m£SMI
jed (iailjf SundJJt andfiolidaj«.
^^m .........
PROS
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Uredniiki ln uprsvniiki prostori: 1697 South Lavrndal* Ave.
Office of Publication: MITJBouth Uwndal« Avo
Ona Usta Je |6.00
th.	S uCHICAGO. ILU PETEK. ft. FEBRUARJA (FEBRUARY S), IMS
SubserlpUon 16.00 Vearljr
ŠTEV.—NUMBER 25
Accsptancs ter malllng st »pedal rate of posta«e provided for in faction 1103, Act of Oct S, 1UJT, authorlzed on June i, 1918.
Velika nemška armada v pasti na kavkaški fronti
Ruske čete prodirajo proti obrežju Azovske-ga morja. Nemčija oklicala tridnevno žalovanje za vojaki, ki so padli na ttalingrajski fronti. Poveljstvo priznalo uničenje teste nemške armade, dveh romunskih divizij in hrvaškega regimenta.—Angleški letalci napadli nemška in italijanska mesta.—Ameriške oklopne kolone v akciji v Tuniziji
Moskva. 5. febr.—Ruska ar-»ada je obkrožila nemške kolona fronti v zapadnem delu Kavkaza v prodiranju proti obrežju Azovskega morja in za-irla koridor na kopnem, poroča ivjetsko poveljstvo. Sodi se, a je na tej fronti zbrana nem-ia sila okrog 200,000 vojakov, kateri preti uničenje. Vse glav-ceste so pod kontrolo ruskih
Icet.
Rusi so v prodiranju proti omenjenemu morju zasedli Staro Minskajo, železniško križišče, leži 55 milj južnozapadno od Rostova, in Kanevskajo, ki leži, 10 milj južno od Rostova. Prvi vojaški oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 15 milj od obrežja Azovskega morja.
Zajeta nemška armada se naj-Drže ne bo izmotala iz pasti. Umik je mogoč le preko morja. Prej objavljeno poročilo pravi, da so Rusi pobili in ujeli čez ,000 nemških vojakov na fronti npadno od Voroneža. Na tej fronti je zbranih sedem nemških jaških divizij. Od 27. januar-i, ko so Rusi začeli ofenzivo na ij fronti, so pobili in ujeli 27,000 »vražnikov.
London. 5. febr.—Angleški le-i so sinoči izvršili nove na-e na nemška in italijanska ta in osiščna oporišča v oku-
rtranih državah. To je bil prvi pad na Italijo od 11. decembra reteklega leta, ko so angleški etalci metali bombe na Turin, Industrijsko središče v severni teliji.
•
London. 4. febr.—Na nemških adiopostajah, na katerih so na-aji v prošlosti slavili triumfe itlerjeve oborožene sile na borcih, igrajo, odkar je bila ob-ivljena vest, da je bila bitka za. Stalingrad zaključena z uničenjem nemških armad, Žalostin-in pogrebne koračnice. Na-iji so razglasili tridnevno žalo-ttnje za nemškimi vojaki, ki so »dli v bitkah z Rusi na stalin-rajski fronti ,
Proklamacijo glede tridnevne-žalovanja je objavil Joseph **bbels, minister nacijske pro-"*»ndc. Ta določa zatvoritev I* gledališč in zabavišč in Ploino žalovanje za ubitimi vo-Proklamacija trdi, da žr-e niso padle zaman.
Uradni komunike priznava, da P »sta nemška armada pod po-ptvom maršala FriedHcha p 1'aulusa, ena protiletalska 'Ive rumunski diviziji |<fion hrvaški regiment pod-p'1 v bitkah z mnogo močnej-F1 v,vra/.nikom.
■točim nemško ljudstvo pre-
PvlJ;' priznanje o največji mi-nesreči, ki je zadela T1' / 'boroženo silo v Ru-r^ prihajajo nadaljnje štabe ve-[' puščajo nobenega dvo-f a-vaji, ki čaka druge nem-
Birmade na ruskih frontah
Km
It va r
ik. M
ča silnega bombardiranja iz zraka. Največji napad na to mesto je bil izvršen 30. maja preteklega leta, ko je čez tisoč angleških bojnih letal vrglo na tis6če ton razstrelilnih in zažigalnih bomb. Večina Kolina je še v razvalinah.
Včerajšnji napad na Kolin je trajal samo dvajset minut, toda v tem času so letalci vrgli več sto bomb. Napada so- se udeležili tudi ameriški letalci.
Drugi roji angleških letal so istočasno metali bombe na železnice in militaristične naprave v severni Franciji, Holandiji in Belgiji ter nacijska letališča v Abbevillu in St. Omerju. Bombe so porušile več naprav in zanetile ogromne požare.
Zavezniški stan. Afrika. 4.
febr.—Ameriške oklopne kolone so se s podporo težkega topništva in infanterije zakopale na ozemlju vzhodno od Seneda, Tunizija, 47 milj stran od železniške proge, ki vodi preko obrežje ob Sredozemskem morju. Senod je v ameriških rokah in bo tvoril važno pozicijo v sunku proti Maktti&syjur*k~jer ae f zbrane nemške in italijanske čete, ki bo kmalu odrejen. Na tem terenu operira le ameriška oborožena sila.
Sened je v dolini, katero obdajajo visoki hribi. Po tej dolini lomastijo ameriški tanki tipa Grant in Lee naprej. Za tanki se vale proti vzhodu oklopni avtomobili in vozovi s težkimi in lahkimi topovi.
Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, omenja neuspešen ameriški naskok na pozicije nemškega vojaštva pri prelazu Faidu. Ameriške čete so bile vržene nazaj, toda komunike dostavlja, da bodo ponovile naskok, ko dobe ojačenje. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so kanadske čete dospele v severno Afriko.
Melbourne, Avstralija, 4. nov.
—Ameriška in avstralska letala bombardirajo japonske morna-rične in letalske baze na otokih, ki so raztreseni od severnih do južnih Solomonov. Enote japonske bojne mornarice pri Rabau-lu, otok New Britain, oo bile tarča bombardiranja iz zraka. Bombe so razbile eno japonsko bojno ladjo, dve pa poškodovale.
Waahlngton, D. C.. 4. febr.— Mornarični department poroča, da se bitke na morju in v zraku med ameriško in japonsko silo pri Solomonovih otokih nadaljujejo. Pričelo so se zadnji teden, toda odločitev še ni padla. Mornarični tajnik Knox je dejal, da so Japonci mobilizirali vso svojo silo, da dobe kontrolo nad So-lomoni, katero so izgubili v avgustu preteklegs leta, ko so se ameriški pomorščaki izkrcali na Guadalcanalu in drugih otokih Solomonove grupe.
poveljstvo ne taji dej-J«' položaj teh armad vojaki so umrli
•1'ngrsdom.^U bo Nem-■ ' živela." pravi povelj-'^•d, k» so nam ga dali, Hv"il vedno kljub boljše-
P'w*gandU| Und
kriti, i' Ti
U)
t.
