69. štev.
V Ljubljani, petek 19. marca 1920.
Poštnina pavSalirana.
III. leto.
Velja v Ljub! lani In pr, pošii;
telo leto ... K 140*—
dol leta tetrt leto
vi mesec
70-
K-
12-
la inozemstvo:
celo leto	...	K	200’—
pol leta .	.	.	.	„	MO’—
tetri leta	.	,	.	„	50-—
ia mesec	.	.	.	,	20 —
J^a
Xa pismene naročbe brca
pošiljat e denarja sc uo moremo otirati.
Nevi naročniki naj pošiljajo
naročnino po nakaznic).
laračnnajo p« istom In sicer
ter 55 mol za enkrat 1 K ra« popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu --------—__ ..,	štev. 8. Telelon štev. 44.	,
Izhaja vsak dan zjutraj
Posamezna številka velja 60
Položaj v Nemčiji se boljša.
vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi raj se tranHrajo, _________
—.........—..1	Rokopisi	se	ne vračajo. --------- :-----—
Dunaj, 18. (Izvirno porodilo.) Naj-novešia poročila o po.ožjju v Berlinu pripovedujejo, da splošni štrajk v Berlinu še traja. Železničarska stav-ka (e končana. Jutri se vzpostavi redni promet. »Unter deti Linden« stoje žične ovire, ki naj preprečijo i ebitiii komunistični špartakovski
PUČ.
lierlin, 18. Položaj v Nemčiji se »piošno boljša. Nemiri m stavke po-nehujeio, promet se polagoma vzpostavlja. Upati je, da se v kratkem času vrnek) prejšnje razmere.
Predsednik ustavne vlade, Ebeit, je dospel semkaj s posebnim vlakom. Pričakuje se. da se že jutri vrnejo se ostali člani vlade. Državni iustični minister Schifter ie že prevzel upia-
vo državne pisarne. Danes se je zglasil pri njem francoski c pravnik, te' mu izrazil v prisotnosti državnega podtajnika von Daniela čestitke svoje vlade nad hitro in zadovoljivo rešitvi:o krize.
LDU Berlin, 18. Danes dopoldne so se začele trgovine polagoma zopet odpirati. Cestna železnica še ni začela obratovati, vendar pa vozijo že izvoščki. Izšle sta 2e tudi posebni izdali listov »M-u-gen Post« in »Vor-tvflrts«.
LDU Suttgart, 18. Državna vlada ie izdala zaporna povelja proti Kap-pu, Liittwitzu, vrhovnemu predsedniku v Šleziji, admiralu Trothj in še veo drugim osebnostim.
Parlamentarna konferenca v Beogradu.
LDU Beograd, 18. Danes dopoldne se je vršila takozvana parlamentarna konferenca. Minister bpa-taikovič je poročal o zunanjem položaju. Sklenilo se je v sporazumu z vsemi strankami, da sc 1)0 ena pr-
vih sej vršila kot manifsstačna seja, kjer bo izrazil ves narod po svojih zastopnikih upravičeno ogorčer.jd proti italijanski pohlepnosti. Kakor se čuje, poročilo ministra Spalajko-viča pl napravilo neugodnega utiša.
Koncentracijska vlada gotova stvar.
Beograd. 18. (Izvirno poročilo) Dr. Smodlaka ie izjavil dopisniku nekega lista, da ie med poslanci parlamentarne in demokratske zaiedmee sporazum v glavnem dosežen in da se v najkraišetti času sestavi nova vlada. Predsednik in notranji minister nove vlade bosta nevtralni osebi: parlamentarna zalcdnica dobi 9, dem. zaiednira pa 8 mandatov.
Nova vlada bo imela nalogo. <!<i reši vprašanje volilnega reda za volitve v konstituanto. vnrašanle dva-naistin in ocr;odb. sklenieniii v Parizu. O orvgwi vprašaniili se bo sklepalo samo tedai. Če se bosta obs stranki joede vprašani sporazumem
P».n tu š o vlado se bo izdelal tudi načr* ra ustavo.
Beograd. 18. (Izvirno poročilo.) Neka Ugledna politična osebnost le iziavHa. da uspevaio pogaianta za koncentracijsko vlado zelo novolino in da bo nova vlada obrazovana še tekom tega tedna. Med kandidati za min. predsednika se imenuje na pr-
vem mestu dr. Trumbič. za notra-niega ministra dr. Smodlaka. dočim bi h;!a noveriena listnica zunanjega ministrstva Cveti Pavlovičevu.
Beograd, 18. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne ob 8 so se sestali bivši minister M. Draškovlč, dr. Smodlaka in Prolič na konferenco, ki ie trajala nad tri mre. Obenem se je vršila konferenca odff+ičjtih sktipfn vseh strank.
Beograd. 18. (Izvirno poročilo.) Pr? dosedanjih razpravah o krncen-traciiski vladi se ie govorilo tudi o rekonstrukciji pokrajinskih 'lad. Demokrati zahtevajo, da se pokrajinske vlade obrazuieio ‘ako, kakor so bile obrazovane nred Davi Joviča vim kabinetom. Parlamentarna zaiednica na tako rekonstrukcijo noče pristati.
Beograd. 18. (Izvirno rerečilo.) Vodia republikanske skupine Jaša Prodanovič ie podal izjavo, da ne namerava vstopiti v novo vlado, ker plena sestava ne odgovarja njegovim načelom.
TAFT O DOGODKIH NA NEMŠKEM.
LDU Pariz, 17. Washingtonskl dopisnik lista »Eclio de Pariš« poroča: Bivši predsednik Taft je dejal v javni izjavi, da so Američani v veliki meri odgovorni za sedanje dogodke na Nemškem, ker so odlašali ratifikacijo mirovne pogodbe. Ena-
ko mnenje se zastopa tudi v državnem departementu.
POVRATEK NAŠIH NOVINARJEV
IZ Cehoslovaške.
LDU Maribor, 18. Jugoslovanski novinarji so danes ob 15. dospeli s svojega potovanja po Čehoslovaškem v Maribor +er se ob 17. odpeljali dalje, proti Zidanemu mostu.
Iz krize v krizo.
ANTANTA SAMO ZA USTAVNO VLADO V NEMČIJI.
LDU Pariz, 18. »Temps« poroča, da bodo antantne države izdale slovesen manifest, v katerem bodo odločno poudariale. da hoče antanta podpirati vlado, ki je postavljena usiavnim potem, ter tako pokazati, da nikakor ne žele zavratno zloma Nemčije, kar trdijo germanist? in
špartakovcl. Nasprotno hočejo pokazati Nemčiji pot, ki edinole vodi k rešitvi.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V POLJSKI
LDU Beuthen, 18. Glasom porečil došlih semkaj je izbruhnila v vsej Poljski železničarska stavka.
Političnim krizatu slede gospodarske. V. zadnjem času sta nam to posvedočili Rudija in Madžarska Neustaljenost razmer je v teh dveh državah imela za posledico zastoj celega gospodarskega življenja. Promet je bil ustavljen, če je pa funk-cijoniral, je funftcijonlral slabo — kakor danes pri nas; tvornice niso obratovale, jela se je širiti brezposelnost, kakor danes pri nas, ljudstvo ni dobivalo potrebnega živeža, dasi ga ie bilo v deželi dovolj, cene so ra-pidno rastle— kakor danes pri nas. Nato so se razpalile strasti, začelo se ie uničevanje.
Dolgo so trajali notranji boji. Naposled — počasi* kakor je počasno vsako empirično spoznanje — so se Jele kalne vode bfstritl. Ekstremi so se Izčistili. Državni voditelji so Iz-prevtdeli. da ne gre naprej samo z bojem: nverili so se. da je za napredek države in ljudstva potrebno delo. In zamenjali so borbo z delom.
Kako ie pa pri nas? Ali delamo?
Ali se borimo?
Razkrajamo se.
V Beogradu se dr. Smodlaka trudi za sestavo nadstrankarske vlade, ki naj bi rešila nainuineiše državne posle in potem takoj razpisala volitve. Dr. Smodlaka Ie stavil pri pogajanjih predpogoj, da ne sme zahtevati nobena od nasprotnih si strank, da pride na vlado sama. Po štirinajstih dneh pogajanj pa je rezultat sledeči:
Vladni tisk pravi:
»Za slučaj, da bi Protičev kabinet dernisijoniral. se mora upoštevati to, da imajo skupine v današnjem kabinetu v istini večino v parlamentu. medtem ko demokrati v najboljšem slučaju svojčas niso mogli dobiti več ko 127 glasov. Z ozirom na to ni vzroka, da bi Protičev kabinet demisiloniral.»Protič hoče nasprotno poizkušati, da se izvede rekonstrukcija njegovega kabineta, pri čemur bo v prvi vrsti upošteval elemente iz demokratske zaiednice. ki niso voljni voditi — tako ekstremno politiko kot Pribičrvic. Zato sc vodiio pogaiauja samo za rekonstrukcijo kabineta. (»Slovenec« 15, t. m.)
To -je torej gola resnica o Pro-tiču: mož hoče še zanaprej vladati
sam.
Demokratska zajednica pa zahteva:
1. Da se poveri ministrsko pred-sedništvo in ministrstvo za notranje stvari nevtralnima osebama.
2. Da dobi vladna In opozlcijo-nalna stranka enako število portfe-jev (vsaka osem).
3. Da sprejme sedanje nar. predstavništvo samo volilni red. dvanajstino in pogodbe, sklenjene v Parizu.
4. Da se arbitraža izključi.
Demokrati so torel. kakor razvidno. stavil! stvarne predloge.
Kal bo sedaj? AH se doseže sporazum. ki mu bo sledilo stvarno delo za d-žavotvomo idejo? AH se bo nadaljeval boj za osebe?
Odkar je prišel na vlado Protlč, se vedno manj sliši o državi. Zato pa postajajo čim dalje glasnejše vesti o strankah ln osebah. In še več: zdi se naravnost, da hočejo gotovi ljudje s tesnosrčnlmi političnimi nazori med ljudstvom namenoma povzročeno malobrižnost za našo državo podpreti z gospodarsko katastrofo, da bi na ta način lažje razbili naše uledinjenje.
