam, občinam. Večina občin je že izdelala spiske obveznikov, to je mlade-ničev, ki nc obiskujejo šol in ki še niso izpolnili dvajsetega leta. Ti mladeniči bodo morali obiskovati telesno vzgojni tečaj, ki bo enkrat na teden. Najtežje je vprašanje, kdo bo poučeval in kje se bo telovadna vzgoja vršila?
Člen 8 Uredbe pravi, da morajo imeti vaditelji prazničnih tečajev potrebno predizobrazbo. Razen ljudskošolskih učiteljev in drugih rezervnih častnikov bodo delali v občinskih tečajih tudi vaditelji telovadnih in športnih društev, ki pa imajo vsaj malo maturo. Naloga občine bo torej, da poišče v svojem okolišu najprimernejše osebe in da jih predlaga okrajnemu načelniku za postavitev.
Z ozirom na veliko število obveznikov prazničnih tečajev, se bodo vršile praktične vaje večinoma ■ni "proštčm. V ta namen bo morala vsaka občina odrediti primeren prostor, katerega bo vodstvo tečajev sčasoma uredilo v telovadišče. Za večje občine vprašanje telovadišča gotovo ne bo obremenilno, kajti telovadišča in športna igrišča veljajo kol občekoristna naorava, katPro predvideva že gradbeni zakon iz leta 1931, ki zahteva rezerviranje prostorov za igrišča, telovadišča, kopališča itd. V ostalem pravi Uredba o organizaciji prazničnih tečajev, naj se vršijo vaje na prostem ali v prostorih državnih, banovinskih, verskih in samoupravnih šol, ali v drugih primernih prostorih.
Važnejše odredbe
Pouk v prazničnih tečajih se bo vršil enkrat tedensko, in sicer ob nedeljah. Člen 3 »Uredbe zahteva, da 6e morajo tečaji vršiti tako, da bodo obvezniki lahko nemoteno izvrševali svoje verske dolžnosti. Zaradi tega mora vodstvo tečajev odrediti telovadne ure sporazumno s krajevnimi cerkvenimi oblastmi Vsakokratni pouk oziroma vaje trajaio 90 do 120 minut.
Namen zakona je telesna, predvojaška in splošna vzgoja mladeničev. Zaradi tega mora biti delo v prazničnih tečajih strogo nepolitično. V 4. členu »Uredbe« je izrecno rečeno, da je prepovedana v tečaiih vsaka politična, kulturna in verska propaganda; prestopki se bodo kaznovali po zakonu.
Dalje nas bo zanimalo vprašanje, kdo bo kril stroške, ki 60 v zvezi z zakonom o obvezni telesni vzgoji naroda? Dosedanja praksa v občinah, ki že dalj časa vzdržujejo praznične tečaje, je pokazala, da so stroški razmeroma mali. Del stroškov bo morala kriti vsaka občina sama, imela pa bo v zvezi s tečajem posebne dohodke, namreč v obliki kazni. Vodstvo tečajev ima namreč dolžnost, da vsakega poedinca, ki bi delo v tečajih zanemarjal, kaznuje z globo od 5 do 500 dinarjev. Obširnejše o tem govori 27 člen »Uredbe«: Dokler ne bo mogoče, da bi se praznični tečaji vzdrževali iz posebnega (kazenskega itd.) fonda, bodo morale občine po svojih finančnih močeh priskočiti na pomoč. V koliko bo to možno, bo tudi ministrstvo za telesno vzgojo v ta namen podpiralo potrebne občine. Iz 6red6tev, katera bo prejemalo vodstvo tečajev s 6trani občinske uprave, ministrstva za telesno vzgojo in v glavnem iz kazenskega fonda, se bodo krili stroški za nabavo učil in športnega orodja, kakor tudi za nagrade vaditeljem. Te nagrade ne bodo smele biti večje od 40 din in ne manjše od 25 din od enkratnega nedeljskega tečaja.
Tečaji ▼ Belgradu.
Ministrstvo za telesno vzgojo prireja v Belgradu redne enomesečne tečaje za izobrazbo vaditeljev obvezne telesne vzgoje. Ti tečaji se vršijo načelno le za učitelje ljudskih šol. V vsak tečaj je sprejetih nekaj nad sto učiteljev in to po načelu, da dobi naiprej vsak okraj po enega izpra-šanega učitelja obvezne telesne vzgoje, za tem po dva itd.
Z ozirom na veliko zanimanje, katero kažejo učitelji za novi zakon in z ozirom na velike potrebe kvalificiranih moči po občinah, bo potrebno, da se bodo vršili slični tečaji tudf po banovinah in celo po okrajih, zakaj po sedanjem sistemu šolanja vaditeljev bodo dobile vse občine v državi po eno kvalificirano moč šele v nekaj letih.
Zakon in telovadna društva.
V zakonu o obvezni telesni vzgoji je navedeno, da bodo smele tudi telovadne in športne
organizaciie prirejati in vzdrževati stalne tečaje za obvezno telesno vzgojo. V ta namen si morajo poedina društva izposlovati izrecno dovoljenje ministra za (flBsno vzgoio. Za enkrat se to dovoljenje le izjemoma izdaja, prav pa bo, da sc sezna-
nimo s pogoji, katere mora izpolnjevati telesno-vzgojna organizacija, ki hoče biti vršilec zakona. Ti pogoji so navedeni v 7. členu »Uredbe« kot sledi:
Odobrenje za izvajanje programa obvezne telesne vzgoje v poedinih organizacijah lahko podeli ministrstvo za telesno vzgojo naroda po iz-polnjenju sledečih pogojev:
a)	če imajo strokovno osebje za izvrševanje priloženega programa;
b)	če imajo preskrbljen prostor za izvajanje pouka;
c)	če so organizacije usposobljene za izvrševanje zdravstvenega nadzora, higienskih predpi-sov in zdravniških pregledov svojih obveznikov;
č) če organizirajo kontrolo točnega in rednega obiskovanja pouka;
d)	če izjavijo, da bodo redno vodile vse knjige in spremembe v spiskih obveznikov obvezne telesne vzgoje.
