Ljubisav Markovič (Nadaljevanje) Manufakturna delovna organizacija [Tečaj politične ekonomije Drugi način nastanka manu-fakture ima, v Da.sprotju s pr-v m načinom, za oshoto neko določeno obrt. Pr.mer je izde-lava šivalnih igel. Kaprtalist prične poveljevatj večjemu šte-vilu enakih obrtnjkov — na pr. iglarjev. Tudi tu pr 9e do spre-memb, ki so značilne za manu-fakluro. Proizvodni proces izde-lovanja igel se razčlenjuje na vrsto posamičnih operacij. Reci-mo, da jih je dvajset. To so prav tisle operac je, ki jih je ©pravljal iglar kot samostojni obrtnik. Sedaj ne opravlja vseh. Posameznik ima saino eno. Mor-da samo ostri konico ali ščipa žico. Izdelek je končan Sele. ko Ista igla napravi pot skoz: roke dvajsetih delavcev. Naj manufaktura prične ka-korkoli že — njena ko,nLna po-doba je vedno Lsta. Je sestav-Ijenj delovnl organizem z raz-vito delitvijo dela; vsak njen delavec opravlja samo delček vsega posla, vM skupaj pa opravljajo celoto s tem, da s« pp- delu medsebojno dopolnju-Jejo. 3. Temeljne oblike manuiakture Po karakterju in oblikl sta &ve vrsti flnanufakture: razno-Trstna in organska. To razliko pogotjuje sama narava predmeta de.la iti tevira iz narave izdel-kov. Naveden) vrsti manufakture tmata to prednos-t, da hkratri ka-žeta na razIJko med obema vr-¦ tama mainufakture. Manufaktura kočij Je zgled raiznovrstne, ali kakor pravimo, het&pogene manufakture. Zakaj? Oglejmo si kočijo kot tzdelek! Sasitavljen je iz vrste delov, med katerim.i je vsak zase hkrati ce-lota, — n. pr. kolesa ali obroč! na njth ali jermoni. Med njitnd je določen zunanji odnos! Zato rai nujno, da bi jah Izde-lovali v Lstem delovnem prasto-sru. Ni nujno, da bi bil proizvod-ni proces direktno poveian. Vse eestavine kočije lahko Izdelujejo delavoi za kapitalista v svojih domovih v okviru svojega po-klica. Samo sestavljanje teh raz-noterih delov organizira kapita-Ijst', — reci.mo v svo}i delavnlci. Se boljši zgled heterogene nvanufaikture nam nudi izdelava ure. Razne n.jene dele, kakor 90 kolesca, osi, številčnica, kazaloi, Skatla itd., lahko izdelujeijo na tiaranih to6kah ter v nevezamih proizvodnih procesoh. Mamufak-tura se tukaj pajavlja šele pri kon&nem dejanju, pni sestavlja-nju v&eh teh dolov. Mnogih predmetov pa ne mo-remo izdelava^fci taiko, kakor lah-ko sestavldamo ure. Njihova na^ rava narekuje neprebrgan tok tn povezainost proizvodnega pro-oesa. M&d posaimezni'mi fazamd Je tukaj organska zvexa. Takoj morajo slediti druga drugi. Pri iadelovainju »gel n. pr. ni tnožno na enem kraju v okvbru poseb-nega poklioa razbeliti žico, na drugem pa jo brusiti ali vrtati. Tu ne smetjo prebrgati tofca ope-racij. T.a organska povezava vse-h faz praizvodnje, ki jo narekuje sa-ma niarava izdelkov, tarja, da 90 vse openaciije ktmcenitriirenne v okvlru manufakture — all to-varne, fe gre za strojao proiz-vodnjo. Posebno razltkovanje organ-ske majiufakture je važno pač zato, ker je orgaaska manufak-tura popolnejši proizvodni pro-ces. Ta razlika ima veliko vlogo tudi pri prehodu k strojni pro-izvodnji. Tehnoložko izpopolnje-vanje proizvodnega procesa je tu veSinama lažje in hfctreje na-preduje. Izdelovanje papirja, kl je bil prav lako predmet orgaa-ske manufakture, so ob koncu preteJdega stoletja navaijali kot zgled avtomatske fabrikaoije. 