Mir J
h* K
on. 4 ff-br—Angleški le-
pvršilt nov napad
^ I " center nemške orožne
■■■ja je bil že prej ter
Odmerki kave zniiani
Washington, 6. G, 4. febr.— Urad za kontrolo cen je nazna nil znižanje odmerkov kave. Z dnem 8. februarja bo vsaka oseba, stara 15 in več let, dobile funt kave za šest tednov. Doslej je lahko dobila funt kave za dobo pot tednov. Urad je dejal, da je moral odrediti znižanje zaradi padca uvoza kave.
Nemci pobili
4200 Srbov
i ; /
Italijanski governer razkril masne eksekucije
London« 4. febr.—Jugoslovanska ubežna vlada je izjavila, da so Nemci pobili 4200 Srbov samo v Belgradu v treh dneh na-cijskega terorja, zaeno pa je citirala poročila, da so Nemci mučili in pretepali moške in ženske, preden so jih pobili.
Vlada pravi, da so Nemci slekli Dolicijskega častnika Kale-betiča in ga valili sem in tja na cesti z razbitim steklom, potem pa so ga ustrelili, ker se jo uprl ukazu, naj pobija srbske civiliste.
Druga izjava jugoslovanske vlade pravi, da je italijanski governer Črne gore v privatnih pogovorih priznal, da so osišč-ne sile pobile 823,000 Srbov od okupacije Jugoslavije.
Beaverbrook kritizira angleško vlado
Rusija ne dobi dovolj pgmoči
London/ C~febr.—Lord Beaverbrook, izdajatelj lista Daily Express ln bivši* član Churchil-lovega kabineta, je vznemiril zaspano zbornico lordov z ob-dolžitvijo, da je vlada skopa pri pošiljanju vojnih potrebščin Rusiji. On je celo namignil, da so številko o bojnih letalih, tankih in drugem orožju, ki ga je baje dobila Ruoije iz Anglije in Amerike, zavajalne.
"Izgovori, da so konvoji, ki vozijo orožje iz Anglije in Amerike v Rusijo, izpostavljeni napadom nemških podmornic in da je pošiljanje otežkočeno, ne drže," je rekel Beaverbrook. "Obrana Stalingrada je bila tudi težavna, toda rezultirala je kljub temu v popolni zdrobit vi nemških armad."
Beaverbrook je govoril kot avtoriteta. On je bil reprezen-tant Churchillove vlade in je kot tak odpotoval v Moskvo v septembru 1. 1041, kjer je sklenil dogovor o Stalinom glede zalaganja ruske armade z orožjem. V svojem govoru v zbornici lordov je naglasll, da je Rusija upravičena do večje pomoči s strani Velike Britanije in Amerike.
Sest Nemcev aretiranih v Braziliji
Rio de Janciro, Brazilija, 4. febr.—Sodišče za zaščito države je obtožilo šest aretiranih Nemcev in pet domačinov pošiljanja informacij po tajnih radioposta-jah v Berlin o plovbi in kreta-nju zavezniških pamikov, da ao jih lahko napadale in potapljale ooiščne podmornice. Obtožencem preti maksimalna kazen 30 let zapora.
Ameriški konvoj na ' Sredozemskem morju
Madrid. Španija, 4. febr.— Sem dospela poročila oe gleee da je ameriški konvoj 30 pomikov dospel z Atlantika na Sredozemsko morje zadnji torek. Na pomikih se nahajajo vojaške čete. Poročila omenjajo, da Je 75 zavezniških pomikov zbranih pri Gibraltarju in da bodo kmalu odrinili proti Alžeriji.
vojaki bodo pomagali farmarjem pri delu
'Senatni odtek naznanil preiskavo
MOBILIZACIJA ČLOVEŠKE SILE
Washlngton, D. C.. 4. febr.— Ustanovitev velike armade, katero bodo tvorili iz armado odpuščeni vojoki in pomagali farmarjem pri obdelovanju farm in pospravljanju pridelkov, je na vidiku v smislu naznanila, ki so ga objavili vojni in poljedelski department in komisija za mobilizacijo človeške sile.
Doznava se, da jo komisija, kateri načelujo Paul V. McNutt, su-gerirala odpust pol milijona vojakov« ki imajo izkušnje o delu no farmah, lz armade. Če sugestijo ne bo sprejeta, bodo morda ustanovljeni posebni vojaško-delavski bataljoni in poslani na farme.
Sirijo se govorice o premeščanju farmarjev iz nerodovitnih v rodovitno kraje, da se poveča produkcija pridelkov. Za to se ogreva general Levvis B. Hershey, direktor federalnega nabornega urada. Predlog glede ustanovitve farmfcke armade jo predmet diskuzij le več tednov.
Senatni odaok aa delavske zadevo oe je izrekel za novo preiskavo problema razpoložitve človeške sile po odobritvi reoo-lucije, katero je predložil seno-tor Robert M. lis Follette, pro-gresivoc iz Wiaeonsina. Ta naj bi ugotovil* v*T]*Kln>bmWtt fcle-de mobilizacije človeške'sile za dela v vojnih industrijah ln na farmah.
Pred senotnim odsekom je nastopil poljedelski tajnik Claude Wickard, ki je tudi načelnik, ži-vilske administracijo, do komentira poročila o pomanjkanju delavcev na farmah, ki ograža produkcijo živeža. Člani 6dseks niso hoteli komentirati rezultata zaslišanja. Samo senator Elmer Thomas, demokrst iz Oklahome, je izjavil, da predložena evidenca kaže, da je že pomanjkanje nekaterih potrebščin. Pred odsek je bil povabljen bivši predsednik Hoover, ki je bil živilski administrator v času prve svetovne vojno, da pove svoje mnenje o produkciji živeža.
Peteto letal lahko pokene Japonce iz kitajekih mest
New York, 4. febri-Petsto ameriških bojnih letal, ki jih ameriške tovorne Izdelajo v manj kot enem tednu, lahko požene Japonce s kitajskega ozemlja in iz moot. Tako je izjavil polkovnik Robert' L. Scott, poveljnik ameriškego letalskega škadra na Kitajskem, ki se je Um bojevel proti Joponcem. On sam Je v spopadih sestrelil tri-najst japonskih letal. Scott se je izrekel za večjo omeriško pomoč Kitajski, da bp lahko vodila borbo proti Japoncem.
Stavka šolskih hišnikov v Caryju
<Jary, Ind., 4. f^br,—Ljudske šole/katere pohaja 20,600 otrok, ao morale sepreti vrata zaradi stavke hišnikov Napori župana Josepha Flnertyjs, ds pridobi hišnike za preklic stavke, so se izjalovili. Hišniki so zastavkali, ko Je bila zahteva za zvišanje plače odbita.
Nadtdjnje ameriške čete doepele v Indijo
Bern, ftvirs, 4 febr —Radijsko poročilo Iz Berlina pravi, da so se nadaljnje ameriške čete izkrcale v Ka reči ju Indijo. In v nekaterih lukah ob Perzijskem zalivu. ...
Domače vesti
Oblaki in posdravl
Chicago.—Prostak Frank Poje iz Barbertona, O., ki služi pri letalakem zboru, Albuquerque, New Mexico, je 3. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Proovete.