Mesto dela torej boj. z bojem pa uničevanje! — Naj se čuvajo današnji državni krtnilarji; ideja Jugoslovanskega ujedinjenja trna že svoje mučenike 1
Za n«?e brate v tujini.
Pogajanja o jadranskem vprašanju se bližajo svojemu koncu. Tudi. ako dosežejo naši odposlanci v Parizu in i.ondonu JSt, kar je v današnjih zapletenih n ^narodnih odnoša-jih mogoče doseč’. ps*ane -e vedno pol milijona najzavednejših Jugoslovanov na Goriškem, v Trstu, v Istri in Dalmatinskih otokih v italijanski ln naši ziljski bratje v nemški sužno-sti.
čisto gotovo je. da bodo Italijani hi Nemci napeli vse sile in porabili vsa sredstva, da neosvobojene naše rojake gospodarsko uničijo, jih potujčilo in pokvarijo. Godile se bodo v zasedenem ozemlja vse tiste krivice. ki smo jih bili koroški Slovenci
do osvobojenja navajeni kakor na vsakdanji kruh. Poročila, katera ptv-bajalo dan na dan iz vseh krajev, kamor so se vgnezdiii Italijani so prav podobna onim iz Časa turških napadov. Slovenski Jezik nima i ra-vtee pri uradih, slovenske šole zapirajo in otvarjaio italiianr.ee Kier iih je najmanj potreba, naše učitelie preganjajo in pošiHajo globoko v Italijo. sleparji najžalostnejše zgodovine kradejo kot občinski upravitelji in komisarji ljudsko imetje, vojaštvo pa ropa. posiliuie. krade mori in .-leparl Čisto podobno kakor Huni pred tisoč leti. Ljudstvo trpi grozno Domamka-nje, dolžne podpore se ne izplačujejo. pri zamenjavanju denarja se gode nečuvene goljufije, vrhu tega na ie naš narod v teh nesrečnih kraiih izpostavljen brezmejnemu zasramovanju in zapostavljanju v vsakem ozi-ru. Rojakom v zillskl in kanalski dolini ni postlano na boliših rožicah.
Novi tlačitelji upajo na ta način v doglednem času gospodarski izpodkopati neosvobojene Jugoslovane !t Jim vsiliti svoj iezik.
Kako se moremo mi proti temu najbolje boriti? Da strnemo svoje vrste, ustvarimo iz našega osvobojenega naroda močno samozavestno kulturno in gospodarsko vlsokosto-Ječo celota kj bo s svojo moralno in materijalno sik) varovala s polnim povdarkom narodna in gospodarska prava vseh svojih članov doma m preko meje. To nalogo bo imela gosiovanska Matica, ki se ravnokar ustanavlja.
Jugoslovanska Matica hoče po* speševati v gospodarskem pogledu Jugoslovane v tujini, jih podpreti kjerkoli in kadarkoli moralno hi gmotno, zastopati njih zahteve m pravice doma pred našo javnostjo, pred odločilnimi činlteljl v in izven mej naše države. Potrebna sredstva JI tvorijo prispevki hi darovi, članarina dohodki iz društvenih prireditev, izkupičkov za knjige hi brošure, zbirke ter društveno imetje.
Naj ne bo slovenskega kmeta, ne Inteligenta na slovenskem Koroškem. ki bi ne pristopil k ustrnavMa-fočim se podružnicam ali pa se društva vsaj od časa do Časa spomnil s primernim zneskom. Ne dafmo se osramotiti od nemških Tirolcev, ki so ustanovili podobno društvo »Andrej Hofer«, ki šteje že čez 60 tisoč članov. Kaj je en dinar na mesec? Za kmeta eno bukovo poleno za razumnika niti četrt litra kislega vina. Kdor ne zmore niti te male mere požrtvovalnosti. o tem se pač ne da reči, da ljubi svoj narod. P. P.
Za milijoni.
(Halle.)
»Ne nadaljujva tega razgovora,« je pripomnil; vas dela nesrečno m ne spada k današnji uri.*
»Ne, ne,« |e prosila, vedeti moram, zakaj m! Byrd ne zaupa.« Med tem sta vstopila v majhno dolbino. ki Jo je skrbno okrasil, da more v njo dostoino postaviti njeno sliko. »Meni nasproti ni kazal ničesar o tem,« je nadaljevala. »Kak vzrok navaja, kaj ga je spravilo na take misli?«
. *Tega ne vem draga. Hočem le pojasniti, pr{ sprejemu gospodične Aspin-?n ,Avam- °n le zadržal.« !prnJi|Sm0S.e Pogovoriti?«
* * l, v, e.. naJ°dločneje, »da nal počakam z odločitvijo vsaj teden dni, to sen? dolžan samemu sebi. Ko sem mu odgovoril da vas ne morem zopet videti, ne da bi vam iz-Izrazil svojih občutkov, me je prosil, da se ogibljem vaše bližine, dokler nima gotovosti. V čem so obstojali njegovi dvomi, mi |e zamolčal, toda po preteku enega ledna naj bi izvedel vse. Vsled njegovih nepričakovanih in odločnih pontislekov vznemirjen sem mu ugodil. Zdaj uvidim svojo krivdo — Jenny — moral bi vam brezpogojno zaupati. Tri dni sem bil resnično slnb dovolj, da sem se vas ogibal, nato je zmagala ljubezen. Stopil sem k Byrdu in mu izjavil da umaknem svojo obljubo, ne morem In nočem verjeti, da sem se v vas motil; vaš ljubki
izraz ne zna lagati. Kot dokaz sem mu sporo- zardela
čil, da ste meni na ljubo pripravljeni se odpovedati premoženju. To je razpršilo njegove dvome. Uvidel je, da vas je presihal'krivo, kajti ni vas smatral za zmožno tolike žrtve in me je prosil odpuščanja zaradi svojih sumničenj. To se je zgodilo ob osmih, Jenny, hi ob pol desetih sem stal pred vašimi vrati. V sprejemnici je bila luč. toda vstop se mi ni dovolil «
»Vsled zmote —proti moji volji,« je mrmrala s sklonjeno glavo, ne da bi se ozrl*, nanj. »Jaz, —« beseda ji je zastala. Kaj mu je hotela odvrniti, kako pdjasnitl njeno ravnanje? Vrhtega jo je njegova Izpoved silno razburila, čutila je, kako ji gine moč. Da se je komu posrečilo pri njenem izvoljencu omajati zaupanje do nje. četudi le za nekaj dni, jo le zelo vznemirilo. Ni mogla zakriti razburjenosti In ne zadržati solz.
»Ko sem se povrnil domov, sem vam pisal. Pismo le bilo pač dovolj divje, toda pripeljalo vas je semkaj ln sedaj le vse dobro. AH mi hočete odpustiti, preljubezniva?«
»Nf mn odgovorila. Strah in bolest sta divjala v njeni duši.
»Ljubim vas tako prisrčno,« le nadaljeval, »mola vera v vas je sedaj nezrušljiva. Nikoli več ne morem dvomiti nad vami, nikogar ne maram v bodoče poslušati, ki bi govoril le eno besedo proti vam. lennv. moje življenje, mole vse, podajte mi roko in povejte, da mi odpuščate, vi — <
Gospodična Asniinvall!« je vzkliknila go-rpr Dutton. Degrav/ in .lennv sta se ozrla in
Na pragu ateljeja le stala Hi1ary; njeno lz-n©nadenje Je bilo mnogo večje, kakor obeh. Ona, ki ni nikoli izgubila oblasti nad seboj; je bila zdaj popolnoma zbegana. Nenavaden povod je moral biti, ki Jo je spravil v tako nenadno razpoloženje.
»Gospod Degrasvl Jenny!« Je končno vzkliknila v brezmejnem začudenju, »kako je vendar mogoče, da vaju najdem tukaj skupaj?«
»Jenny se je čutila tako slabo, da se je morala oprijeti mize. Njenega prosečega pogleda gospodična Asplmvall ni upoštevala.
»Govorila sem ravnokar z gospodom De-gravom iz Cevelnnda, ki mi ie povedal, da ste se ž njim zaročili. Jetmy, In prišla sem —«
Kakor blisk z lasnega neba, tako so zadele usodenolne besede poslušalce.
»Zaročena — z molim tekmecem?« je vzkliknil umetnik; ln zdaj ste tukaj —«
»Poslušajte me,<; ga ie prekinila Jenny, »pojasniti vam hočem. Prišel Je k menf, ko sem mislila, da ste me zapustili, ponudil ml je roko brez vsake obveznosti in — in — jaz sem privolila.«
»Zaročili ste se torej ž njim in ste njegova nevesta?« je vprašal Degraw resno.
»Ne več, zdaj ne več; pisala sem mu, kakor hitro sem dobila od vas poročilo. Ko sem vedela, da me še ljubite, 9em obljubo prelomila, povedala sem mu — *
»Kaj?«
Ni odgovorila in tresla Se je kakor trst v
vetru.
»Kai sir, mu pot/edali, gospodična Ro-
gers?«
Krik, kakor zadeta od pušice, se je izvit Iz njenih prsi. Boječe se je zatekla k gosne Dutton. »Spravite me domov.« je vzkliknila in vztrepetala. »Gorje mi,« je stokala s smrtno bledim obrazom, vrnila sem listino s pismom, in zdaj sem brez veselja, brez sredstev, brez doma!«
To Je bilo več, kakor sta mogla umetnik in Hilary prenesti. Priskočila sta in ujela nesrečno deklico v naročje.
»Kakor otrok Je,« je zašepetala Hi!ary umetniku, »ne smemo Je presojati po nas samih.«
On pa si je na tihem pripisoval največjo krivdo. Ako bi je ne bil zapustil, ko ga je najbolj potrebovala, bi ne prišla nikoli v tako grozno skušnjavo. Toda to ni spremenilo trenutnega poležala. Imel jc stroge pojme o časti, v njegovih očeh je zdaj zaročena nevesta drugega.