Društva in ustanove, ki bi želele, da s svojimi člani vršijo pouk obvezne telesne vzgoje, morajo poslati svoje prošnje, opremljene z gornjimi podatki, polom svoje nadrejene organizacije (»Zveze«) ministrstvu za telesno vzgojo naroda. Prošnji je treba priložiti tudi spisek vaditeljev s sledečimi podatki: ime in priimek, poklic, starost, podatke o telovadni ali športni kvalifikaciji, šolska izobrazba, kje je v službi. Delo organizacij se prizna kot vršitev zakona o obvezni telesni vzgoji šele potem, ko prejmejo dovoljenje ministrstva.
Česa se bodo učili v tečajih?
Predmete, katerih se (bodo mladeniči učili v nedeljskih tečajih, bi lahko razdelili v tri skupine: a) telesna vzgoja, b) predvojaška vzgoja, c) državljanska vzgoja.
Telesna vzgoja bo obsegala proste vaje, lahko atletiko, športne igre, borbene športe itd., v krajih pa, kjer je to mogoče, tudi plavanje, veslanje, smučanje, planinstvo itd Namen pouka v telesni vzgoji tiči v stremljenju, da bi postali mladeniči čim bolj zdravi, spretni in odporni, da bi se navadili na čistost telesa, na lepo držanje in lepo obnašanje.
Predvojaška vzgoja bo obsegala redovne vaje, streljanje, izvidniške vaje in slično. Namen predvojaške vzgoje je, da bi dobili mladeniči že v nedeljskih tečajih osnovno vojaško znanje, da bi postali sposobnejši za službo domovini in da bi v kadru hitreje napredovali in si s tem priborili ugodnost skrajšanega vojaškega roka, predvidenega v § 26 zakona o obvezni telesni vzgoji.
Državljanska vzgoja bo obsegala osnove domovinske, verske, moralne, narodnostne in karak-terne vzgoje. Važnost se bo polagala tudi zemlje-pisju, zgodovini in zdravoslovju.
Po vsem tem lahko zaključimo, da je zakon o obvezni telesni vzgoji zamišljen kot velevažen činitelj napredka v vzgoji naše mladine,
D. Ulaga.
Po športnem sveta
Borba Schmeling-Foord gotova stvar. Nemški bokser Maks Schmeling je na predlog Angleža Ben Foorda za bokserski dvoboj, ki bo v Hamburgu, pozitivno odgovoril. Slo je namreč za to, da se predvidena borba na 15 rund zniža na 12, nakar je Schmeling brez nadaljnjega i>rislal. Schmeling se bo boksal konec februarja ali v začetku marca prihodnjega leta v Newyorku. V tej predtekmi bo imel za nasprotnika Abe Feldmana ali Steve Dudasa.
40.000 dolarjev bo dobil svetovni olimpijski prvak v umetnem drsanju Dunajčan Karel Schafer za svoje sodelovanje pri enem filmu. Zavezal se bo pa še za naslednji dve. leti, j)otem pa namerava priti s celo svojo newyorško karnevalsko družbo v Evropo iu bo nastopal v Berlinu, Londonu in Parizu.
37 letni tekae, Šved Albin Lindholm, je zmagal v teku za švedsko orientacijsko prvenstvo. To tekmovanje je bilo zelo težko, kajti proga je bila dolga 13 km ter je vodila po gozdu in hribovitem teremi, poleg tega je pa teklo 297 tekmovalcev. Za omenjeno progo je rabil zmagovalec 1:50.46.
Finski smučarji se bodo odslej drugače pripravljali za tekmovanja. Finska smučarska zveza namreč ni zadovoljna i uspehi finskih tekmovalcev v Ga-Pa in Chamonixu. Tam so aamreč splošno mnenja, da so finski tekmovalci preveč trenirani šli na mednarodne tekme. Letos zato ne bodo imeli več skupnih treningov, ampak bodo tekmovalce določili na podlagi formo in uspehov preteklega leta. Saarinen je 150 finskim smučarjem-tekmoval: cem poslal pismena navodila za trening. Na podlagi svojih opazovanj je prišel do zaključka, da bodo šli Finci v Lahti bolje oboroženi kakor v Chamomxu. Pred kratkim je namreč prepotoval svojo deželo in ugotovil, da so vsi finski emučarii-tektnovalei v
ostrem treningu.
Nemški bokser Neusel je premagal Novozeland-ca Stricklanda v 12 rundah po točkah. Borba je bila
v Londonu pred 20.000 gledalci.
*
Danes zvečer oh 19.30 bo izredni občni zbor S. K. Slovana v gostilni Mencinger na Smartinslu cesti. Pridite in rešite z nasveti in dejanji najstarejši klub Ljubljane!