Is Minnesoto
Biwabik, Minn'.—Po uradnem obvestilu iz Washingtona je bil tukajšnji rojak Frank Šteblaj ranjen v bojih na Pacifiku in zdaj ae nahaja v bolnišnici v Avstraliji.
Kap sa Je sadela
Albia, Iowa,—Dne 2. febr. Je naglo umrl Ignac Ceglar, star 70 let in doma iz St. Vida pri Zatični. Zadela ga je kap. Zapušča tri ainove (eden pri vojakih) in hčer. 2ena mu je ^imr-lo pred tremi loti. .
Naši vojaki padajo
Detroit.—Uradno sporočilo ao glasi, da je bil 25-letni Alvln Jamnik ubit v bojih na Novi Gvineji. Strica Sama jo slutil od marca 1941.
Is Montane
Butto, Mont.—Stara nasoljen* ca George in Mary Stefanič sta pred dnevi praznovala zlato poroko. Imela sta dvanajst otrok, toda samo trije so še živi. Šte-fanlč je doma is Slamne vaai pri Vetliki v Beli Krajini.
la Jolleta
Joliot, lil.—V bližnjem Roek-dalu jo pred dnevi umrl Joa. Ku-har, doma iz Duplja nad Kra» njem ln star naaeU«W ter U: govee, ki zapušča ženo (s tri sinove, od katerih eden jo župan tamkaj, drugi pa odvotnik.
Nov grofa) v Kanaasu
Kansas City, Ksnsas.—Prod kratkim je tukaj umrla Johana Ješelnlk. (Drugih podrobnosti nI v poročilu.)
Politično preme* ianje v Afriki
Enajst jetnikov dobilo svpbodo
Alšlr. AlšerUa. 4. febr.-Clani francoskega Imperijskega sveta oo na dveh zborovanjih razpravljali o političnem premešanju v vladi severne Afrike. Mnenje
Cevladuje, da bo več vojaških stnikov, ki imajo važne pozicije v administraciji, odstranjenih.	—
Premešanje bo vJ«oglasju z dogovorom, KI sta ga sklenila general Henrl Giraud, ki je nasledil umorjenega admirala Jea-na Darlana kot vrhovni komisar francoske severne Afrike, in general Charlos do Gaunk vodja odbora borbenih Francozov, či-gar glavni stan je v Londonu. Rene Massigli, bivši francoski poslanik v Turčiji, ki jo nedavno dospel v London in se pridružil borbenim Francozom, bo morda nasledil generala Joana Borgerota kot pomožni komisar severno Afriko.*
Jacques Brunel, v čigar stanovanju se jo ameriški general Mark Clark sestal s francoski-ml patrioti pred invazijo sever* no Afrike pd ameriških ln brit-sklh četah, je bil izpuščen iz ječe, v katero Je bil vržen po urtioru admirala Darlana. Poleg njega je dobilo svobodo drugih deset Francozov, ki so bili aretirani na obtožbo zveze z morilcem odmirala. Vsi osvobojoncl so pristaši lenerela Do Geulla,
Ruski diplomat ni
> e«e- 4" -v ■
Agitacija za drugo fronto obnovljena
Londonski list za večjo pomoč Rusiji
London, 4. febr.—Agitacija za ustanovitev drugo fronte v Evropi se je obnovila v londonskih listih po afriški konferenci med Kooseveltom in Churchillom. Nekateri trdijo, da so bili zadevni zaključki sprejeti na tej konferenci,
List Chronicle piše, da je zdaj, ko Rusi zadajajo strahovite udarce Hitlerjevi vojni mašini, napočil čas za ustanovitev druge fronte. V uvodniku nsglaša, da je treba udariti po osišču sedaj, ko Nemčija mobilizira zadnje rezerve, ne glede na to, kaj se lahko zgodi na Pacifiku. List se Je izrekel tudi za večjo pomoč Rusiji in Kitajskf,
Philip Glbbs, vojni poročevs-Icc omenjenega lista, izraža upanje, "da bomo udarili po sovražniku tam, kjer se bo nojbolj čutilo. Uderec moro priti najprej iz Afrike po likvidaciji ooiščne sile v Tuniziji."
Ameriške bolničarke dospele v Egipt •
Kairo, Egipt. 4. febr.—Grup« ameriških bolničark Je dospol s sem ln bo kmalu odpotovala Tunizijo. Amerišlia vojaška posadka Je pozdravila bolničarka. Major A le« S. Tulaky, poveljnik posadke, je dejol, da bolničarke opravljajo prav tako važno ln nevarno delo kot vojaki na fronti.	»
Lebed jev ne vodi partizanov; Je doma
Mookva, 1. febr, (Brzojavno
poročilo NVT).—Belgrajaki, od oiišča kontrolirani čaaopia Novo Vreme, Je povzročil govorico, ki se je razširila povsod, da jo eden izmed članov • sovjetskega poslanstva v Belgradu leta 1041 ostsl v Jugoslaviji in da tam sodeluje s partizani in pomaga njihovemu gibanju.
Viktor Zaharovič Lebedjev, bivši vodja poslov sovjetskega poslsništva v Belgradu, katerega ime je bilo čeoto slišati v zvozi o to zadevo, je daneo odločno zanikal, da bi bil on ali katerikoli drugi sovjetski diplomat ali državljan ostal v Jugoslaviji, ko je dne 22. moja 1941 poslanstvo krenilo iz Belgrsda preko Buda* pošte v Rusijo. Imena 13 članov sovjetske komisije, uključno vojaškega atašeja general-majorja Aleksandra Samohina, so bila v originalnem zapisku, ki gs Je sestavi! nemški vojaški governer v Belgradu: ta seznam Je imel Lebedjev v rokah, ko so za prli sovjetsko poslanstvo približno mesec dni po nemškem nspsdu ns Belgrad.
Odkar se Je l^bedje^vrnil v Moskvo dne 27. maja 1041, Je Vršil posle v nekem visokem uradu sovjetske informativne službe in se je v času, ko so poročali, da m• nahaja (lebedjev) v balkanskih gorah, neprestano sestajal s tukajšnjimi inozemskimi dopisovalci. General Samohin pa je v rdeči armadi in pride včasih v Moskvo.—JIC.
rudarska unija zahteva zvišanje mezde
Formula vojno-delaih škega odbora igno-v rirana
MURRAY IN GREEN
PROTESTIRATA
---------
Waahtngion. D. C« 4. febr — Rudarska unija United Mine VVorkers of America zahteva zvišanje mezde za dva dolarja na dan za 450,000 rudarjev na polju mehkega premoga. Zahteva Je v nasprotju a formulo voj-no-delavskega odbora, katOro je osvojil v zadevi delavcev, upo-slonih v tovarnah "Malega j< kis", ki določa zvišanje mezd za petnajst odstotkov nad onimi, ki ho prevladovalo i. januarja l. 1941.