»Poslali ste mu pismo in listino, in kaj vam je odgovoril?«
»Nisem še prejela odgovora. NI bilo časa za to in ga tudi ne pričakujem. Ne bo želel me poročiti, ako ve —«
»Jenmy, doker vas gospod Degraw ne odveže od dane besede, ima pravice do vas, v katere ne smem posegati. Imate še domovanje, dokler vas ni obvestil, da le obdržal listino. Globoko obžalujem, da moram biti do vas hladen, da je pala senca na najino ljubezen. Moje srce jc polno sočutja do vas. toda z<Ja? moramo potrpeti, šele ko ste popolnoma prosti «
Poljaki in Čehi vŠlezijL
Teši n Je nevarna točka. Zadnji čas sta o tem govorila predsednik češkega državnega zbora In češki vnanji minister in češko časopisje Je polno Slezi je. Na poljski strani beležimo par dejani. Doslej je Poljake v tcšinski antantni komisiji zastopal Zamorski, a ker se je o priliki čisto nediplomatsko in preostro Izrazil o razmerju do Cehov, ga je varšavska vlada odpoklicala In na njegovo mesto Je prišel prof. Grabski. Razen lega Je Poljska svojo dobro voljo pokazala s tem, da je v Prago kot svojega poslanika poslala dosedanjega poslanika v Jugoslaviji, Pilca, slovanski mistečega In v slovanskih stvareh verziranega diplomata; ta je že Iz Beograda poslal češkemu vnanjemu ministru depešo, kjer izraža svoje veselje, da bo v Pragi mogel posvetiti svoje sile sporazumenju češke in poljske države. Kot neomajen optimist verujem trdno, da se bo tudi tešinsko vprašanje rešilo v duhu miru in da ne bo zapustilo konflikta tned obema narodoma.«
Zadnje vesti iz Tešina pa niso ugodne. Poroča se o oboroženih spopadih, a zdi se, da le tu mnogo splošnega boljševizma vmes. Vsaj tako se nam zdi. če čitamo sledeči skupni proglas »češkopoljskega komiteta«: »Zadnji čas se v tešmski Šleziji kažejo nemiri, ki prete preiti v popolno anarhijo. Že sedaj je varnost Imetka in osebe zelo ogrožena. V tem kritičnem hipu so se sestali zastopniki obeh„strani In so se dogovorili v tehle točkah: 1. Osebe, ki so jih aretirali ali ki so jim vzel! svobodo neuradni organi, se morajo takoj pustiti na svobodo; v spornih slučajih odločuje komitet; 2. izključevanje delavcev in uradnikov od deia. napadanje občanov z orožjem ali brez njega, jemanje svobode Itd. mora prenehati; 3. vsemu prebivalstvu se jamči popolna Svoboda bivanja. Izražanje In v okviru zakona združevalna pravica; 4. 'delavstvo naj nastopi delo itd.
fz tega proglasa se vidi, da Je položaj zelo resen. M! ne maramo raziskovati. kje Je prvotna krivda, da }e prišlo tako daleč. Le to povemo: Cehi zadnji čas hočejc Jugoslavijo tesneje pridružiti k sebi. Dobro, a naj pomislilo, da jim ml v njih borbi proti Pollakom ne moremo In ne smemo slepo slediti, ker se bojimo, d* bi Pollake — Cehom In nam na ško^o — pognali v tuji tabor. Kdor govori O slovanskem Moka, ne more ostati brez Poljske. __________
Grška.
Grška spada danes med one majhne države, ki jim ni dano jesti za mizo z bogatimi Antanta sl deli plen. Grška pa gleda s hrepenečimi očmi ln Iztegnjenimi rokami teT prosi, da bi padlo vanje vsaj nekoliko mrvic od bogate pojedine.
Sen Grške ln helenizma se v svetovni vojni ni Izpolnil Grki so hrepeneli po Smirni In Carigradu, dobili pa niso ni tega ni onega. Že v začetku svetovne vojne je antanta na vse načine skušata dobiti Grško vm svojo Stran. V to svrhe je poslala h kralju Konstantinu misije pod vodstvom lorda Kltchnerja. Komisija le imela nalogo, uveriti kralja o potrebi sodelovanja Grške z antanto. Kralj Konstantin je misiji odgovoril da je pripravljeni začeti bo« antanti ob. boku, stavil pa je obenem pogoj. da grške čele takoj korakajo proti Carigradu. To pa Angležem ni bilo povšečl Zato Je Kltchener od-
potoval nazaj na Angleško, in kralja Konstantina so zavezniki od tistega dne naprej smatrali za svojega sovražnika, In to tembolj, ker je bila njegova žena, kraljica Sofija, sestra Viljema Hohenzollernca.
Antanti je naposled vendar uspelo spraviti Konstantina, ki se je pozneje kazal Nemcem preprijaznega, v Švico Kljub temu pa Je ostal pri Srbih Konstantin v dobrem spominu, ker so se meje Grške za časa njegove vlade znatno razširile In se je tudi trgovina lepo razvila.
Sedaj se v Grški naprara Venl-zelosu radi neizpolnjenih grških zahtev poraja ogorčenje. Narod mu očita, da ga je izdal, pri tem pa ne pomišlja, da ni za svoje zahteve prelil niti kaplje krvi! Bližnja bodočnost bo torej pokazala, če je imel Venizelos, nafizrazitejši predstavi-telj grškega nacijonalizma s svojo politiko v svetovni vojn! prav ali ne.	_
Prekmurski sosvet.
Tretje zborovanje.
V sredo se je v Murski Soboti vršilo tretje zborovanje takozvanega »prekmurskega parlamenta«, t. J. sosveta civilnega koraisarijata za Prekmurje. Deželno vlado je na zborovanju zastopa! poverjenik dr. Verstovšek, ki ip zborovanje otvoril in vodil. Udeležba na zborovanju je bila velika; prekmurske občine je zastopalo nad 120 kmetov.
V otvoritvenem govoru je dr. Verstovšek pozval navzoče, naj odkrito in moško povedo svoje želje, zahteve ln pritožbe; pri tem pa naj ne pozabijo, da živimo še vedno v težkih. Izjemnih, povojnih razmerah. Nato Je poročal vladni komisar Ber-buč o delu civilne uprave za Prekmurje od časa zadnjega zasedanja dc danes. Debata, k! se Je nato razvila, je bila jako živahna. Zastopniki nekaterih občin so se pritoževali, da se pri nastavljanju občinskih geren-tov premalo upoštevalo želje civilnega prebivalstva.
Sledila ic stvarna razprava glede vodstva matrik ln sklepanja zakonov. Sklenjeno le bilo. da vodijo matrike za naprej duhovni I zakoni pa se sklepajo samo cerkveno in ne več civilno, kakor je bilo prej pod madžarsko vlado.
Glede mostu preko Mure ve |e sklenilo, da le treba most postav IH pri Veržeju, ker |e ta kral za zvezo najbolj prikladen. Tudi o železniškem vprašanju se je govorilo; o njem je poročal dr. Cuš.
Brezposelnost je v Prekmurju precej velika. Treba bo poskrbeti da se Prekmurci v bodoče zaposlijo doma ali pa v Slavoniji ali Banatu.
Nerešeno je tud! šolsko vprašanje. Učnih moči Je v Prekmurki malo: učltetfl-domačln! so povečini madžaroni. ki vlečejo samo plačo in izvajajo pasivno rezistenco. Slovenskih učnih moči primanjkuje. — l etošnje šolske počitnice bodo tralale od 1. luinlla do 1. septembra.
Zlasti težavno le denarno vprašanje. Ljudje niso vslcd zbeganosti dali mnogo denarja žigosati In kole-kovatl. Razvem tega se nahaja v pokrajini tudi mnogo nemškega ln madžarskega bollševiškega denarja. Zastopniki Prekmurja so prosili, da vlada zamenja tudi ta neveljaven denar. Dr. Verstovšek jim je tudi v tem oziru obljubil posredovanje.
Živahna razprava se le vnela o vprašanju Izvoza ln uvoza. Oovomt-ki so povdarjall. da so ljudje brez obleke ln obuvala, ter so zahtevali.
da se Jim dovoli Izvoz živine, perutnine in jajc proti kompenzaciji za obleko in čevlje. Zastopnik vlade je obljubil svojo pomoč v tem vprašanju ln ta dejal, da bo vlada Prekmurcem z obleko ln obuvalom po svoji moči pomagala. — Pretresala se je tudi želja ljudskih zastopnikov, da se Prekmurcem dovoli sajenje tobaka za domačo potrebo.
Sosvet se je nadalje bavll še z vprašanjem prekmurske avtonomije. Odločno je odklonil namero osrednje vlade v Beogradu, da se Prekmurje odtrže od Slovenije In postavi pod posebnega guvernerja Schittnlgga. ki je za to mesto najmanj poklican. Sosvet je nadalje sklenil, da bo odslej zboroval bolj pogosto. In sicer vsaj vsakih šest tednov. — Na koncu zborovanja so odposlanci občin poslali pozdravno brzojavko regentu Aleksandru In kralju Petru, nakar se le sosvet po peturnem razpravljanju o splošnih domačih zadevah z najboljšimi vtisi razšel.
Tovariši v razočaranju.
Nekaj razočaranih »Janezov« se je oglasilo dne 4. t. m. v »Jugoslaviji«. Povemo jim, da niso samo oni razočarani
Tudi mi vidimo, da promenira po naših ulicah v jugoslovanski uniformi še mnogo gospodov, ki so postali Jugoslovani dne 1. dec. 1918, ali celo šele tekom leta 1919. Prelevili so se prav po kameleonsko. Ljudje, ki v c. in kr. armadi sploh niso znali slovensko, avstrijski hurapatrijotje, ki so se pri razglasitvi povelja slovenskemu moštvu posluževali tolmačev itd.
Sedaj so sprejeti v našo vojsko. Postali so večinoma zakrknjeni Slovenci, ki srdito branijo svoje »slovenstvo« proti ideji faktičnega ujedinjenja. V kolikor ne sedijo taki gospodje po pisarnah, so vzgojitelji in učitelji ujedinjene naše vojske!