*
V dobi občnih zborov. Pred kratkim smo imeli v Ljubljani kar iri občne zbore naših važnih športnih instanc: Ljubljanske plavalne pod zveze, plavalnih in lahkoatletskih sodnikov. Precej prahu je dvignil spominski znak, ki ga ie priznala jugosl. plavalna zveza najzaslužnejšim delavcem v p aval-nem športu, češ, da so ga prejeli tudi taki, ki ga niso zaslužili. Tajnik je poročal o lepem napredku plavalnega športa v Sloveniji. Tudi blagajniško poročilo je bilo precej ugodno. Nato je bil izvoljen nov odbor z g. Ante Gnidovcem kot predsednikom
leti dan eo imeli tudi plavalni 6cxlniki evoj letni zbor ki je izvolil skoraj ves stari odbor s predsednikom g. Božo Kramaršičem na čelu. Občni zbor je napravil več koristnih sklepov. Govorili so tudi o nepravilnem delegiranj^ 6odnikov in bodo v tem pogledu potrebno ukrenili pri 6voji nadrejeni organizaciji.
Lahkoatleti so si pa izbrali za predsednika seniorja naših sodnikov g. Jaka Gorjanca. Pri tem občnem zboru se je pa ugotovilo — kakor že ope-tovano preje — da je mnogo sodnikov 6amo na papirju suhe veje na zelenem drevesu napredujo čega lahkoatletskega športa.
STK Moste. Ob 20 vužnn soja. Kodi važnih informacij naj so zclase ob 'Ju v kluliovem lokolu vsi igralci.
Pri
40 letih že plešast?
Morda se tudi pri Vas pri 30 letih koža že sumljivo svetlika skozi lase. Potem boste plešasti še predno dopolnite 40 let. In to po lastni krivdi, ker lasišču kratit« potrebno hrano. Nega las, ki tkivu za rast las ne dovaja hranivih snovi, potrebnih za rast las, nima prav gotovo nobene vrednosti.
Znanstveno, je dokazano, da v vseh slučajih izpadanja las vsled prevelikega duševnega ali telesnega napora, ali vsled splošne slabosti, od prhljaja ali izčrpanosti lasnega korena — vedno ie temeljni vzrok v nezadostni prehrani tkiva za rast las.
Priznaite, da ste tudi Vi že poskušali s posebno frizuro prikriti svoje razredčene lase ?
Vam ni potreba, da ste takšni!
Odkar je imejitelj Nobelove nagrade za kemijo, znani raziskovalec vitaminov Sir Frederick Hopkins dognal, da j« tryptopban neobhodno potreben za vsako rast, za vsako pre-prtčenje pleše — od takrat ni več nevarnosti za izpadanje las.
Na temelju del Sir Frede-ricka Hopkinsa ie dobil znani biolog Dr. Weidner iz neke keratinske baze ne samo tryptophan, ampak vseh 14 substanc, ki so potrebne za rast las. On je te organske substance kombiniral v idealno hrano za lase, ki je danes že po vsem svetu znana pod imenom Neo - Silvikrin.

naravna hrana za lase
Sllvlkrln takorekoč prekopava lasfšče, pre-ikrbuje oslabljeno tkivo za rast las s hra-nivimi substancami za krepitev in utrjuje lasne korenine. Ugodno delovanje prične takoj. 2e v nekoliko dneh lahko ugotovi e uspeh. Prhljaj izgine čudovito hitro, lasiščte postane čisto ter ostane zdravo, lesne korenine zopet normalno delujejo izpadanje las preneha in lasj« prično nanovo rasti.
Sllvlkrln se prodaja po celem »velu. Proizvajanje Je zavarovano z mednarodnim! patentL
Xaj liaftv je, poJtKe&tu>/
Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin.
Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlia tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las.
Onemogoča tvorbo prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje t rasti las.
Mala iteklenfca .... Din 27'— Steklenica za 2 meseca Din 48*—
Za rast las hi proti prhljaja zahtevajte naravno brano za lase Neo-Sil vitrin.
Nov preparat, ki e zunanjim dovaia-
njem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga , usposablja za novo, zdravo rast las.
V resnih alučaiih izpadanja las, trdovratnega prhliaia, redčenja las in kadar preti plešavost.
Steklenica za 1 mesec . Din 66'—

Silvikrin Laboratories
London • Pariš • Berlin • Bruxelles Rotterdam • Ziirich
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
Hinko Mayer i drug, Zagreb
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah
ivGAt ZQA
Nekdanje vojaško
vežhališče — državna last
Avstrijska vojaška uprava je imela pred vojno v najemu obširen zemljiški kompleks, ki se razprostira na levi strani železniške proge Ljubljana — Zalog tako od Most tja do postaje Za-iog in dalje proti Savi. To zemljišče je služilo leta in leta pred vojno kot vojaško vežbališče, kjer so se fantje 17. pešpolka, 27. pešpolka in drugih vojaških edinic vežbali v raznih vojaških paradah, vojaških nastopih in kjer so se razvijale bojne linije in fronte. Včasih je bilo tam prav živahno. Tako zvani »markatenderji« so delali kakšen dan prav dobre kupčije s hrenovkami, klobasami, pijačo, zlasti pivom in vinom. Vršile so 6e tam tudi velike vojaške parade. Del tega zemljišča je sedaj uporabljen za aerodrom. Lastnici tega obširnega zemljišča sta Mery Paumgarten in Josipi-na Wenkheim, graščakinii na Fužinah. Po dolgotrajnih pogajanjih je sedaj od obeh lastnic to vežbališče odkupil državni zaklad kraljevine Jugoslavije. Kupnina znaša 8,342.500. din, Zadevna kupna pogodba je bila te dni od obeh pogodbenikov podpisana. Pogodbo ima potrditi še pristojna centralna oblast. To je letos druga največja kupčija. V Ljubljani je bila za milijonsko vsoto prodana palača »Evrope«, kakor smo že poročali.