Vladni odbor je priznal, da stalno dobiva zahtevo glede avi-šanja mezd, ker cone ftlvljen-sklm potrebščinam naraščajo. Zdaj se jo obrnil na Jamesa F. Byrneaa, načelnika komisijo za ekonomsko stabilizacijo, in ga pozval, naj on odloči, aH naj se mezdna formula revidira navzgor. V smislu te formulo niso rudarji upravičeni do zvišanja, ker jim je bila mezda še povišana v soglasju a provizijami formula.
John L, Levvia, predsednik rudarske unijo UMWA, Jo dejal, da je odbor za smernice obaodll formulo ln zahteval revizijo. Rudarji so dobili ivlšanje dolar na dan v aprilu L 1941, Lewla Jo "dalje rekel, da jo politika vojno-delavskega odbora kršenjo do« govora, sklenjenega mod vlado in delavci po Japonakam napadu na Pearl Harbor, a katerim so se delavci obvezali, da ne bodo stavkali, dokler traja vojno. Dohodki rudarjev, če bodo dobili, kar zahtevajo, ae bodo avl-šali za skorojnilijon dolarjev na dan.
Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organizacij, in William Green, predsednik Ameriške delovske federacije, sta se tudi Izreklo so revizijo mezdne formule vojno-do-lavskega odbora. Oba sta ae oglssila v Beli hiši, kjer sta kon^ ferirsla f predsednikom Roooe-voltom In ga informirala, da ata za revizijo formule. Predoodnl-ks sta opozorila na atalno naraščanje draginjo in na Širjenje nc/adovffljstva v dolovskih vrstah. Po obisku v Bell hiši ste izjavila, da Je Rooaevelt zainteresiran v zadevo, nI pa dal nobenega zagotovila glede rovlsije mezdne formulo. Dejal Je lo, da bo stvar predložil Byrnosu v odločitev.
Laval ustanovil novo milico
I»ndon, 4. febr,—Plerre l<a» val, načelnik vlade v Vkhyju, Je po porofllu iz franc«j«kih obmejnih krajev ustanovil posebno državno milico za zatiranje nemirov ln Izgredov S to bo sodelovsla državna žendarmert ja. Čez tristo ljudi je bile ustreljenih v francoskih mestih zaradi odpora proti nacijem ln na podov na nemške vojake v zad njih dveh tednih.
Odprava volilnega davka v Tennessee ju
Governer podpisal zakonska načrta
Nash vlile. Tenn.. 4. febr—
Governer Prentice Cooper Je včersj podpisal dva zakonska načrta, sprejeta v državni zbornici. Kdeti določa odpravo volilnega davka, ki Je odrekal državljanom, ki go niao plačali, vojilno pravico, drufl pa ustanovitev stalnega volllnogo registracijskega sisteme.
G<rverner, ki je podpiral oba načrta, je Izrazil zadovoljstvo s akcijo državne zbornice. Zakon o volilnem davku Jo bil v veljavi od leta 1*91,"
Tri južne drževe oo še prej odpravile volilni devek—Severno Karolina, Florida ln Louis lana. Države, ki še Imajo volilni davek, so Virginije, Južna Karolina , Georgtja. Alabama. Mle-slsslppi, Arkanaaa ln Ttsaa.'
PETEK, 5. FEBRUARJA
PROSVETA
tudi ponos celokupnega slovenskega naroda.
V mili rodni domovini je komaj pričel cvesti ondotni narodni muzej. Kaj in kako je danes tam« ugibljemo. Piše se sicer veliko, ali točno sliko bomo dobili šele po vojni. Vemo pa, da so oni veliki reveži, ki sedaj umirajo od gladu, trpljenja, mraza in preganjanja. Če bi mi slišali glas teh sirot, bi nsm njih mile prošnje segle globoko v srce, da bi se zjokali.
Zato, rojaki, pomialite na ta klic, ki je vsaj enkrat združil nas vse ameriški Slovence 5. in 6. decembra 1942 na prvem Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu. Deluj mo skupaj kot usmiljeni Samaritan za rešitev >našega naroda. Pa tudi ne pozabite Slovenskega muzeja v Clevelandu in mu pošljite vse zgodovinske vrednote. Rodoljubni Erszem Gorshe bo pa skrbel s svojimi pomočniki, da bo vse lepo urejeno in varno.-
Matija Pogorele.
Glasovriz
naselbin
aiM sa ZdruŠMM drteve (Isven Chicaga) te Keaado aa.00 UM M pel lete »I M ao tetrt Iste; se Ckte*o te Ctesre i Mle lete, S3.7I se pol letel se teossemfvn mM, rripftloa astesi ler Um Usiled Bteles (raespt Chicago) e*d UM per t—k, Chicago and Clcovo 1740 psv yeer. loreign is f s oo per yeer.
oflaaor pe dseevoru—Rokopisi dopisov te eeeereteeib r ae ae vnteje Rokopisi lllorarno vsebtee {Mm. povesti, pesmi Itd.) se vreoio fimjHji te ▼ sluteju, te Je prilošU
Pred dvajsetimi
(Iz Prosvete, 5. februarja w
Domače veetL V L.vin^H UL, je umrla 41-letna Mary m ko, članica SNPJ.	,;j|
Delavske veetl. Unija
ških signalcev je dobila
nik.	J
InossistTiT Produkt i« l* moga v Porurju na popolnoma ustavljena	j
, Sovjetske Rušila.
pakt mod Nemčijo in ae*J*1 zdaj ratificiran.


Vesti z jugoslovanske
fronte	I
Poročila JtigotUvaiukega informacijskega centra in drugih virov
GROZODEJSTVA V SLOVE-
H Htalno perilo iz
Slovenije—avgust 1942)
ČmomelJaki okraj občilo z dne 10. avgusta 1942.)
Zadnji dnevi v Beli Krajini so Lli hudi. V Metliki in Črno
lju so Italijani izropali in nato orušili hiše vsem tistim, ki ima-kakega svojca v hribih. Drugod po vaseh pa hiše ta-»h rodbin zažgejo, vse ljudi pa dpeljejo v konfinacijo. Iz vla-a je videti vse polno pogorišč »gozdovi ob progi so posekani, Blo vinska trta je izruvana v tfdalji 500 m od proge. Kljub .mu pa ?o bili zadnji teden tri-napadi na vlak. Napadi niso jSJlposledice pa so grozovite. v 3. avgusta so odpeljali iz Se Krajine 300 mož v inter-tijo. Dne 4. avgusta so selili Kdi iz Semiča. Od Semiča do momlja so požgali vse zidani-. da ne bi nudile zavetja parkom. Dne 2. avgusta so parali aretirali suhorskega žup-jca Raztresena in ga ubili. Ii Gorenjske: t)b koncu juli-1942 so Nemci ustrelili 138 kev samo na Gorenjskem. Za-ij, nihče ne ve, samo nenado-' i se pojavijo na javnih prosto-razglasi, ki objavljajo ustre-v. Nemci namreč imena d jenih talcev objavijo z raz-
■i.	S J&.i&MJti
Iz vasi Laze in Krnica pri jah je bilo v zadnjem času ljenih 90 družin, večinoma h, ki imajo katerega svojcev gorah. Preseljeni so bili v Icijo.
iže na Gorenjskem: V te-
med 26. julijem in 2. avgu-so Nemci ustrelili 30 moš-V bližini vasi so se pojavili iani in to je bild Nemcem fc, da so ubili' 30 nedolžnih ■Partizani imajo v oblasti [ce in planine pod Košuto.
ije: Na cesti med Pod-:jem in Bistrico so Nemci lili 50 moških. Mrtva tru-I tri dni ležala na cesti, nakar na licu mesta skopali lin jih zagrebli. Ustrelili so ker so se v bližini pojavili ki.
i&ica pri Jesenicah: Nemci [odpeljali nekega Preliha,
ojevodjo Mavca, njegovo že-| in otroka, Berneka Alojza z ■ in dvema otrokoma ter Ko-arja Aloiza in njegovo ma-
Odpeljali so jih v Nemčijo, »edvode pa so odpeljali ženo
ftevža Hanžingerja z dvema
•koma.