Saj to je nemogoče, poreče marsikdo. Sprejemanje v našo ujedinje-no vojsko se vrši tako oprezno ln počasi, — da še sedaj ni zaključeno. Vsak posamezni slučaj se pretehtava kar najnatančnejše glede narodne zanesljivosti, zmožnosti In priporočil. Sicer vendar ne bi mogla trajati. ta stvar že štirinajst mesecev.
Pa žalibože ni tako! Počasnost Izvira Iz počasrlostl same na sebi. oziroma ponekod Iz pasivne rezistence. Sprejema se počasi, pa vendar na slepo srečo! Med sedaj še nesprejetimi častniki Jih Je res še nekaj, katerih sploh ni treba nikdar sprejeti. So pa zopet drugi, ki so najboljši med dobrimi pa čakajo že 14 mesecev na sprejem .Ves čas v aktivni službi! Imajo globok smisel za stvar, zmožnosti, ideale, najmanj enoletno obmejno službo, vsestranska priznanja predpostavljenih, celo odlikovanja — pa vendar še niso sprejeti. Večina teh trpi sicer duševno. toda vsaj gmotno ne.
Ampak ml Imamo še neke čudne ljudi, ki garajo v naši vojski že ve* čas njenega obstoja, p« tudi še niso sprejeti. Tudi med njimi Je mnogo Izvrstnih, popolnoma naših ljudi. Skačejo naokoli z epoletami kot oro-žarjl, nosijo častniško rozeto in gumbe, niso moštvo, niti častniki, niti Častniški aspiranti — ker slednji v naši vojski ne obstojajo. Oni so kasta za sebe — praporščaki, častniki brez dnevnice.
Opravljajo častniško službo, so vodniki, komandirji, adjutanti, referenti. starešine orožnikom In finan-carjem itd. Častniki pa niso kadar
MILAN SKRBINŠEK:
Pol sezone v drami.
(Dalje.)
»Ali tu obstoja neka nevarnost«
»Kakšna?*
»Da bi naše gledališče ne bilo več slovensko.«
»Bilo bi po svojem ensemblu Jugoslovansko. po duhu vodstva, ki bi moralo biti seveda v slovenskih rokah, pa slovensko. Tačas bi si pa vzgojili svoje umetnike.«
»Saj to pravim tudi Jaz, da sl bomo z našo dramatično šolo vzgojili čez kakih pet let vreden ensembl.«
»Kaj pa teh pet let?«
*Teh pet let — bomo pa plavali!«
»Tako?! — In dolžnost, ki Jo Imamo naprara narodu, napram občinstvu, naprara našim dobrim Igralcem? AH naj občinstvo tudi plava teh pet let? In naši že danes vredni igralci, ki se morejo razvijati naprej le v primernem ensemblu In pil vrednem repertoarju, naj tačas tudi samo plavajo?!«-----------------------
Ver farnem rad, da se je ensembl vzllc svoji maloštevilnostl ln vsem neprilikam z zaupanjem v vspeh In z velikim veseljem lotil dela sezonskega repertoarja, a to veselje ga Je
kmalu minilo po krivdi nestrokov-njaškega in krivičnega vodstva.
Oospod člankar govori nadalje o povoljnem obisku. Bilo Je v resnic! v splošnem zelo dobro obiskano ali to danes še nikakor ni merilo za vrednost predstav, prav posebno pa še ne za dobroto repertoarja. Danes so vse prireditve zelo dobro obiskane ln čim manj boste gojili v gledališču literaren repertoar tem lepši obisk bo. Igrajte »Legionarje«, »Roberta ln Bertrama«. »olimpijske igre« Itd. in gledališče bo vsakokrat nabito polno in če še tako slabo Igrate 1 Od onih stvari, ki so se vprizorile v prvi polovici sezone Jih Je bilo samo dve tretjini, ki so vredne našega gledališča. vse drugo ie bilo ceno in ničvredno blago.
Poglejmo sl enkrat repertoar In njega Izvedbo.
Od slovenskih del, ki Jih Je bilo sramotno malo. ni pravzaprav nobeno takšno, ki bi se ne bilo smelo vprlzoritl. Seveda je treba Hlapce ln Kasljo zelo ločiti od Pologa ln Kristalnega gradu. Zadnji dve deli sta nas gotovo radi Izvirnosti zanimali. ali že niib vprizoritev je bila takšna, da je vrednost posebno one Na Pologu postala navidezno mnogo manjša. Več o tem v kritičnem članku, ki sledi prihoduie dni.
Od srbohrvatsklh de! le doletela slična usoda Nušičevo Protekcljo. ki v dani obliki na noben način ne bi smela na oder.
Z ruskimi deli ta b« pa še čisto poseben križ. Dala so »e kolikor le mogoče nerusko, dasi Imamo Rusa za režiseria. Dela sama na sebi so bila vredna.
Rittnerjev Mimogrede Je kot vprizoritev črna točka letošnje se-
*one-	,	. ..
Francoska dela. ki so se dala, bi klaverno reprezentirala francosko dramatično literaturo, Ce bi bita re* značilna zanjo.
Preostaja še samo eno vredno delo. Strindbergov »Oče«!
Kar od reperioaria v prvi polovici sezone še sledi, jc bilo slabo, ne toliko ravno radi kakovosti dela samega. temveč z ozirom na Izvedbo. O »Favnu«, »Snegulčicl« In »Pepel-ki« več v prihodnjem članku.
In h koncu koncem »Mlinar In njegova hči«.
Tu zadenemo na prvo zavijanje, Samobseb! umevno Je, da podlistek v »Jugoslaviji«, ki je ob priliki poročila o »komornih pozorišnih igrah« v Sarajevu se dotaknil repertoarja naših gledališč, n! hotel trditi, da Igra drama same Mlinarje ln njegov® hčere«, temveč je hotel le pokazati
se Izplačuje mesečna plača. Takrat
dobi praporščak svojih 850 K tn konec! Toraj tretjino plače sprejetega podporočnika, ki Je bil pred tednom še narednik dijak (kadetnl aspirant), ali polovico plače novosprejetega financerja.
Tl so toraj udarjeni duševno in gmotno. Duševno posebno ko gledajo druge, pri katerih Je samo uniforma Jugoslovanska — pa so vendar že celo leto sprejeti! Ml pa mislimo, da bi bil sprajni čas, da se končno vendar že sprejmejo vsi, ki res spadajo v našo vojsko. Izključi pa ves sprejeti in nesprejeti plevel. Ce pa menijo ponekod, da nam danes ni nihče škodljiv, potem naj se tem preje sprejmejo vsi!
Podpirajte JugrosJovansko Matico!
Regulacija plac tiskarniškemu o sob ju,
Včeral se le vršila enketa zastopnikov društva lastnikov tiskarn hi zastopnikov društva tiskarskih po« močnikov. Ker so narasle cene vsem živliensklm potrebščinam, so zastopniki društva lastnikov tiskarn pri* znali vsemu tiskarniškemu osofclu — kvalificiranemu In pomožnemu — 30% poviška sedanjih tedenskih prelerakov. torei 30% poviška temeljne plače In vseh doklad, ki Jih iraaio. Povlšanle stopi takoj v veljavo In morajo vse tiskarne v Slovenili že te soboto Izplačati povišano plačo.
O povišanju plač še za nadaljnih 10% bo sklepal širši odbor društva lastnikov tiskarn, ki Ima'hitri ob 11. uri dopoldne selo v posvetovalnic! v Jugoslovanski tiskarni v Hublja ni.
Jugoslavija.
Število državnega uredništva se _ skrči.
LDU Beograd, 17. Finančni minister Je pozval finančne delegate vseh pokrajin na konferenco, na kateri bodo razpravljali o odredbah, ki so potreba, da se povsod reducira število uredništva in da se bolj kakor do sedaj pazi na štedenle.
Poljedelska fakulteta na beograjskem
vseučilišču.
LDU Beograd, 17. Vse priprave za otvoritev poljedelske fakultete na beograjskem vseučilišču so končane V nekaj dneh bodo volitve prvih rednih profesorjev, tako da se bodo predavanja mogla pričeti začetkom prihodnlega šolskega leta, t. j. v septembru. Ameriški profesorji strokovnjaki bodo začasno samo pred-
stojniki poljedelskih postaj, dokler se ne pauče srbskega jezika.
štrajk kapitanov in mornarjev v Dubrovniku.
LDU Split, 17. Parniki obrežne plovbe v Dubrovniku so morali ustavit! promet, ker kapitani in mornarji stavkajo, Jugoslovenska pomorska Matica se pogaja v njihov era imenu z lastniki.
Črne k ).>e v Splitu.
LDU Split, 17. V Splitu so kon-štatirall drugi primer črnih koz.
Madžarski parlament zaključil razpravo o vladni Izjavi.
LDU Budimpešta. 18. Narodna skupščina ta zaključila dands razpravo o viadni izdavi Prihodnja sela bo v ponedeljek 22. t. m.
Razna poročila.
Pogakmla za dopolnilo k mirovni pogodbi.
LDU Praga. 17. »Narodni Iisty« poročalo, da se med Francik) In Poljsko. Cehoslovaško. Romunllo. Grško ter Srbilo vodilo pogalanla za sklep ooeodhe. ki nal M bila donotailo k mirovni pocodbl. Ore v prvi vrsti za določila 55 l—7 priloge k členom 251 —255 V. dela poglavja 10 mirovne pogodbe z Avstrijo, katerih vsebina na! bi se vporabrla. vkolikor bi bilo orimerno. tudi za ureditev tozadevnih odnošalev med Cehoslovaško in francosko republiko.
Agrarni zakon za Besarabllo sorejet.
LDU Pariz. 18. Po bukareških vesteh le poslanska 'Zbornica soglas-
po sprelela agrarni zakon za Besara-blio. ki določa razdelitev zemljišč med kmete.
Wllson odklania pridržek k pogodbi za zvezo narodov.
LDU Washlngton. 18. Predsednik Wilsom odklania tudi novi pridržek K
točk! 10 pogodbe za zvezo narodov, ki ga ie senat snrelel z 58 glasovi proti 26 glasovom.