V septembru sploh so bile drugače prav živahne zemljiške kupčije v ljubljanski okolici. V okolici, ki spada pod davčno upravo za ljubljansko okolico, je bilo septembra prijavljenih 49 kupnih pogodb. Kupnine se gibljejo od najnižje 150 dinarjev do 238.278 din. Medač-Miklavc, družba z o. z. na Viču je nakupila v okolici Medvod, zlasti v k o. Preska večje komplekse jjarcel. Kakor zatrjuiejo, namerava družba tam zgraditi moderno tekstilno tovarno.
Kmetje so prodali več parcel, da oo tako prišli do gotovine v svrho poravnanja raznih obveznosti. Mnogo manjših parcel pa so kupili varčni delavci, da so si na njih zgradili delavske domove.
ti
Pravda za »Uršljo goro
Kar so si po vojni naši planinci osvojili to goro, se je začela zmeda z njenim imenom:
1.	»Urška« Ta spaka je prava sestra nemške »Urschel«; tako namreč 60 imenovali goro predvojni nemški in nemškutarski purgarii Guštanja in Slovenjega Gradca. »Gema auf die Urschell« »Pojdimo na Urškol« Slovenskim U6tom, naj bodo še tako malomeščanska, prav nič ne pristoja.
2.	»Pleša«. To ime je staknil g. Zazula, idrijski rojak, ki jc bil nekaj let davkar na Prevaljah. Izpričaj ga ni z ničemer, in ko bi ga tudi, bi to za današnje živo ime Uršlje gore ne imelo več praktične veljave, kakor če nam kdo za Triglav odkrije im« iz keltskih časov.
3.	»Urška gora« Podružnica SPD v Slovenjem Gradcu, ki oskrbuje kočo na Uršlji gori, se drži tega imena. Taka je tudi štampiljka v domu »na Urški gori«. Če gostje tega doma res ne prihajajo sv. Uršulo častit, pa vendar ne hodijo sem gor Urha klicat . .. Kajti Urška gora jc gora sv. Urha.
4.	»Uršulska gora«. Tako je zapisano na uradnih tablicah kataslralne občine Uršlja gora. Tvorba ic samovoljna in bi se mogla v domačih ustih gla-
BSBBDnBIBHnHBHn9nnBBBWSill'>4
siti le: Uršeljska gora (cfr, šenluršeljca = rodo-dendron!).
5. »Plešivec«. To ime je sicer v listinah izpričano za goro (ali nje deli), toda prijelo se je južnovzhodnega hrbta, kjer je tudi posestvo « tem imenom. Domačin hodi le »v Plešivec«.
V letošnjem Planinskem vestniku je posegel v to zmedo g. dr. Josip Tominšek. Odklonil je Plešo, zavrgel Urško goro in anatemiziral Urško.
Ali zavrnil je tudi »Uršljo goro« kot »prisiljeno« in se odločil za »Sv. Uršulo na Plešivcu«.
Temu treba ugovarjati:
1.	Čeprav je »Sv. Uršula na Plešivcu« najstarejše izpričano ime tc gore, ga zaradi tega še nc kaže uvajati, kakor tudi Sladke gore nihče ne bo imenoval »Sv- Marija na Sladki gori« in Prevalj ne »Devica Marija na jezeru«. Naj ostanejo taka imena tam, kjer so doma: v škofijskem šematizmu kot imena cerkev!
2.	Gora pa ima 6vojc živo, domače ime: Uršlja gora. Tako in le tako ji pravijo Uršljegorci, tako tudi pišejo domači inteligenti (Kotniki, Kuharji).
3.	To ime ni prav nič prisiljeno in ni prav nič v sorodu z nemško »Urschel«, ampak je pravilna in lepa tvorba s pripono -ja, kakršne so n. pr. Pristov — Pristovlja žaga, Štčkne — Štekneče polje: Uršl-ja gora. Zaradi poudarka na prvem »u« se je drugi »u« skrčil in izgubil, torei Urš'1-ja gora.
4.	Prisiljena pa je »Sveta Uršula na Plešivcu« in kljub pravilnosti in resnični zgodovinski častit-ljivosti more živeti le na papirju. Kajti težko, da bi Uršljegorci hoteli postati Svetouršljani! Pač: Uršeljčani. Ali tu se sklepa krog za nov začetek, ki zares sili na — Uršljo goro.
Po vsem tem je prav, da so se uradi jeli oprijemati »Uršlje gore«, tudi domači »Labot« je zmagal nad »Labudom«, še »Zelen breg«, ki ga je rodoljubna »etimologija« skovala iz zagotnega »Šc-lcnberga«, naj izgine in tudi Slovenj Gradec naj velja takšen, kakor ga je po domači govorici posnel in ukazal novi pravopis! — Dr. Fr. Sušnik.