'i»: Nemci so v zadnjem
izselili 97 slovenskih dru-
ttifc Nemci so ustrelili le-
frja Lavriča in njegovi dve |i Ena je bila poročena na pa so jo od tam pri-
F V/rok ustrelitve: sin je
Pu partizanih, pa se ni hotel
|iti.
Moravče: Nemci so uatrelili
Jlnika Ucrganta, gostilničar-Krušc in Dolinarja Avgu-
Pj»seMnika pri Sv. Florijanu
»kij« na Gorenjskem: Nem-
I zaP' H sedem oseb. Ncane pri Medvodah: V
f*» Rrasčini v Goričanah, ki t N,'rri" konfiscirali, je za-lu> '"venskih družin, ki P^ "1 litve v Nemčijo. I 1» dalrieta: Vsa dekleta do C1 ''-"dobila pozive na | I'1'1" ' -ibeilsdienst).
Partizani so dne 15. cestarja Kopriv-|".arja Franca, ki sta •upnika. Nemci ao • i vas Hrastnik I K « /ami pri Moravčah.
r,1r,k«g« okraja: *
K« Dolina 4. avgusta. Ita-
"''l' 10 ljudi, ker J'l> orožje. Vse za-'•m je bilo orožje podtaknjeno, ni
in
strehe. V Dvorski vasi je bilo 19 posestnikom pozgano vse, tudi cerkev je pogorela. V vasi Prilesje je bilo vse požgano 14 posestnikom. Vse to zato, ker so ljudje baje podpirali partizane. Vaa Strmec je bila dvakrat obstreljevana iz topov iz Velikih Lašč. Mnogo hiš je porušenih.
Debaepolje: Italijani so požgali Bruhanjo vas. $ topovi so obstreljevali vas Kompolje, del vaai je pogorel. Italijani so ustrelili Slaka Janeza, partizanskega kurirja, odpeljali pa ao Slonarja Frica, železničarja, ki je nosil partizanom tobak in vino ter železniškega uradnika Petra iz Dobrepolje.
Dne 3. avgusta ao Italijani s treh strani obstreljevali vasi Veliki in Mali Videm. Pogorelo je mnogo hiš.
Mlaka pri Ponikvi: V vasi so se parkrat pojavili partizani, zato so Italijani odpeljali 55 ljudi.
Rašica: V Kraški jami pri Rašici so Italijani ujeli 30 partizanov; baje jih je izdala neka ženska, ki je bila prej z njimi.
Čušpirk: Dne 3. avguata je bil med Dobrepoljem in CuŠperkom napaden osebni vlak. Eden Italijan in eden železničar sta bila ubita, nekaj je bilo ranjenih. V gozdu nad Ilovo goro so Italijani ujeli šolskega upravitelja iz Ilo-ve gore in so ga nato v Čušper-ku ustrelili.
Rob: Učitelj Brundelj, komandant partizanskega oddelka, je šel javit predajo svojega oddelka 200 mož.
. Ribnica: Dne S. avgusta so
Italijani odpeljali iz Ribnice 200 mož in fantov v Italijo, V Veliki gori se je predalo mnogo partizanov.
Karlovica: Dne 3» avguata so Italijani na Karlovici ujeli partizana, učitelja Švajgerja, ki je dal obsoditi na smrt 40 ljudi. Odvedli so ga na Rob k italijanski komandi. Poslan je bil ns višjo komando v Velike Lašče, kjer je bil brez zaslišanja* ustreljen.
Travna gora: V safetku avgu-
a je Travna gora postala partizanski "Doberdob". Nekateri pravijo, da je bilo tam do 1200 partizanov, pa da jih je komaj kakih 20 zbežalo. Italijani so namreč goro od vseh strani obkolili in jo potem a topovi in avijoni bombardirali ter zažgali. Na Travni gori je bilo tudi nekaj družin iz Sodražice, kamor so bile s silo odvedene.
Ia loškega okraja:
Blošček: V neki kraški jami nad Bloščekom so partizani imeli svojo ambulanco, ki jo je oskrbovala ženska—zdravnica. Ko ao Italijani prodirali in ae bližali jami, je bilo v njej 14 ranjenih partizanov. Zdravnica je z revolverjem ustrelila 8 ranjencev, nato pa še sebe, za ostale* ni imela čaaa, ker so prej prišli Italijani.
Gornje Otave: Dne 30. julija so Italijani ujeli partizana—učitelja Merviča in Šinkovca Viktorja ter še 18 drugih partiza-
nov. Štiri od teh so takoj ustrelili, v petek, dne 31. julija pa še šest.
Begunje: Italijani 90 požgali sedem hiš in 30 ljudi odpeljali.
Rovte nad Logatcem: V nedeljo, dne 2. avguata so Italijani v vasi Pospesek zažgali devet hiš in 15 gospodarskih poslopij. Lu-kana Pavla, občinskega odbornika in nac. zadruge v Rovtah so že prej ubili, se^aj so še zažgali hišo in hlev ter odgnali štiri glave živine. Ta dan so ustrelili 10 mož in fantov. Morali so ai prej sami izkopati grobove.
Bloke: 12. avguata 1942.—Na Blokah in v okolici je že do sedaj požganih nad 100 hiš in ubitih okrog 60 ljudi. 2e sedaj več ko vso prvo svetovno vojno. Dne 5. avgusta so Italijani iz aero-planov bombardirali vas Ravne. Dve ženski sta bili ubiti. Itali jani so ustrelili pet fantov, trije so pa bili ubiti že prej. V Vaseh Metulje in Topola so zažgali po dve hiši, v vasi Fara tri hiše, popolnoma pa so požgali vasi Za-kraj, Cotno in Koteli. Dne 8. avg. je bil pogreb 15 fantov. Med mrtvimi so gostilničar Lenarčič in sin, pesnik Čampe, dalje fantje Domin, Matičev Janko, Seralov Korle. Za vojašnico je grobišče s 60 grobovi slovenskih ljudi, deloma ubitih od Italijanov, deloma od partizanov. Grobišče je tudi na Velikem vrhu in Kotlu.
Bokalce: V noči od U. na 12. avguata so partizani napadli gospodinjsko , Šolo na Bokalcah. Odpeljali so vso živino in živila. V...— BoJI v Sloveniji London, 24. jan. (UP). — Po vesteh s kontinenta so slovenski gerilci zasedli Jesenice in pri tem ubili ali ranili 150 osiščnih vojakov.