Plaz zasul železniški vlak,
LDU London. 18. Plaz je zasul pri Be minskem zavetišču železniški vlak. Šest železničarjev le ubitih, mnogo oseb je ranjenih, škoda je zelo velika.
Gospodarstvo.
’-f »Jugoslovensko trgovsko društvo« so ustanovili jugoslovenski trgovci na Sušalcu ln Reki. Društvo bo v prvi vrsti ščitilo Interese naših trgovcev na Reki ln v njeni bližini.
-f Anketa trgovcev se bo vršila koncem meseca marca v Ljubljani. Na anketi ki lo sklicuje trg. društvo »Merkur« se bodo pretresala važna stanovska vprašanja, posebno vprašanja skupne organizacije.
, + Zastopstvo avstrijskega tobačnega monopola je prevzela mednarodna bankirska skupina v Parizu.
+ Produkcija petroleja v Romuniji Je iznašala prošlega leta 917.270 ton. Proti prejšnjeletnl produkciji je nazadovala za 327.717 ton, kar opravičujejo Romuni z nemško okupacijo svoje države.
T Novo parobrodno društvo za Orebič in Pelješac v Dalmaciji snuje hranilnica v Orebiču.
-f- Električen obrat v Splitu bc kmalu vzpostavljen. Tudi plinarna začne delati v najkrajšem času.
+ Ruskih rubljev so nahaja v prometu za 230 milijard.
na nivo našega gledališča. Ce Ima kakšno gledališče sicer še tako vreden repertoar. Je vse to le poza. če pride kar naenkrat z Mlinarjem. Kaj pomaga voditi občinstvo po lepi solnčnl cesti vrednega repertoarja, če ga suneš nato kar naenkrat v temo po kateri tava Mlinar.
»Seveda tako visoko ml še ne letamo...« Zdaj pa k programu. Zakaj nam gospod člankar odkrito ne pove. da ne ve, kaj sl mi mislimo pod programom? Zakaj zakriva svojo nevednost pod ploho bombastičnih besed, ki naj bi zasmehovale ona resno stremeča gledališča, ki sl postavijo za svoje umetniško delovanje dobro premišljen program? Ne pobilo mirno stvarno, 8 prepričevalnimi besedami takšno umetniško hotenje resnih gledališč, ki nočejo biti samo prosta zabavišča, temveč predvsem kulturni zavodi, temveč govori v zasmehljlvem tonu o »seznamu odličnih dramatičnih del svetovne literature«, o »vencu nesmrtnikov zemeljske oble«, o nekaj bolj ali manj žlahtnih zeliščih domačega pridelka«, o »nenavadnih veličinah«. o »zmedenem občinstvu« in o »celih’ vagonih klasične vspod-bude in modernih mamil a pustno domačo zabelo«. Krono vsega tega, K neverjetno nestvarnem tonu Pisa-
nega roganja pa tfvori ^asmehljlv vzklik; »Le vkup. le vkup. uboga gmajna!« — To je čisto navadno norčevanje, to niso resni, uvaževanja vredni argumenti, s katerimi bi so moglo resno hi idealno stremljenje onih gledališč, ki smatrajo za pravo umetniško ln vzgojno delo le emu, ki Je zidano na sistematičen program, pobiti kot nepravo.
Gospod člankar sploh ne mor« pojmati, da Je repertoar mogoč, kajti bn vrže vse te programe v en koš, ne da bi jih prej si pogledal In jih presodi’ In pravi, da tudi takrat, ko eno ali druge gledaltšče Izjemoma res odigra vse obetamo delo, ml se vedno nismo prepričani, da Ima gledališče tudi program,« Ta trditev te čisto naravna posledica njegove dra-maturglčne nesposobnost! m njegovega nesmotrenega, sat?10 , o V
prazen zrak vrten«, detovanla Ko tava z en«, ekstrem, v druži n nrav radi mu pritrdimo, ko pravi j »Kajti spisek del, ki pridejo v sezoni v poštev, za nas ni program, temveč le •- repertoarni načrt.«
'Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! t
Dnevne vesti.
— Rojaki l Dedo našega osvoboje-jija še ni končano. Stotisočem naših
bratov so še zaprta vrata v svobodno domovino.
Mi. ki smo dosegli svobodo, ne smemo prepustiti teh svolih bratov njihovi usodi, ker bi sicer bila nevarnost. da lih tulec raznarodi in gospodarski zasužnji.
Zato se ustanovi dne 21. t. m., na prvi spomladanski dan. po vsci državi »Jugoslovenska Matica«, koje cill bode pospeševanle gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini.
Tudi v Sloveniji ne zaostanemo za svoiimi južnimi brati. Ustanovno zborovanje glavne podružnice za slovenske kraje se bode vršilo v Ljubljani v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri doooidne na prostoru pred hotelom »Slon«, v slučaju slabega vreme-ua pa v veliki dvorani hotela Union.
Naši roiaki v tujini nai izvedo na neoporečen način, da jih državljani slobodne Jugoslavije nikdar ne pozabijo.
»Jugoslovanska Matica® nai združi v svolem okriliu vse slobodne Jugo-slovene brez razlike strankarskega prepričanja in brez razlike stanu.
Zato vsi na ustanovno zborovanje, da bo prvi nastop »Jugosloven-ske Matice« čim sijalnejši! čim impo-zantneiši. — Pripravljalni odbor.
— Popravek. V včerajšnjem članku »Caristična Rusija in londonski nalet« se ie v odstavek, kjer se govori o tem. da ruski poslanik Wenckendoff nikdar v svojem življenju ni videl narodopisne karte, dokler mu je Masaryk ni pokazal vrinila pomota, ki kazi smisel. Tiskano je namreč: »v svojem življenju ni Izdal narodopisne karte« mesto, da bi stalo: »v svojem življenju ni videi narodopisne karte«. Na koncu Članka bi moralo stati mesto: »Če smo danes na kron iškem tnalu«, »če smo danes na krvnlškem tnalu, se imamo v precejšnji meri zahvaliti prejšnji Rusiji.«
— Jugoslovenska Matica v Beogradu. V Beogradu se ie ustanovila 17. t. m. Juporio,cn->ka Vj.itica. Cilj tega društva 'e pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugo-slovenov v inozemstvu. Svoje podružnice bo imelo društvo po celi Jugoslaviji. Za predsednika te izvoljen profesor beograjskega vseučilišča dr. Boža Markovič,, za prvega podpredsednika dr. Dinko Trinajstič, za drugega podpredsednika dr. Dinko Puc
— Občinske volitve na Hrvat-sfeeni. V Senju so bili pri občinskih volitvah izvoljeni: 9 od hrvatske za Jednice. 3 komunisti in 4 zastopniki dveh list nepolitičnih osebnosti. — v Krževcih so dobili komunisti 8. fran-fcovci 8. hrvatska zajednica 3. demokrati 1. — Vukovar: 12 komunistov, 8 od hrvatske zaiednice in 4 radikalci. V Osieku ie izvoljen za župana član hrvatske zaiednice notar Engel, za podžupana pa komunist mizarski pomočnik Kordač.
— Doprsni klo blagovestnika Jugoslovanske Matice, pesnika Simona Jenka, izdelan po originalu prof. A Repiča nrodaia po 100 K komad »Učiteliska tiskarna«, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. L priporočamo v nakup vsem našim kulturnim društvom.
— Za vpokolence. Od 1. aprila dalje dobivajo vpokoienci in vpoko-jenke vsi enako brez razlike v pen-ziii po 200 dinarjev mesečno ter za vsakega člana rodbine po 45 dinar -lev na mesec kot draginlsko doklado. Ta povišek velia od 1. decembra 1919 dalie ter bo izplačan dne t. Borila.
— Povišanje na plači za 65 odstotkov so dosegli delavci tovarne Sa špirit v Račjem pri Mrtu.
— Objava. V smislu točke 4. § 19. poštnega reda od 22. septembra 1916 ln naredbe kr. ministrstva za pošto ln brzojav od 17. februarja t. 1. št. '4539, izgube protivrednotnice avstrijske in ogrske Izdaje s 15. aprilom 1.1. svojo veljavo. Take poštne vrednotnice zamenja lahko vsak pri domačem poštnem , uradu do 15. aprila t. 1. brez kakega odbitka za poštne Vrednotnice sedanje veljave in iste skupne vrednosti.
_ Vpeljava novega voznega reda na državnih železnicah. Dne 20. marca 1920 stopi na vseh progah v območju inšpektorata državnih železnic Ljubljana, nov vozni red v veljavo. Spremembe voznega reda Bo razvidne iz stenskega voznega reda, ki je objavljen na postajah. ^
— Služba okrožnega zdravnika Se razpisana v Križevcih. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Razpisuje sc mesto začasnega Mravlilščnega zdravnika v drž.
zdravilišču za bolh* tta pljučih v Topolšici. Zdravniki, ki reflektlrajo na to službo, naj vlože z dokazili o strokovni usposobljenosti in z življenjepisom opremljene prošnje do L aprila 1920 pri kuratoriju za upravo državnega zdravilišča Topolšice pri Šoštanju. S službo le zvezana prosta Stacifa. Plača po dogovoru.
— Državna posredovalnica za j delo. Pri vseh podružnicah »Drž. ‘ posredov. za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je Iskalo v preteklem tednu od 7. do 13. marca 1920 dela 253 moških In 88 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 186 moških in 65 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 183.
Ljubljana.
= Poziv ljubljanskim sokolskim društvom in društvom v okolici. V nedelto dne 21. t. m. sklicuje »Jugoslovanska Matica« ustanovno zboro vanje okrožja — Ljubljana. Ob tej priliki se vrši velika manifestacija vseh organizacij. Poživljamo Vas, da se te manifestacije udeležite v kar naivečiem številu v krojili. Sokolska društva se zbiralo ob pol 10. uri dopoldne pred Narodnim domom, odkoder odkorakalo na zborovaini prostor. Občni zbor Slovenske Sokolske Zveze se vrši vzllc temu v Narodnem domu. Zdravo! Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS.