Razpis natečaja
Mestna občina ljubljanska razpisuje natečaj za pridobitev idejnih osnutkov dečjega zavetišča, ki ga namerava postaviti na svojem zemljišču v k, o. Trnovsko predmestje. Pravico sodelovanja imaio inž arhitekti in akad. arhitekti, ki so jugoslovanski državljani, bivajo in delujejo v območju ljubljanske sekcije U. J. I. A. Člani ocenjevalne komisije so gg.: dr. J. Adlešič, jvredsednik mestne občine v Ljubljani; dr. T. Klinar, predsednik soc. političnega odbora, H. Svetel, mestni svetnik in načelnik »oc. političnega urada; dr. M. Ahčin, mestni zdravnik; arh. Tomažič Franc; «trh. Mušič Vladimir; arh. Serajnik Domicijan. Namestnika sta gg.: arh. Spinčič Ivo in arh. Omahcn Janko. — Določene so tri nagrade: Prva nngrada 8000 din. Druga nagrada 6000 din in tretja nagrada 4000 din. Rok natečaja se konča dne 10. decembra 1937 ob 12 dopoldne, do katere ure se morajo osnutki v zapečatenem ovoju dostaviti osebno ali po pošti mestnemu socialno-političncmu uradu v Ljubljani, Mestni dom, levo, II. nadslr., soba št. 5, kjer se dobe brezplačno ludi vsi razpisni pripomočki, program in ostala navodila, med uradnimi urami, osebno ali po pošti.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 21. oktobra 1937. — Predsednik dr. J. Adlešič, I. r.
Vransko
Driavna ccsta od Vranskega do Št. Petra je v obupnem stanju. Na cesti so take jame, da si Človek lahko nogo zlomi. Prosimo cestno upravo, naj vendar da razgrniti kupe gramoza, ki so ob strani in luknje vsaj za silo zamašiti. Saj menda gramoz ob cesti ni zato, da bi ga samo gledali, ampak zato, da se cesta popravi, kar je res nujno potrebno. Če cestna uprava tej notici ne verjame, naj se pa sama prepriča o njeni resničnosti.
Jugovifev avtobus bo tudi po novem voznem redu obdržal še nadalje vse zveze k vlakom in od vlakov kakor do zdaj. Iz Vranskega bo odhajal ob 5.30, 8.55, 12.15, 17.20; iz Št. Petra pa ob 8.08, 10.38, 12.54 in 16.23.
Krize ni vet v Savinjski dolini. To dokazuje dejstvo, da so ob nedeljah in praznikih ali sejmih vse gostilne polne in povsod muzika in ples. V gostilnah plešejo celo šolski otroci in sicer — vpričo staršev pozno v noč do ene zjutraj. Kaj poreče k temu politična in šolska oblast? In potem se pa čudimo, zakaj je mladina vedno bolj pokvarjena, če pa starši sami vodijo otroke v gostilne in z njimi popivajo pozno v noč ter z ugajanjem gledajo, kako se njihova hčerka lepo vrti po taktu harmonike Savinjska dolina, kam ploveš?
Tatinska sm>la. Veliko smolo je imel neki tat, ki ni znal krotit: svojega »koruznega« poželenja in se je spravil v zelo zgodnjih jutranjih urah k posestniku Kladniku krast koruzo. »Nesreča< je hotela, da se je baš v tistem času vrnil domov domači sin, ki je hotel iti na lov. Zaslišal je pod kozolcem čuden šum in nemirno lajanje sosedovega psa. Ko je stopil bliže, je zagledal nekega moža, ki si je ravno že naložil polno vrečo koruze. Takoj ga je spoznal, mož pa jo je urnih krač popihal. Še tisti dan je orožništvo pri >ubežniku* naredilo preiskavo, ki je spravila na dan še razne druge zanimive stvaii. Med drugim so dognali, da je dotični posestniku Kladniku ukradel tudi kolo od voza Natančneje pa mu bo vest izprašalo sodišče. Sploh se na Vranskem in v okolici množijo tatvine poljskih sadežev, kakor tudi tatvine sadja.
Trbovlie
Pot na Klefko razdrta. Pred par leti je bila z javno podporo napravljena lepa zložna pot na Klečko, odkoder je lep razgled po celi dolini. Ob poti so bile postavljene klopi in mali spomeniki s primernimi napisi. Sedaj pa je podjeten sosed ob tej poti odprl kamnolom, češ da je svet še njegov, ne pa občinski — nihče se pa ne zmeni, da bi zadevo uredil in drago napravljeno pot in trboveljsko zanimivost ohranil.
Zvočni kino v Društvenem domu predvaja v soboto ganljiv film >Njena ljubezen, njena bolečina«. V glavni vlogi Petrovič in Magda Schnei-der s sinčkom.
Novo mesto
Krekova proslava. Prosvetno društvo v Novem mestu se je častno oddolžilo spominu velikega borca dr. Janeza Ev. Kreka s tem, da je ob nabito polni dvorani Prosvetnega doma priredilo akademijo s skrbno izbranim sporedom. Novoustanovljeni orkester je ob tej priliki prvič nastopil in odigral dve točki, za kar je žel viharne aplavze. Sledila je priložnostna deklamacija, člani Fantovskega odseka in članice Dekliškega krožka pa so dovršeno podajali govorski zbor Slovenskemu katoliškemu narodu. Slavnostni govornik je bil predsednik Prosvetnega društva g. prof. Hugo Bajuk, ki je poudarjal dr. Krekovo požrtvovalno in nesebično delo za prospeh slovenskega naroda.