(Ta vest je dozdaj še nepotr-jena-^JIC).
Japonska nima teriiorijalnih teženj na račun Amerike
London, 4. febr.—Premier Hi-dekj Tojo je po poročilu japonske časnikarske agenture rekel v parlamentu, da Japonska nima teritorijalnih teženj na račun Združenih držav in Južne Amerike, zaeno pa je naglasil, da se bo borila naprej proti Ameriki, dokler bo slednja ovirala uresničenje japonskih vojnih ciljev. Japonska lahkp vodi vojno, ker je osvojila pokrajine z viri bogastva, ki prekašajo one, ki jih posedujeta Amerika in Velika Britanija.. Japonska se je odločila za uničenje ameriško-brit-skega imperializma v Aziji.
PROSVETA
Od (asa do (asa
Poroča in komentira Milan Medvešek
Sestra Joeephlne Tratnik je
nova tanjica elevelandske federacije društev SNPJ Zadnjih 13 let je vodil tajniške posle po-> znani Joseph Terbižan. Letos ni hotel več kandidirati. Brat Terbižan sicer ni vseh zadovoljeval a svojim delimi, toda reči se mora, da mu je bila SNPJ vedno prva in da je za njo storil mnogo, mnogo korakov.
Nova tajnica je dobro poznana v Clevelandu. Je blagajnica društva Naprednih Slovenk 137 SNPJ in aktivna tudi pri rasnih kulturnih ustanovah Med na mi je spoštovana in priljubljena.
• _ e —
Sestra Cecilija Šubel pa je
bila izvoljena za tajnico izletniških prostorov SNPJ. Te po sle je dosedaj vodil brat Suater-Šič. On letoa ni več kandidiral za to mesto,, ker je z raznimi deli preveč obloien Brat Su-stersič se je veliko trudil za na šo farmo. A o vsem tem bom enkrat podrobneje pisal.
Kakor sestra Tratnik, tako jo tudi sestra Subel zelo aktivna v Clevelandu in povsod priljubljena. Ona je predsednica Progresivnih Slovenk št. 2. Pri društvu Slovenske sokolice 422 SNPJ je tudi uradnica. Tako zavzemajo naše ienske važna
društvena mesta.
- *
Rooseveltov polet
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanja s t. ■tranl*.
dov, ako ne bo imela protekcije močne države.
Da, jaz sem stoprocentno za združenje vaeh Slovencev pod eno streho. Sem pa tudi za tako streho, ki bo držala v vsakem vremenu. Jugoslovanski ministri v Londonu delujejo noč in dan za povrnitev kralja v Jugoslavijo, mi pa moramo naravno agitirati za republiko. Ako bodo zopet kralji in kapitalisti zavladali v Evropi, potem bo zopet vojna v dvajsetih letih.
Andrew Božič. 312.
v Afriko Jo nekaj poaebnega. Dobil je ailen odmev po vsem 'svetu in tudi doma.
"On je resnično pravi vojaki" so vzklikali delavci v ngši tovarni, ko so izvedeli, da Je V Afriki.
Predsednik je ponovno in ponovno dokazal, da je idealist in izredno hrsber mož. Ako bi sovražniki izvedeli za njegov polet, bi z veseljem riskirali nekaj aeroplanov in skušali zblti na tla aeroplan, v katerem se je peljal predsednik Združenih držav.
Ako bi on jutri ponovno kandidiral za predsednika, bi bil gotovo spet izvoljen^
_ •_I	1
' Brat Molek je pod mojo rubriko "Od čaaa do časa" zapisal, "da ne verno nič o Mlhajlovlčevi politiki," a v istem stavku pa pravi, "da so partizani prvi rušili slogo in zdaj se koljejo s Četniki, namesto da bi pobijali ncmAce naciste in italijanske fe-šlste." •
Kako pa on ve, da so bili partizani prvi, ki so porušili s}o-go? Yes, o Mihajloviču vemo, da je pristaš kraljevske vlade in to pove veliko.
V komentarju o generalu Mihajloviču in o partizanih sem napisal, "da naše ljudstvo močno simpatlzlra s partizani" in ne, da "VSE naše ljudstvo močno simpatlzlra s partizani," kakor me urednik citira.
Pisec dobro ve, da vse naše ljudstvo ne simpatizira s partizani. Brat Molek gotovo ne simpatizira z njimi, Ameriška Domovina prav tako ne. Simpatizira pa z njimi ogromna večina naprednega elementa! Ako Molek tega ne verjame, naj gre kar med naše naprednjake ln Imel bo priliko prepričati se o njih
*rt./ 1" v
Kka
" Italijani so v '•a*ec požgali vsa Krvavi neči 26 po-N kintoi 5. v Cen-'u 7 posestnikom. " 101 gospodar-ljudi je brez

mnenju. S partizani tu<$ simpatizira veliko ameriških liberalnih časopisov.
a 1BI
O par tisa nih je izšel pred kratkim zelo zanimiv članek v 'The Chicago Daily News'\ Članek je poslal ii Švice korespondent Paul Ghali. On pravi v članku, da je Ivan Ribar, predsednik nove vlade v Jugoslaviji, po mišljenju socialni demokrat. Nova vla<ia ima svoj sedež v Bihaču.
Dobro bi bilo, da bi Proevete podrobneje poročala, kaj pravi Ghali o partizanih in Mihajlovi Ču. Če pa ne bo Prosveta poročala, naj bi pa poročal Prole-tarec.
— • _
V členku "Deeei črnih let"
pravi urednik Prosvete, "da bi bil Hitler poražen tudi brez Ru-,ije." _
Ivan! Ivan! Ali nič več ne ali« šiš in ne vidiš? Ali si se nahajal zadnje čase na Marsu? — • —.
Tre-la-la-la—Hitler se s razbito bučo z rus|ie fronte pelja!" je zadnjič prepeval neki delavec poleg mene, jaz sem mu pa pomagal:
Tra-la-la-la—Hitler ae z razbito bučo z ruske fronte pelja!