— Slovenska Sokolska Zveza. Občni zbor Slovenske Sokolske Zveze se vrši nepreklicno v nedeljo dne
21.	t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Dolžnost vseh društev ln žup le. da odpošljejo svoic delegate na zborovanje, ki bode sklepalo o zelo važnih zadevah. Zdravo! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
— A. D. T. poživila v»e slušatelje tehniške fakultete, da se udeleže manifestacij povodom ustanovitve »Jugoslovanske Matice« v nede-Ilo 21. t. m. Zbirališče ob po! 10. url dop. pred univerzo (deželni dvorec.)
— Občni zbor društva lastnikov tiskarn v Sloveniji se vrši v ponde-ljek 22. t. m, v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu !e poročilo dosedanjega Odbora, sprememba pravil, volitev odbora in nadzorstva itd. Ker ima društvo sklepati tudi o velevažnih gospodarskih vprašanjih n. pr. o mezdnem gibanju poinočništva. o dobavi papirla bi drrelh tiskarskih potrebščin, se ga nai gotovo udeleže vsi člani, tudi oni iz province.
= Komunistični shod se !e vršil predvčerajšnjem na Glincah. Bil je zelo številno obiskan. Razpravljali so o položaju in taktiki v jugoslovanski sociialno - demokratski stranki. Govorniki so tudi napovedali za 11. aorila t L .veliko komunistično manifestacijo v Ljubljani.
= Vsi poštni ln brzojavni uslužbenci iz zasedenega ozemlja se vabijo v nedeljo 21. t. m. ob 15. na sestanek v gostilno Lovšin Gradišče 13 Ustanovitev kluba — vstop dovoljen tudi družinam. Nihče naj ne izostane! — Pripravllafni odbor. K.
= Pri koncertu le bila dne 17. t. m. v »Unionu« pozabljena v garderobi ena palica ln dežnik. Dobi se v Hrenovi ul. 13 I. desno.
~ Koncert vojaške godbe na čast vsem Joškom in Jožicam se vrši no-coi ob polu osmih v kavami »Zvezda«. Vstop prost. Pridite vsi!
— Maksimalno cene mleku. Mestni magistrat ljubljanski je uradno določil 3 K 60 v kot maksimalno ceno za liter mleka.
= Večna pot — tihotapska pot. Na Večni poti so zalotili dva tihotapca. Skušala sta pobegniti. So J'h peljali na policilo.
= Iz ljubljanskega polusveta. Lepi so prvi spomladnl dnevi. Se. lepše sppmladne noči. Ni čuda. da so tri brezposelne Eve. mlade, življenja kipeče. fantazirale pozno v noč tam pod Trančo o »ljubavi«, Stražniku Anionu Prunku pa ni ugaialo to »fantaziranje« in le ženščine povabil v policisko prenočišče. Bile so Marica
S.,	doma iz solčne Goriške, lepo. črno dekletce, ki je komai odraslo, brez staršev in se tako potika po svetu, dalje Jožefa J. in Tončka B. Včeraj jih le poL nadzornik Jože Habe vprašal: »Kaj počenjate?« Odgovore. Tončka in Jožefa: »Prehranju je ve se s pranieml« Črna Marica, ki v kotu vsa objokana kleči: »Semiti-tam pomivam In se s tem preživljam.« Zaradi vlačuganja so bile obsojene: Marica najmlaiša na 14 dni. ‘Jožefa na 5 dni in Tončka na dva dni zapora. — Pristopite še dve Veneri. Lepa Pavlica M. Pravi tip lerasnooke Minerve, buinlh prsi in krepke posta-
ve. Divna Berta adi Barbara M. Prenočevali ste v nekem hotelu. Zaradi tajne prostitucije dobite: Pavlica 14 dni in Berta 10 dni. Pavlica protestira: »Prosim, da se mi to dokaže «
= Tatvina. Delavcu Jožefu Simiču v Kladezni ulici št, 1 !e bil 17. t. m. ukraden nahrbtnik perila: 4 srajce, 2 spodnji hlači. robci In drugo v. skupni vrednosti 526 K. Ukradel mu '| fe 50 letni čevljar France Hvala!, ka- j kor smo že poročali.	j
— Obsojena mlekarica. Mlekarica Kregar Marija iz Kleč ie včeraj na Dunajski cesti prodajala mleko po 4 in 5 K liter. Obsojena le bila na 300 K globe in 5 dni zapora.
— Obsojena navijalka cen krompirju. Hitro Je roka pravice zadela navijalko cen krompirju. Na Kongresnem trgu ie Kokali Neža iz Tomačevega začela prodajati krompir po 6 K kilogram. Odvedli so jo na verižniški urad. Tatn so 1o obsodil! na 1000 K globe In eu teden dni zapora. Zaplenili so ji tudi 30 kg krompirja.
= Prva domača oblačilna industrija Kunc Si Maček. Opozarjamo na današnji inserat prve domače oblačilne industrije Kpnc & Maček v Ljubljani, ki je otvorila svolo nadrobno prodajo pri J. Mačku na Aleksandrovi cesti številka 3 in prodala na debelo v Gosposki ulici št. 7. Nova domača tvrdka ima v zalogi nairaznovrstneiše moške fine obleke. Čas je bil, da se tudi v veliki oblačilni industriji emancipiramo od tujih tvrdk.
Maribor.
Stanovanjska beda v Mariboru Je še vedno v kritičnem stanju, čeprav Je odšel prejšnji predsednik stanovanjskega urada, se še vedno uporabljalo njegovi recepti »rokavic in obzirov«, in zate le vse navidezno delo tega urada Sisifov brezplodni trud. Namesto, da bi ljudi, ki nimajo v mestu nikakšnega opravka, preselili v okolico, fih še vedno milostno iz bogvekakšnega vzroka pestijo v njihovih stanovanjih. Tako ne gre naprej! Ne maramo, da se nam Nemci smejejo, ko na lastni zemlji prosjačimo za streho, dočim oni, katerih večina ti ima v mestu nobenega opravka, stanujejo v udobnih stanovanjih.
Navijale! cen. Ti ljudski krvosesi so si pri nas zasnovali popolnoma metodično postopanje. V Aleksandrovi cesti n. pr. ste dve trgovini » čevlji, kjer se da medsebojno tekmovati. Najprej se prikažejo v izložbi res lepi čevlji (policija Uh imenuje luksuzno blago) s ceno 10 )0 K. Ko se oko privadi na to strašno številko, pridejo drugi čevlji, ki se spočetka sicer držijo v rešpektni razdali! za »tisočakom«, vendar pa se mu pomikajo bližje in bližje. Kaj je res ni oblasti, da bi temu trgovskemu »per-petuum moblle« napravile konec? Ali sc nc pravi to, siliti delavstvo ut stalne nameščence k samopomoči in k novim zahtevam?
Mati božja se prikazuje na Schlapfenbergu — tako se je pred kratkim širila po Mariboru in okolici čudna vest. Ko so stvar preiskali, sc našli kamen pobeljen z. apnom in s ptičjim blatom. Kamen Je ležal cb strmi steni in je bilo težko priti do njega. Ko bi kamena slučajno ne mogli dobiti in bi kakšen dež izpral njegovo belino, bi gotovo ostalo pri čudežu in imeli bi najbrže — nov Lurd
Celfe.
Javen skod JDS se vrši 21. t. m. v Celiu.
Hišni posestniki se opozarjajo, da pod kaznijo ne smejo oddajati stanovanj brez dovoljenja državne stanovanjske komisije.
Operni ln operetni večer v Celju, ki se vsled bolezni nekaterih članov krali. opernega gledišča iz LJub-jane meseca januarja ni mogel vršiti, se vrši zanesljivo v ponedeljek, dne
22.	marca 1.1. v mestnem gledišču.
POMANJKANJU MOKE — VZROK VERIŽNIšTVO!
Vse prebivalstvo znatno občuti naenkratno pomanjkanje moke. Na trgu moka Izginja. Vsakdo se izprašuje, kam izginjajo zaloge, kam gredo vagoni iz Banata. Železničarji vidijo dnevno dohode velikih vagonov žita, a na trgu ni dobiti moke. Brezvestni verižniki so začeli žito in moko znašati v skrivne zaloge. S tem najnujnejšim živilom sklepajo oderuške, brezvestne kupčije na škodo narodnemu premoženju. Začeli so v resnici že uprizarjati naravnost vrtoglave špekulacije. In kako so lepo organizirani, poslužujoč se egide »poštenih, solidnih zavodov!« .. Ljubljanski dnevniki so že prinesli pričetkom tega tedna kratko dnevno vest, da so na glavnem kolodvoru zaple-
nili »eu vagon moke lu eu vagon lita*.