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 22. oktobra: 11 Šolska nra: glasbeno predavanje b petjem (g. Luka Kramolc) — 12 Sprehod po domovini (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 1.1 fas, spored, obvestila — 13.15 Ciganski orkestri (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Ženska ura- moda in obleka {ga. Emu Oražem) — 18.20 Bernhard: Kmocbiada, venček (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko I/Cben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.,10 Nac. ura — 10.50 Zanimivosti — 20 Narodne pesmi. (Sodelujejo gg. Janko Vekoslav, Banovec Svetozar in Stanko Avgust) — 20.50 Orkestralno podoknice (plošče) — 21.10 Violinski koncert ge. I.olte Paumgnrten, pri klavirju: g. prof Marjan T.ipovšek — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programit
Petek, 22. okt.: Belgrad-Zagreb: 20 Kvartet, 20.30 Vokalni koncert, 21.30 Francoski šlagerji in popevke — Dunaj: 20 Igra >Lumpacij vagabund., 22.20 Zab. koncert — Budimpešta: 10.30 Opera, 23 05 Plošče —• Trst-Milan: 17.15 Violina, 21 Opera »Rensko zlatoi — Him-Bari: 21 Igra, 22.15 Izbrana in plesna glasba — Prana: la.:*) Orkestralni koncert. 20.30 Gledališki več.
Varšava: 30.15 Varšavska filharmonija -- Berlin: 19.10 Stare vojaške koračnice, 20.10 Zabavni koncert — Vratistava: 20 Vojaška godba — Lipsko: 20 Filharmonični orkester in solisti — Koln: 19.10 Koračnice in valčki. 21.10 Pesmi in plesi o smrti — Frankfnrt: 19.10 Plesna glasba, 20 Opera <Bajazzo< —
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka besede Din l*—; ierllovanjskl oglasi Din 2 —. Na|man]ii znesek za mali oglas Din 10*-». Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega snataja se račune enokolonska 5 mm tisoka petltna vrstica po Din 3'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloži« znamko.
MEIEUUM
Danes premiera Izredno aktualnega dima Iz laponsko-kitajuaega konflikta
Zadnil vlak lz HarDina
V glavnih vlogan Kitne Nag v, Hans Aloers, Ida Wust ln B. A Schiettow
MfctiJLinEB
Premiera I
Sinfoniia ljubezni
I
Pohištvo
Več spalnic
I
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljo, 24. oktobra ob pol 9 zjutraj izpred Mestnega doma. IJrijave: tel. 30-70.
f i * i »v v •
\luzbeucejo
Hišnik upokojenec
se takoj sprejme. Vprašati: Tyr.ševa 35 b. (b)
Postrežnico
marljivo in pošteno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.905.	(b)
BSS35E3
' ■■■■■■MBBH&nBM
Prilika ugodnega nakupa
trenehkotov. hubertusov, oblek Itd. Presker, LJubljana, Sv. Petra cesta 14
Karin hardt
» alther Rllla
Glasba: eaikovskl
raGESliaZS
Veliki llubezenskl film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a
Dama s kamelijami
Greta Garbo	Robert Taylor
hezervirajte vstopnice v predprodall!
. <7Wažcm>€. o&: 16.,19."m 21.15
Antikvarij
»Umetnost« Ant. Demšar, Ljubljana, Mestni trg u! Nakup ln prodaja starin.
Namočeno polenovko
dobite pri X. Buzzolini, Llngarjeva ul. za škofijo
Triperesna deteijiea
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sede).
Potepuhove besede, da policija triperesno deteljico že dolgo išče, niso bile iz trte izvite. Le v toliko se je potepuh Marko zlagal, ko je poudarja! besedo »policija«. Na deželi policije ne poznajo, na deželi imajo orožnike. Namesto policajev so torej zasledovali naše tri junake orožniki. Poizvedovali so tod, poizvedovali tam — a ves njihov trud je bil zaman.
Nekega dne pa sta dva orožnika po 6voji službeni dolžnosti slučajno zašla v bližino samotnega gradu, v katerem je strašilo.
»No, semkajle se pa gotovo niso zatekli!« je rekel starejši orožnik in si z rutico obrisal znojno čelo.
»Bog ve,« je rekel mlajši orožnik in si pozorno ogledoval razvaline gradu. »Če bi bil jaz na njihovem mestu, 6e nikamor drugam ne bi 6kril kot semkajle! Imenitno skrivališče za mlade nepridiprave je to!«
»Oglejva si ga torej od blizu, nemara naju re« čaka kakšno presenečenje,« se je vdal starejši orožnik in krenil naravnost proti vhodu.
in i ilMilliMli
Agnc? Giinlher:
123
Dušica - Rožamarija
»Pustite to komedijo!« je siknila kneginja. »To nikakor ni komedija. Živčni nemir v nogah, razburjenost, 6trašne sanje ... bojazen kakor pravkar! Nisem v to poklican, da pomagam pravici. Jaz sem zdravnik in hočem biti uslužljiv družini, ki me je osrečila s svojim zaupanjem, posebno pa mladi grofici Thorstem. ki neizrekljivo trpi. Vi 6te nevarni, kneginja!