(Pripomba uredništva: Kako
vemo, da so "partizani" prvi porušili slogo v Jugoslaviji? Vsakdo, ki se zanima, ve, da pred pojavom teh razkolnikov je med četniki vladala sloga ln od nikoder ni bilo slišati o kakšnem notranjem konfliktu. Kolikor je nam znano, je spor nastal zaradi vojaške strategije, ne pa zaradi kakšne politlke.-Mlhajlovič je pristaš kraljevske vlade! Ne samo pristaš, član te vlade je. Kaj pa naj to pomeni? Ali je ta vlada danea kaj slabša kot je bila pred enim letom, ko so tudi komunisti peli slavo Draži ln objavljali njegovo sliko skoro v vsski številki svojega glasila? Ali je U vlada morda fašistična? Ali je napovedala vojno Ameriki in demokraciji? Ali Mlhajlovič vodi vojno z demokracijo? Ali je kraljiček Peter —ki je brez pomena in moči in ki nima nobene besede—fašist? Ali je mords angleški kralj fašist, da bo treba "partizanov" tudi v Angliji, ki naj vodijo svojo vojno za svobodo Anglije? Da se morejo nekateri slovenski naprednjaki v Ameriki tako otročje smešiti!—"Naše ljudstvo" se lahko vzame za VSE ljudstvo. DrugK naj br. MedVešek zapiše: "Neki naši krogi močno simpatl-zirajo s 'partizani'—naj se pa nikar ne smeši s trditvijo, da Je to "ogromna večina naprednega elementa." Čim U "večina" izve vso resnico o "partizanih," ne bo več nobenih simpatij Kadar na primer izve, kako komunisti vlečejo ljudi z radiostanico "Svobodno Jugoalavijo," katera se nahaja nekje v Rusiji! Kako vlečejo v Švici ameriške repo: • terje, da je advokar Ribar (Hrvat) socialni demokrat! Kako vlečejo ljudi z raco, da je v Jugoslaviji ie nekakšna nova vlada in celo rcpubllkal—S svojim k'>-mentarjem o članku "Deset črnih let" je pas br. Medvešek prikazal, da nima nobene vere v Ameriko. O ne, mi smo vednj bili na terri firmi, v svetu resi-nosti in še danes amo, br. Milan-Medvešek pa zadnje čase kaže. da so vedno bolj oddaljuje od zemlje nekam v oblake. .*.)
Slovanska Narodna Podporna Jadnola
IM7 M So. Lawa4ale Ave. ^ . .	Chicago. IlUnois
GLAVNI ODBOK '
VB?.
. u.	Uvrtnl
VINCCNT CAlNKAIt. i I pnMtodalk.........
W. A. VIDER. |l tajnik
VV1U.1AM HUS. pomot Uj...................
MIRKO O. KUHSL. al bl*a«J«»»lt ................
LAWaSNCS OKAUUIUCK. Ujiu* bul. uda. MtCHAKl. VRHOVNIH, dlrakt mlad o4d«l
HHIl.ll> OOOINA. upravitelj (Ualla_____
JOHN MOLKK. urednik aU.H« .. .
mi So Lawndaie Ave.. MW So L*wnda!« A v« , UST Bo. Lewndale Ave.. •Sit Bo Lawndal« Ave.. «•? Bo. Lewndale Ave/. MM Bo. Lawndate Ave. MS7 So Lewndal« Aw„ "" Bo. Lawnd*k« Ave..
Chiceto, ni CMeeeu. DI Chicago. hi Chteago. ni
Chleeao. lli. Chlcaio. lil. Chlee«o. III.
. ai» M. Unlvertal. H« MIT W ttth Bt.. Otevelend, Oblo
M1CHAKL n KOMER, pivi podpr»d»<tntk CAMILUB ZARNlpK. drugI podpr»da»dnlk
DUtriktel podpuBgtSalBI
»	t«	Woodland Ave., Johna to wn. »a
J AMEB MAOUCH. drugo ukiutj« ...................S D No. I Oakdak. R.
.^VNtK. treU. okrolj. ...........* ma M.ddle^mS	Hm
JOHN BR1U4GR. tetrto okroljv	................. <*T« Randall St at i ,„i. m
OnšVLA AMBROZIJ U, peto uki^e .........Z ™ iM iSESa at iLlLff^aJt'
EDVVAItt) TOMBIC.	Okro»j. T^ZZlZZm W. tthTTtaK^.cSS.
Ooapodavekt odeoB
MATU RETBOVICH, prodaadnik -------------...... |U fe. l||tt at riavaUnd nhi«
V IN CENT CAiNKAR .	- - ■	'	Oblo
W. A. VIDER ..........L........................
MIRKO O. KUHEL ...... ..............
JACOB EUHAN - .
DONALD J. UmtlCH..................J
HUDOU-H UBCH ...........................
ANTON SHULAR. prednik
FRANK VRATAR K*.:.......;. ...v
rHANK HARŠlg..................
ANDREW VmatCR,_________________
JOSEPIIINK MOČNIK..................
MM BO. UwaSale Ave.. Chicago, m MM So LawodaW Ave.. aucefo, sil .. MM Be Lewnde)e Ave. Chloe}o. ni. ....1400 Bo. Lnmbard Ave., •ehMPB, fil.
IM7 Bo. Trumbull Ave.. Chlee«o. IU. ......-........ TOO K. MOUi Bi., Cleveland, O,
Film "C#tnflc" bo kmalu imel premiero
Družba "Pox 20th Century" bo kmalu pričela predvajati film Cftnik", ki je bil dovršen v Hollywoodu približno pred mesecem dni; na platnu bo videti prizore is borb v okolici Črne gore in Kotora. Holand«ki igralec Phjl t)orn je prevzel vlogo Dreie Mihajloviča, dočim igra ruska umetnice Ana Sten Ljubico Mihajlovič. Zastopniki amerl-&kega časopisja ao film le videli in ao mnenja, da bo ameriški publiki ugajal.__
SLOVENSKA NASODMA ~ »OPTOMA JEDNOTA
Inšepeseh
Prltor v bolnišnici v TueislJL v kateri ee nakaiajo raaienl vojaki
FRANK SAITS. pi . (t .»dnt||. MILAN MKDVUUUČ . , .7 ,
ANDREW ORUM .........
JOHN QWI»................................
rRED M Al.a Al _______________
Nadaornl
-------I i (See M, Arma. Kanta.
—•"aijme; 314 T»n*r Bt.. Upomi« ■!< .... I Mil Muakoka Ave. cUvriand. Ohlo - .. W voreat Ave. Johnatewn, Ha .1 m a. IMth atreet. CUveland. Ohio
M0I aa. Lawadale Ave., Chleaso. m. IMM Ar vade Ave. t-ivv^eud. t>hio
... iT ITT: *nod#n- Oetroll, Miob Ml ao. Hroapeet Ave. Clarendon Htlle. K .......... M WeatcloK Ave.. Heru. III
Vtis v evropskih
\
krogih
Washlngtoru 27. jan. (ONA).— Sodeč po Izjavah tukajšnjih diplomatov je vzbudila isjava Roo-sevelta in Churchilla, da je brez« pogojna predaja sil osišča edina pot do miru, v evropskih zasedenih deželah mnogo upanja in nove odločnosti.
Predatavnlki mnogih manjših evropejskih držav, ki so zdaj pod Hitlerjevo peto,, ao bili menda ie dolgo čase^v strahu, da bi prišlo do pobotanja in računali so s možnostjo, da bodo morali plačevati račune teh kupčij med velesilami.
Jasna in določna izjava je to bojazen zdaj pomirila. Zdaj verjamejo, da gre njihov neizproB* ni boj proti nacifsšistom obenem zares tudi za njihovo narodno bodočnost in da«»jim ne preti ne* varnost postati igračka v rokah velikih sil. ,
Za Jugoslavijo Je izjavil am-basador Potič, da bo dogovor med Rooseveltom in Churchil* lom našel "silno globok odmev" v Jugoslaviji, ki se nikdar ni prenehala bojevati proti nemškim ln italijanskim osvojeval-cem. Dodal Je:,	t
"Zdaj že dajalko čutimo prisotnost mogočnih zaveznikov v sosednih deželah."