Glavni kolodvor pa nam o tej zaplenitvi govori neko drugo pesem. Priobčujemo same gola dejstva, saj ta govore tako kričeče, da mora vendar enkrat tudi vsa poštena inteligenca nastopiti proti vsej takozva-ni »laži-inteligenci«, katere pa edini namen življenja le: bogateti, odirati, špekulirati in verižitl. pa inagari na stroške trpečega naroda. Ko ie v tobačni tovarni pretil polom, ko Je delavstvo uvidelo svoj lastni pogin, je organiziralo svojo kontrolo, katera je s požrtvovalnostjo že zelo sanirala tamošnje neznosne razmere, Verižniški urad z voditeljem g. svetnikom Keršovahom v resnici z vso odločnostjo zasleduje in pobija veriž-ništvo, toda v Javnosti nima ta urad še zadostne moralne podpore, ker je naša iavnomoralna vzgoja še vedno »avstrijska«. Podajamo v naslednjem za danes samo gola fakta, katera so nam sporočili dobro poučeni železničarji:
„ »Dne 14. marca je prišlo na glav. kolodvor pet vagonov pšenice ln. en vagon moke iz Banata. Na »Žitni zavod — Fkonom« sta bila naslovljena dva vagona in sicer štev. 73600 s 10050 kg pšenice in štev. 30912 s 10053 kg pšenice. Na naslov nekega »Robežnik — Vič« trije vagoni: št. 30456 s 10425 kg pšenice, št. 44483 s 10313 kg pšenice in št. 20287 s 10740 kg pšenice. Vagon moke je bil tudi naslovljen na »Žitni zavod — Ekonom«. Kdo je ta gospod Ekonom? Cim so verižnild-mokarji zaznali za to pošiljatev, že so začeli delovati z vso paro. Neki gospod je prišel tla v ono veliko Mahrovo hišo k gospodu Ekonomu in je dvignil vse vozne papirje. Začeli so žito voziti ne ob belem dnevu, kot to delajo pošteni ljudje. ampak po noči so jo vozili v mHn v Domžale. Dognalo se je, da Je vse to bilo narejeno za hrbtom zavoda, da so gotovi uradnik! hi matadorji uganjali špekulacije na svojo pest ta na svoj račun zlorabljajoč »2ftnf zavod«. Dalje so tudi dognali, da le bilo fudl Ime »Robežnlk-Vič« le finglra-no, da se za temi kupčijami zopet skrivajo razni uradniki »Žitnega zavoda« m eden »Impexa«. Zanimivo Je, da Robežnik na Viču o pošiljatvi niti ni bil obveščen, niti ni vedel. Tako vsaj trde! Prvi je bil aretiran itfadnk »lmpexa« Vinko Mejač, baje absolvent ekspertne akademije, sin bivšega klerikalnega deželnega poslanca Mejača iz Komende, ki je bil po vse! Ljubljani znan kot drzen ln prebrisan votnl Špekulant. Sedaj se nahaja v zaporu. Centralni verižniški urad ie začel zadevo temellitc. pre-
iskovati In Je moral aretirati Se nekatere druge, zelo vplivne osebnosti Vse te nakupe žita in moke je v Banatu preskrboval neki Mirko Božič, vedne bivajoč v Somboru. Te dni se Je mudil v .Ljubljani, a Jo Je takoj popihal tja v Banat, ko mu je zasmrdelo. Meiač le skuša! moko prodal! po 14 K kg na debelo. Zanimivo je tud! dejstvo, da je gorenjo pošillatcv star-
^od 14. februarja t. 1. dalje na ko-dvoru ta da so verižniki molče r>0 malem vozili žito v mlin.
Poudarjati moramo, da so vsi aretiranci -- verižniki bili cel čas vojne na varnih mestih, da nobeden izmed njih ni prijel puškq v roke, da ni nikdo občutil grenkega življenja po strelskih Jarkih, vsi so bili pri »mastnih koritih.« Umevno, da so sl ti brezvestni elementi, ta »lažiiinteli-genca«, ki se tako nadute šopiri pe Ljubljani, takoj po polomu preskrbeli v Jugoslaviji mastna korita, dobr« slnekure, dočim morajo Jugoslovanski borci za svobode moledovati in prositi kot navadni berači.
Te informacije so tako težke, da moramo dvigniti glas protesta ta zahtevati, da se te pijavke eksemplarično kaznujejo. — Vsak pošteno čuteči Jugoslovan mora čutiti, da so ravno tl verižniški elementi indirektni podpiratelH vseh antldržavnlli tendenc, vsi se organizirajmo, d* sami brez vlade zajezimo to veriž-niško povodenj!	J.	D.
Gledališče.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA.
Opera.
19., petek, »Netopir«. Izv. Abonm.
20., sobota, »Ksenija - Pagliacci«, Abonm. A.
21., nedella, »Prodana nevesta«, slavnostna predstava. Izv. Abonm.
Drama.
19., petek popoldne. »Beneški tf« govec«. izv. Abonm.
19., petek zvečer, »Nora«, izve« Abonm.
20., sobota. »Vrag«, Abonm. E.
21., nedefta popoldne, »Beneški trgovec izven Abonm.
21., nedelja zvečer. »Golgota«, slavnostna predstava. Izven Abonm,
REPERTOAR MARIBORSKEGA SLOV. GLEDALIŠČA.
V petek 19.: Popoldne »Revček Andrejčck« po zelo znižanih cenah. Zvečer »Hasanaginica«. Izven Abm. — V soboto 20.: »SedemnaistletnU. Ab. A-29- — V nedeljo 21.: Popdd-1 ne »Nebesa na zemlji« ob znižanih cenah.
Pokrajinske vesti.
tudi drugi železničarji sledili njegovemu maroderskemu sistemu. V zasedenem ozemlju se Slovencem, ako so par dal bolni, odtegnejo plače in Izročilo potni listi v Jugoslavijo, pri nas pa se daje potuha.
Dravograd. Dopis naslovljen na gosp. gerenta v Dravogradu z dne 9. marca 1920 St. 1544'V. jemlje tukajšnja »Narodna čitalnica« z obžalovanjem na znanje in se iz narodnega stališča nikakor ne more strinjati s taktiko obratnega ravnateljstva. Isto Je v živo zadelo tukajšnjo edino narodno društvo s tem, da Je premestilo dva najagllnejša in nenadomestljiva člana ln odbornika:
Zagorje ob Savi. »Glasbeno društvo« v Zagorju ob Savi. priredi cine
21 t. m. v proslavo 50 letnice Simon Jenkove smrt! koncert z različnimi pevskimi točkami in sodelovanjem društvenega orkestra. — K.
Laško. Naše toplice, ki so prišle v domače roke, hočejo njihovi sedanji lastniki dvigniti na stopnjo prvovrstnih toplic. Napravili bodo tudi stalni sanatorij. Krog 80 delavcev na dan podira staro podrtije In pripravlja moderno kopališče. Proizvedba tega načrta ie gotovo velikega gospodarskega pomena ne samo za trg Laško, temveč sploh za celo Jugoslavijo.
Ponikve pri Celju. (Tatvina). Posestniku Strajnerju v Ponikvah te Karol Pahor. 23 letni mladenič, lep, krepak, odnese! razno obleko, zlatnino in uro v skupni vrednosti 10.750 kron.
Rače. Daroval ie tukajšnji šoli g. Vinko Bachler. graščak v Račah pri Mariboru povodom prvorojenca dva tisoč kron. Srčna hvala!
Ptuj. Dne 14. t. m. ponoči Je vlomi! Jožef Kumrič. mesarski pomočnik iz Polskave v tukaišnlo davkarijo. Pristavil sl Je bi! na dvorišču pri stranišču dolg drog, po katerem je zlezel čez okno v stranišče drugega nadstropja. Tam je potem začet razbijati vrata s sekiro, katero sl >e prinesel s seboj. Sodnijski sluga Janez Bedrač, ki Je prišel ravno v tem času domov. Je slišal sutnlilv ropar in takoj poklical vojaško stražo, ki Je slučalno v istem trenutku patrullraia mimo. Patrulja jo stražila vlomilca tako dolgo, da je prišla policija tn Kumriča aretirala.	-
Phil. (Ravnateljstvu Južne železnice.) Čudno in nerazumljivo se zdi železničarjem in drugim vsem v Ptuju, ko vidijo, da hodi ln se vozi okoli neki Italijan, višji revldent luž. žel. M., večni maroder, vleče mastno plačo od Jugoslavije in se smeje v pest drugim neumnim železničarjem, ki se trudijo in delajo. Ako ga ravnateljstvo Juž. žel. ne pošje v Trst. kamor želi priti, alf kam drugam, bodo
gg. Alojzija Lukan ca, pristava ln Stefana Šifrerja, asistenta, ki sta sl stekla neprecenljivih zaslug tekom par mesecev njihovega službovanja v Dravogradu na narodnem polju. Njihovemu požrtvovalnemu delu gre največja zasluga, da si je »Narodna čitalnica« tekom par mesecev ustanovila Javno knjižnico, čitalniški zbor In dramatični odsek, za kar smo v. velikih skrbeh, bomo li mogli vzdržati še zanaprej. Z bolestjo nas navdaja izguba omenjenih, s katerimi smo si skupno začrtali in razdelili narodno delo na skrajni točki našega kulturno zaostalega in z nemškim dulmm zastrupljenega slovenskega ljudstva. Zdi se nam, kakor da smo v bivši Avstriji, kjer se je na enak način postopalo proti našemu narodne zavednemu usfužbenstvu, »Narodni čitalnici« bo'z Izgubo omenjenih gospodov narodno delovanje zelo otežkočeno — v posmeh in zadovoljstvo narodnih nasprotnikov. Smatramo to za narodni zločin, katerega naj ima na vesti obratno ravnateljstvo v T.jublianl in beležili bomo ta dogodek z mučoniško slovensko krvjo v kroniko »Narodne čitalnice«. da bodo i potomci vedeli, kako so gotovi gospodje v Ljubljani reševali slovenski narod v tuŽnem Korotanu.
Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Doprsni kip v naravni velikosti
Simona Jenka
po originalu prof. ALOJZI M REPICA prodala komad po 100 K Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica it. e.
Vatno za vsa naroona kulturna društva I!
Mali oglasi.
Proda se:
Haproduj IniHin kravo, dobro mlekarico po teletu, srno »tara 2 leti. Jožef KogoTŠeh, Bohln)*ko Bistrica 131.	402
risalni stroj, Necbanuliu motorno kolo tu gramofon s
pl ožin mi se proda Naslov v sipravnlštvu
.Jugoslavije .	401
Frnilmn 54 btAJ, opravo k« jedilno soho, pravo sntirensko preprogo 23 in*. — Poizve se. F. Schantel, Mestni trg 18. od 18-14 ure.
Franjo Paar, Varaždin,
Brzojav Paar Varaždin
U.UnovlJtno god. 1013
Prva hrvatska trgovina panjev In čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
ia po-
lomil! padpn. mili in mita
Kofcdvorska ulica 89
TONE MALGAJ
Stavbeni in pohištveni pleskar in ličar.
Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
Priporoča najfinejše in najtrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške atole itd.
Postrežba tožna. Cene solidne.
glasi v »Jugoslaviji" imajo naj- § boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita •
Prodaja: K,;
E’r«dn se rsled smrli lastnike : jnridične knjige za 1., H. in IH. izpit, fotogr. aparat, moško kolo, obleka, . , čevlji, kukalo, flavta, citre in druge predmete. Naslov pove .Anončni zavod" Drago Besetjak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	386
Jektcna blngnfna (Werthcim)
St. 1 se p . tula. Naslov pove Anončni zavod, Drjfo Bescljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	382
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rueov,stenic, moljev itd. z različnimi novoiz-najdenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno ine-Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
ii mw
VRŠAC, (Banat) Knniiie-
ItaiMptlit in feasfna podjetie.. M 1
mlinskih izdel-dež. pridelkov
kolon, in tekst, blago v večjih množinah.