4. Monufakturna proizvod-na jrganizaci]a V manufakturl se, kakor smo videli, delo, f-i je vezano na da-ni tok proizvodnje, razčlenjuje na svoje posamezne operaciije. Ne opravlja jih vei lsti delavec. Naraesto tega mu delitev de!a prepujica samo eno izmed teh operacij. Vsi delavcd, fci tvorijo v&s mshamzem manufaktnre, opra^vljajo celoto tistih delovnih postopkov, ki jih zahteva pro-izvodni proces. V delu enega sa-mega delavca sedaj rui vei tiste notranje zveze med nujnimi de-lovnimi operacijam«, ki so po-trebne za izdelavo kakšnega iz-d?!ka. Ta zveza se uremičuje Sele v funkaionlranju Vse ma-nufakture, v delu »skupnega delavcai — vseh delavcev. Po drugi strami manufaktura razčlenjuje in deli račno de!o, obrtniško delo in njegovo teh-niko. Razčlenjuje zato tudi toi-no orodje. Ker delavec, ki ga up&rablja, ne opravlja več vsega toka dela kot saimostojen obrt-niik. temveč opravlja samo del-ček dela, eno samo operaci.jo, se mora spremenit« tudi samo an>d, t. j. skupnega manulak-turnega delavoa. Za>to r«zvija delavec svoje de-lovne sposobnosti povsem eno-stransko. S tem da stalno oprav-lja iato, preprosto dek>, delavec na podlagi tega preprostega dela razvi'ja svojo apretn»»t ki zna-nje. Toda oaka delovna dejav-nosit skpči okvire te apretnosfci im znanija na najoije meje. De-lavec posteja itzvedenec za en sam delec de!a, na katerega se skrčijo vsa njegova nagnjenja; Uttičuje se ves drugi svet nje-govih nagoaov im naravnlh nag-neoj. Izkušenost delavca, kl stalno ponavlja isto delovno ope-racijo, neogibno raste. K temu se pri-druži še želja, da bi to omejeno delo apravtJ z manj napora. To izpopolmjuje delovne metode in delavčevo spretnost. Ker poteka ves tok dela v okvi.ru družt>ene-ga dela, ker množica delavcer živi in dela skupno, se to zna-nje in tehaika us-taljuje-ta, pre-našata se z deLavca na delavca in se kopičita. Zato delni delavec postaja pravi strokovajak za en-o samo podrobno operacijo. V njej je neprekosljiv, — virtuoz. Za,radi te popolnosti v enem saniem ozkem delovnem dejanju je de-lavec pc dpugi plati s.kra.jno ne-popoln glede na vse delo. Ne-sposoben je io ne more opra-viti vsega poteka dela. V spret-nosti in brzinl, s katero vrta luknjice v ig!e, nadkriljuje vsa-kega iglarskega obrtniškega mojstra, a ne zna tn ne more sam na.praviti igle, kakor jo lali-ko izdela iglarskl obrtnik. Manufakt.ura napravd iz del-nega deLavcca vktuoza in hkrati pohablj&neai. Je virtuoz za en sam delec oj«la. Zato sta ajego-va sposabn>»5t in popolnost po-membni le v sklopu manufak-ture, v združenosti vseh delndh delaivcev. Izven manufakture njegova virtuozn-oist ne pomenl ničesair. S stališča dela kot ce-lote je !zve:n nje — pohabljenee. Izven nje ni sposoben opraviU delo. »Medtem ko preproste koope-racija spreminja predvsem na-čin dela posameztvikov, ga ma-nufaktura w osaovii revolucioni-ra in poseiga v satne korenine individualrne delovne sile. De-Lavea sprermlnja v spafeo s tetn, da kakor v kaketn steklenem v-rtu dvigja njegovo detajlno spretnost, lmedtem ko mu zato uni^uje ves; svet proizvodnih na-ganov in naigmenj . . . (Marx, »Ka-pital* I., slr. 306 latj. Tod-a moč manufakture je prav tem delnem delavcu. Nje-na poipotaost za celoto prodz-vodnega procesa nastaja iz ne-popolnosti, nesposobnostl enega samega delaivca, da bi opravil vse operacije dela. Njsna po-polnost je v tem, da vsak njen organ, delnd delavec, postana neprekosljiv v opravljanju ene same operacije. Delni delavoi, virtuozi za d*-taol dela. so vzrak temu, da je tud1! manufakitura viirtuoz za delo v celoti. »Sedaj imna »skupni delavec« vse proizvrodne lastnosti v enaikl st»pnj,i wd'rtuoiznosti iin jih hkrati uponraiblja naobolj eko-nomlčno, kcer vse svoje organe, ki so in-div^idualiiziiraiu v poseb-n'i;h delavciih in sikupinah delav-cev, uporalblja izkljutno za nji-hove paseVbne funkcfje. Delni delavec je> enostranslci in ne-papoln, t(xda pra.v za^to je po-poln orgam skup.nega dclavca. (Mairx, »KmpiLal« I. str. 296, lat.) b) Hierarhija delovnih sil S te-m da proizvaja deLne de-lavce, proizvaja manufaktura tu-d: dolo6e.no hierairh.ijo njihovih del. Zaifco o.bstaj