Kakor bi ne dopustil, da bi za kozami obolel človek tekal okoli, marveč bi se pobrigal, da pride brž v varno zavetje in se ne nalezejo še drugi njegove bolezni, tako tudi ne bom mirno gledal, da še del j časa ogrožate pokrajino in streljate po travnikih. Tudi 6e mora preprečiti, da s 6vojo navzoč nosijo ne povečate bolečin, ki i t It z junaško vda nostjo prenaša thorsteinska grofica.« Zdajci ie siknila kot kača: »Ničesar mi ne morete dokazati, prav niče: sar... Bila sem s starim Kristijanom v križni
grapi...«	_	.	. . ,
»V to ee ne spuščam! To ne 6pada v moj delokrog' Da pa ste res bolni, bom dokazal. Dovolite dvornemu svetniku, da se pobriga za utripanje vaše žile, da prisluškuje vašemu srcu in vprašajte ga, od kod ta nemir v nogah!«
»laz ne maram dvornega svetnika, jaz ...« ♦Na vas je. presvetla, ali se hočete vdati ali pa me bosle prisilili, da obvestim grofa Thorstema o najinem srečaniu na rimskem (ravniku. Ce le mogoče bi tudi kot zdravnik še rad prizanesel knezu.«
Zdai se je kneginja zrušila. Zakrila si je z rokami obraz in se vrgla v naslanjač. Gospod pro-
iefior pa je odšel.--—
Gospod dvorni svetnik in gospod profesor s a se dolgo posvetovala. O rimskem travniku nista govorila. Toda čudno je bilo. da je gospod dvorni svetnik takoj doumel profesorja, ko |e ta rekel:
»Mora 6e na vsak način preprečiti, da se kneginja ne vozi več okoli, ne jezdi in ne strelja! Njeni obiski so mladi grofici v kvar!«
To posvetovanje je gospoda dvornega svetnika tako razburilo, da je gospod profesor moral počakati, dokler se ni pomiril.
Čudno, kako brzo, 6 kakšno izredno naglico je vse to šlo! Ob osmih je bil gospod profesor že zopet v Thorsteinu ter se radoval, kako mirno je utripalo 6rce mlade grofice.
Gospod profesor iu Harro sta vzela ktieza v sredino in ga obvestila z vso prizanesljivostjo in obzirnostjo o bolezni kneginje. Knez je zelo hvaležen in ni jima ostalo prikrito, da se je čuti! prav olajšanega.
Takoj so brzojavili po dve izkušeni bolničarki, ki bi 6e naj menjavali, kajti kneginja bi ne smela nikdar ostati 6ama. V brauneškem gradu 60 ji odločili celo vrsto sob, ki 60 bile 6icer namenjene tujcem in deloma povezane med seboj. Tudi bi bilo lahko zabraniti dohod vsakomur, kajti razen bolnice in njene strežnice, bi ne sme! nihče tam prebivati. Sobo kneginje bi bilo treba opremiti z za-6teklenimi durmi. O vsem tem 60 se dogovorili. V globini duše pa si je mislil profesor: »Morda pa vsega tega ne bo treba. Kneginja zna tako dobro streljati, ni izključeno, da se sama ohsodi!« Nato pa reče bolničarki:
»Sestra Ivana, štirinajst dni se boste že morali žrtvovati.«
Kar vpraša Harro ves začuden: »Ali v štirinaistih dneh moja soproga ne bo več potrebovala posebne nege?«
»Upam, da ne. Seveda je vse od tega odvisno, kako se bo razvijala bolezen. Vaša soproga je vendar bila dva in dvajset let popolnoma zdrava. Na vsak način bo morala biti še zelo previdna in to čez vse poletje. V jeseni vaju pa pričakujem v Wiirzburgu. Nadejam 6e da bom mogel tedaj dati gospe grofici popolno odvezo.«
Peči, Dravograd
montiramo 24. oktobra. Informacije v restavraciji Komaur. - Tovarna Lu t z peči, Ljubljana VII.
Šivalni stroj
pogrezljiv, naprodaj. — Simerl Maribor, Slovenska ulica 15.	(l)
la. štajerska jabolka
lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerlji Martine, Tyrševa cesta 17.	(i)
Purane in piščance
zaklane in očiščene, 10 kg 120 din franko razpošilja po pošti G. Drechs-ler, Tuzla.	(1)
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
sredi mesta, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.716.	(č)
HfffhTnTn
vezanih, orehovo polltlra-nlh, s petletno garancijo, po 6800 din nudi Malen-šek, Dravlje Slepi Janez
iumn\
Radio-aparat
4 cevni, skoraj nov, su-per, na električni priključek 110—240 Voltov, prodam za polovično ceno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 16.879. 1
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrsi kupuje Hloven ska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 87*63
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14
Telefon 35-10. Izposluje vse bančne ln kreditne posle, nakup ln prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 4(1
vnoveujt HRANILNE VLOGE
bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po naj višji dnevni ceni.
Poizvedbe
Fini damski klobuk
je bil izgubljen od Ma-sarykove do Smartinske ceste. Najditelj naj ga odda proti nagradi v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti. (e)

Kakor
umeinilc
na svoji KLAVIATURI
Išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tako morete tudi VI madam, iz barvnih vzorcev rde-čil za lice od Bourjois izbrati pri svojem dobavitelju ono ni-janso rdef-ila za lice, ki se poda najbolj vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno izbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjois vam je omogočeno, da takoj pri nakupu izberete ono rdečilo, ki je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pasteli od Bourjois so ročni izdelki, storilizirani v pari in ostanejo na kvasti stalno mehki in puhasti do končne uporabe ter nikdar ne postanejo trdi.
BOURJOIS
H	Revolucija v gospodinjstvu
O	čisti in polira vse, vse ....
B	prava radost gospodinje in
B	postrežnice Novo pakovanje
Y	zelene škatije. Zahtevajte pDTiod#
Razpis
Bolnišnica za duševne bolezni razpisuje nabavo kruha in kvasa za čas od 1. novembra 193? do 31. marca 1938. Ponudbe, kolkovane z 10 din, je vlagati do 27. oktobra pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 52, kjer so razvidni dobavni pogoji.
Zahvala
Ob prerani izgubi našega nenadomestljivega blagopokojnega gospoda
dr. Ivana Lamuta
višjega poštnega svetnika
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili ob strani ob pretežkih dneh.