Predam
kompletno peči
ali zamenjam novo, x» limctj sniitl.
Tapetnik in dekorater
M. ZOR
Kolodvorska ulica 39.
„ -	, ... »epriporoča v napravo žimnic, vzmet-
Bfthoel Oatcrtiinn, lirnnj 10* ni h žimnic, divanov, otoman, dekoracij, Gorenjsko.	««>	zastorov in lapeciranja sob, katera de-
Sta mpTTje priporoča Ant. Ceri.®,	Priz,!an'! “•J0"0'" P° “J*
zraven in izdelovalci] kavčuk Stampilij, kih cenah. Prosi blagohotnih naročil
Ljubljena, DvorH trg 1.	2241——
Plačam do* ro
Jen leta 1909 pri Weltzer-ju Gradec, nit- D&PTŽldO pOSfCdOVSlCU lo rabljen sc zaradi povečanja obrta takoj ,,	.	,	,	,	.	,	,
proda. Motor je že sedaj v obratu in je * mi zposluje na prometnem kraju v
vsaki dan na ogled. Vprašati jena upra- Uf i«"* <Mar in ‘g, Prešernova ul.cr, *	8	1	1	079	Selenburgova ulica itd.) primeren lokal
•	"	jr.a trgovino, ali ml posrednic, da
I kupim na prometnem kraju na križišču
,.1 cest v Ljubljani Icicdo hišo, pri-Vrba in pr« tj© se kup! v vsaki pravno za trg’ovlno.	m
Diesel motor 30 IS. P.
nudi cele vagone
A | SCO’ feietrgovioa na, družba om.
KfcS S5 wi>	Ljubljana (Kolizej). Telefon imerorb. 191
<03j Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca,
tvrdka Missla, Polliane.
Kupi se:
množini. Ponudbe z navedbo c ene na bpravntštvo pod ,,At. 380‘-.	339
11 n pl ro nov ali že rabljen ženski šivalni stroj. — Naslov pove npravnlštvo.	378
Stavbeno la galanterijsko kleparstvo
_	Kezeie&Pauer
tjubljana, Sv. Petra cesta 76.
kupuje
petrolejske kangle dnevni ceni.
po najvižjl 406
nudbe pod	102(1**	na	uprav.
,Jugoslavije*.	390,
liupi ro šolska knjiga: „Z([a-dovlna novega veka po Fr. M.
Mn y< rje vi knjigi za nižje razrede srednjih iol priredil Anton Kaspret. Ponudbe na : Dano Pajnič, Sodna
»lica 4/L levo.	J196	|zveibzn	v	mlinski	stroki	in	s	prakso	v
:Jme. Pis*
pro m* na men* ponudbe naj se predložijo ravna-
Uradnik,
De. reaan lu tesan kupim
na vagone. Ponudbe s ceno pro m* na ™*n* PjP.. I »* predloži,« .-Anončni zavod, Drago Bezeljak, Ljub- ‘e,l»tvn *»•«•*• ravosla v ljub, IJana, Cankarjevo nabrežje S.
3Q2
Ijani.
392
Knpim takoj Abkanter kle» farski RtroJ. Ponudbe z navedbo cene pod 1vAbkantcr** m upravo Bata.______________________ 393
Kupi se za vsako ceno ucmiUo glavnico Rhet-FodhoJ, novejša izdaja. — I. Kallnha, prog. sekcija |’(Oj.	398
Službe:
Potrcbnjeui enega starejšega in tnega mlajšega ro ko i cimi k si. Nastop 1 —15 aprila. 'Reflektuntjc naj poš-llejo ponudbe na naslov: Hinko Kadra Itu, Tuzla, Bonna. 388
Gospodična invežbana v j mešani tr*ovlnt išče službe v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. Po- i nudbe pod ,,Poštena** na upravni-žtvo lista	881
Učenec s primerno šolsko 1»
Potrebujem dV6 partiji
nKii utkiiiti Uitm
xa broJ.no peč (Uliigoreu). |Tvorna žev Pismene ponudbe na tvrdko M. Grel«	“
ner, Petrinja (Hrvatsko).
[ruma, konjaka in likerjev po nafniž. cenah.
SMT Pri odjemu celih vagonov izjemne cene Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
Domača tvornica rublja d. d.
|	Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. bat
nudja trgovcima samo na veliko
muško rublje
kao razne vrsti kosulja, gača, nočnih kosulja, orukvica, meka-nih manšeta i mekanih ogrlica.
Naručbe pouzečem obavliaju Fe kretom pošte.
P(>zor> Velika razprodaja!
Ugoden nakup!
Novo doSlo blago I
Posteljna pregrinjala, ženska spodnja krija, damsko kakor moško sukno, nadalje prvovrstni cefir in najboljše platno, kakor drugi v to stroko spadajoči predmeti. —
Za obilen obisk se priporoča
Rudolf Niefergal
Maribor, Koroška cesta 1.
181
ROBNI ODIO preporuča svoje bogato sliladište svakovrsne
manufakturne robe
kao engle8kih takanina, potstava. svila, šifona, kretona, zeflra, pnnmčnih i končanih tkanina itd.
Pozor!
Tiskovine vseh vrst
ta urade, županstva, društva, trgovce, obitnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
»Zvezna tiskarna”
Radi pomanjkanja lokalnega prostora se razprodaja vsakovrstno umetno cvetje, kakor veliko množina mirlnih vencev in šopkov, vsakovrstno perje, aražmarji, palme, svilnate cvetlice vsake vrste. — Krasni nevestni pajčolani, nevestni Šopki. — lzdelovalnica umetnih vencev.
Cvetličarna VIKTOR	BAJT, Ljubljana,	v Ljubljani,	Stari trg štev. 19.
Šeienburgova Ulica	6.	369	Naročila sprejema tudi	upravništvo .Jugoslavije44 v Ljubljani,
Marijin trg 8 in njene	podružnice v Mariboru, Glavni trg; v
18 Celju, Kralja Petra	cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Večje število le dobrih
ImMM ■"
spodnjih delov sprejme takoj v delo
' (ktljt)
deske in trame
kostanjev les, gozdove in hi mehkega in.trdega lesa kupi
obtazbo * poltene hiše H let .torze najviŠji cen vsako množino 404 sprejme tskoj v trgovino s melanim	..	!	~-
blagom J & M Kranjc Vrhnika. 453; družba MlBP« 1 l lbl]IBi. Kltklt tffl 10.
Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju.
Dopisi se pošiljajo na Tvorno čevljarsko zadrugo v Ptuju. 864
Naznanjam
slavnemu občinstva da sem otvoril
V Ptuju, Vseh Svetnikov ulica 3.
Za obilen obisk se priporoča
RUDOLF RIBIČ, trgovec v Ptuja.
Kupim
IMem alnftbo plačilnega
natakarja. Govorim več jezikov.
Sel bi tndi na Balkan. Vstopim lahko
38*»riars&,"“ SSojl namizni m stenski Razno:
VlMokoHolcc da 100 K nagrade kdor mu preskrbi sobo če mogoče električno razsvetljavo, za tako) ali pa za mesec dni pozneje. Cenj. ponudbi na upr .Jugoslavije* pod dole©**.
:!ttltliuki umi
Ponudbe na upravništvo
polsladko, piano - • i balah -
ved vagonov *® wm~ proda "Bi
Poizve m pri*.
.Anončni zavod" Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. 401
Cenj. ponudbe
„Ylftoko«! ^Jugoslavije44
ttlitae »a legitimacije izvr-iuje najhitreje Hugon HibSt-r, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve.	814
Ude se dobro izvežban •	i	•
Koinpanjonis iWem ra trgovino v mestu, koji bi založil do 50.000 K gotovine. — Dopisi naj se pošljejo naj
upravništvo .Jugoslavije* v Ptuju, Pre-' za čimprejšnji nastop. — Pismene ali šemova ulica.	399 , osebne ponudbe na „Proiuct“, teh-
-------------------------------------nično Industrijsko podjetje, družba z o.
1 prašno ali meblovnno sobo 2. v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 4, za pisarno s posebnim uhodom v Lju-1 j, nadstropje. — Predstavit se jc med bljani v siedl mesta se išče. Ponudbe	-	-	-
pod,,Dobra plača1* na npravo lista.
5. in 6. uro popoldne.
Istotam se sprejme
Zenitne ponudbe
Cenilna puuudba. Gospodična, ki ima svojo opnno želi znanja v svrln) ženitve z dobro situlrar im gospodom. Vdovci Z enim otrokom niso Iz- j popolnoma vešča slovenske In nemške kijučeni. — Samo resne ponu be pod. stenografije ter strojepisja in vseh v to ..IVIvch 2** poštno ležeče, Ljubljana. stroko spadajočih pisarniških del.
(STO.
Naj večja zaloga raznovrstnih finih moških oblek
Prve domače oblačilne industrije
KUNC & MAČEK v LJUBLJANI
Alfi !
Solidno deio!
Nadrobna prodala pri tvrdki
I. MAČEK, Aleksandrova cesta štev. 3
.	,  i	Prodala na debelo:
Eleganten kroj!	cosposka ulica št. 7.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
260,000.000 kron.
Prešrneva ulica 50 v lastnem posloplu.
Prodata lat Kfiftvp ttccncLdiEh gopErlov; fccrsRa POFcOfa; sprejem in oskrbo cepetov z vestno revizijo irebalnlh efe&tov; samo-skr&istbe gialsaCcpetHs) pc«ž iBstnins saktogcin Kr&Rk; krediti in prcduiel vitke vute; ink&so in eskont-menic; nakazila in iz->. pfalila na vs® mresta tu» i« inozemstva; pctcvelna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjillce In tekofi račun, itd. -■
uuaairn
^JUGOSLAVIJA* dne 10. marea 1920.
09. štev.
Stran 4.