Hvala gg. dostojanstvenikom z g. županom na čelu, hvala spoštovani poštni družini pod vodstvom g. direktorja, hvala gg. govornikoma za tople poslovilne in priznalne besede. Hvala Akademskemu zboru in Zboru nižjih pošt. uslužbencev ter postni godbi za pretresljive odhodnice. Hvala gg. zastopnicam in zastopnikom naših društev hvala vsem, ki ste blagopoko.jnemu nagromadili vencev in šopkov hvala vsem, ki ste ga obiskovali, kropili in spremili v tako častnem številu v prezgodnji grob in nam izrekli neštevilne sožaike.
I osebna zahvala požrtvovalnemu prizadevanju gg. zdravnikov in angelsko dobrim sestram, ki so nam hoteli rešiti to neprecenljivo življenje. Vsaka najmanjša pozornost nam je bila v uteho.	J J
Maša zadušnica bo v soboto, dne 23. oktobra v farni cerkvi sv. Jakoba ob 7.
Ljubljana, Pariz, Zreče, dne. 22. oktobra 1937.
Globoko žalujoča soproga Mara z otroci in vsem ostalim sorodstvom.
H®rro, 6i. Ie globoko oddahnil ter vzkliknil:
»lo doni tako prijetno, da skoraj ne morem verjeti.«
»Ne douniem, čemu da ne!... Kneginja bo imela s svojo zadevo še mnogo, mnogo delj opra-
Harro in profesor še gresta skozi atelje in prvi izpregovori:
.-.o ^^f**1 Prof&5or, s čim bi vas lahko razveselil? Čutim nujno potrebo za to. Morda s kakšno sliko k' sem jo že začel in ki jo hočem dovršiti? Tukaj imam nekaj zakritega, kar sem davi začel...«
Malce se Harro obotavlja, ko odkriva platno na stojalu. Prikaže se zlata glava Rožamarije. vsa bleda in utrujena, tajinstvena svetloba na čelu, oči napol odprte, pogled poln neizmerne ljubezni, ob sencih modre sence, okoli nosu in ust izrazite bele poteze. Nadepolne besede gospoda profesorja so se zelo malo skladale 6 to skico.
Gospod profesor je molčal in tudi Harro ni več našel besede ter je znova pokril platno. Potem pa je odgovoril profesor:
»Počakajte še nekoliko dni. gospod grof. mor-d?. do nedelje. Potem mi pošljite novo skrico in videli boste, da bo nova slika v primeri 6 tole že nagrada za ves vaš trud. In jaz vam bom prav hvaležen zanjo.---Pa še nekaj! S svojo soprogo
se boste pogovarjali le v navzočnosti gospoda zdravnika-pomočnika in sestre Ivane. Mislim, če vam obetamo tako dober uspeh, morate tudi vi ne kaj žrtvovati.«
Zdajci je Harro vzrojil:
»Jaz sem vselej pomirjevalno vplival nanjo, nikdar nasprotno!«
»Vendar moram vztrajati pri svojem,« je odgovoril profesor, »saj je le v vaše dobro.«
Kmalu potem je odpeljal gospoda profesorja avtomobil kneginje, s katerim se ta ne bo nikdar več vozila.
Harro se je kmalu prepričal, da so navodila gospoda profesorja silno stroga in da 6ta oba stra-
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
zarja slepo vdana zelezni volji svojega gospoda Le težko se mu je posrečilo neopaženo izpregovoriti z Rožamarijo malo besed. Rožamarija ga je izpra-sevala po kneginji. Ko ji je Harro povedal, da jc obolela m se mora zdraviti, je rekla preprosto:
»Brala sem ji to na obrazu. Zato sem rekla: ti 6e mi 6milis.«
Knez ie prišel vsakega popoldneva in Harro je v svojo veliko žalost opazil, da so z njim bolj
STr^/r- raVnali^,a, 'e-6mel P« «etrt uresedet! ob postelji svoje hčerke m se z njo pogovarjati. Harro je moral vedno le stati. Poleg n efa je stal zdravnik med vrati sosednje sobe pa ga ie opazovala sestra Ivana.	F s J p
Rožamarija je vselej otožno zrla za njim. ko Iam	Je bil Harro Prim°™n. marsikaj
hirrPH !'' sAm-6 sebo) urediti k čemur bi bi rad pritegnil Rožamarijo. Domneval je, da
bi pri njej našel odgonetko marsikateri zagonetki n ^rivnosti. ki so ga vznemirjale. Cestokrat ga e hotela zapustiti potrpežljivost ob čuječnosti teh vnetih čuvarjev.
.Henrilf, K.postajal od dne do dne samo-voljnejsi in iiasilnejsi. Videli so, kako muči -dobro Ce "Jeg?vi volji niso takoj ugodili, se * vrgel na hrbet in neusmiljeno vpil Uboga mali je slišala njegov čvrsti glas in se je zaradi tega
m-!'.!™ ""'f Da bi to Preprečili, so bili primorani malemu trinogu v marsičem popuščati.
XXXIX. MART.
Z mrkim in zamišljenim obrazom je stopical Mart za svojim delom.
Po operaciji mlade gospe je on očedil in očistil slavnostno dvorano in bi za svoje življe nje ne bil prepustil tega nikomur. Harro mu je moral to dovoliti. Prosil je, da bi smel to delo opravit: ponoči in da ga ne sme nihče motiti. In nekega jutra so bila tam gori zopet vsa okna odprta in poletna sapica se je igrala s svilenimi zaslon.
Urednik: Viktor Čenči?