Izjavil je tudi, da bo dejstvo, da s U se predsednik Roosevelt ln ministerski predsednik Chur* chlll sesula tako blizu Jugoslavije, hrabrilo ln nsvduševalo Jugoslovansko prebivalstvo. "Čutim, da je popolni poraz osliča že blizu.H.
Grški ambasador Simon D. Di-mantopoulos je izjavil Overseas News Agency:
"Mislim, da bo zgodovina zabeležila sestanek v Casablanci kot enega najbolj dramatičnih in najpomembnejših VBeh časov. Nedvomno bo sporazum, ki sta ga oba velika voditelja dosegla v političnih in strategičnih vprašanjih, odločilno vplival na nadaljnji in zmagoviti zaključek vojne. Brezpogojna predaja bo-vražnikov je zdaj postala geslo Zedlnjenih naiVjdov "
Na čehoslovaškem poslanstvu so izjavili:
"Dalekosežnost posledic sestanka predsednika Roosevelta z ministrski!^ predsednikom Churchillom Je danes predmet vseh razgovorov ne le med u-rudnimi čehostovaškiml krogi, temveč tudi vseh ČehosIovBkov doma.
Kratkovalovni radio in podtal* no čaaopisje ste brez dvoma le rarglasila to notico v najbolj oddaljenih kotičkih zasedenih de-
žel. ^
Zagotovilo, da ae bo vojna nadaljevala do brezpogojna predaje osliča, bo med podjarmijeni-mi narodi zbudila velikansko navdušenje in ojačila njihovo odločnost in upornost. Zdaj vedo, da ne bo nikdar prišlo do miru pobotanja, ki bi bil vsekakor sklenjen le na račun manjših na rodov,
; Določba, ki zahteva brezpogojno predajo roparskega oolščs, bo
postale kakor Atlantaki čarter in deklaracija Zedinjenih narodov, oden Izmed temeljev bodočo zgradbe miru."
Poljaki ambaBador Jan Cleehs-nowaki je lijavll:
"Zdaj ae*s brzlml koraki pribit tu Jemozmag i Zedinjenih narodov. Sporazum v Cassblsnci bo ohrabril vbc miroljubne narode, najbolj s svojo močno In jaano isjavo, ds se mora ta prva totalna svetovna vojna končati s brezpogojno predajo barbarskih napadalcev, ki so ves svet nesmiselno pahnili v brezmejno trpljenje, edino le is Imperialističnih in brezumnih resnih rai-logov. Narodi, ki so začasno zasužnjeni, bodo ohrabreni, ko bodo elišali o brzi in močni ofenzivni vojaški akciji, ki se pripravlja proti osišču."
London, 37. jan. (ONA). ^ Zavezniški krogi prerokujejo, da se bosta črki US (Unbonditional Surrender) kmalu pokazali ne zidovih v vseh zasedenih evropskih deftelah.
Mnogi so naziranja, da bo ta simbol kmalu bolj prlljijbljen kakor V (za Vlctory) ln letnica 1918 (sa leto nemškega razsula v zadnji vojni). Ta dva Bimbola sta Nemcem v zasedenih deželah prizadela mifogo jese in gorja. Ako začetnici US nista še začrtani na zidovih podjermljene E-vrope, Be bo to kmalu zgodilo, kajti radiopoataje bodo kmalu začele širiti ta predlog v vseh e? vropskih jezikih.
Nemška človeška sila se črpa
Tajni dokumanti razkrili izguba
London, 4, febr. — Tu so bili objavljeni tajni nemški dokumenti, ki so prišli v roke zavezniških vlad v Londonu, kateri razkrivajo, de je nemška človeška sila za vojaško In ekonomsko službo skoro izčrpana.
Poročilo, bazirano na teh dokumentih, razkriva detajle nemške notranje krize. Poročilo pravi, da Je Nemčija izgubila štiri milijone vojakov od začetka voj> ne. To ftlevllo uključuje ubite, ranjene ln ujete.
Statistika nemških zavarovalnih družb razkriva dejstvo, da )e bilo 447,000 nemških vojakov ubitih v prvih petih mesecih preteklega I v ta, 556,0g0 pe težko ranjenih. Ne temelju te statistike šte)e nemška oborožena aila ne kopnem 6,000,000 vojakov, letalska sila 700,000 mož, protiletalski »ddelki 500,000 moi, boj-na mornarica pa 250,000 moi. Elitna strsia šteje okrog 150,000 mož, tajna policija In zaščitne notranja sila pa imele 1.500,000 moi.
Poročilo dalje pravi, da Je v nemških vojnih induetrijeh u poštenih okrog deset milijonov delavcev, v drugih pe okrog pet milijonov. V tovarnah j« u poslani h okrog šest milijonov tujih delsvcev In okrog tri milijone iensk
r
PROSVETA	B|
WH ARE USING OUR *m PRODUCTIVE CAPACnV
< MtUTARVUM I CIVIUAH USC
Rado Murnik
bro. Vidiš, »Ur sem že, star! BUgor Tebi, ki si le mieda! Posebne aile mi res ni, pa vendar
--Ne bom več dolgo, vem. Zato ga pijem,
saj na onem svetu ga ne bo nič. Kje pa je Mirna?"
"Peljala se je v Brežice, de si kupi za novo o-bleko. Kačar, kaj pa kupčija?" '
"Vse je slabše — kaj bi na dolgo pripovedoval Včasi so mi po tri krone plačali za gad-djo glavo, zdaj dajo le po eno. Taka je tudi z drugimi stvarmi."
"Jaz se že ne bi ukvarjala z gadjim lovom! Prenevaren je."
"Človek mora paziti. Odrezana ali odsekana gadja glavica še več minut odpira žrelo ln poiz-kuša pičiti. Pravijo, da miga do aolnčnega zahoda, pa ni res."
"Ali vas ni še nobeden pičil?"
"Pač, eden me je oklal v nogo, ko ravno nisem imel škornjev na sebi, ampak le čevlje. NajrajU pridejo ponoči k ognju ali k luči. Bilo je meseca avgusta, "o božjem licu", ko romajo na Gore in je tam tudi semenj. Lovil sem pri svetilki v dolg precep od nepravega drena. Naenkrat me zbode na levi nogi. Bežim iz gozda v"vas, da bi oslabil kačji strup z žganjem. Kar zagledam kovačnico, še odprto, svetlo. Razgalim nogo in vidim majhen ubad, okoli njega pa že kožo zelenkasto. Ze me boli, v glavi se mi vrti, da moram sesti. S kleščami zgrabim kos Živega oglja in ga pritisnem na rano. Kovač o-brne glavo stran, ne more gledati. Napne se črnikast mehurec, okoli njega pa več manjših, rdečkastih. Prederem večji mehur in pritisnem, da ae odcedi črnikasti sok. Lahko rečem, kovača je bolelo bolj ko pa mene, tako je pačil obraz. Potlej sem obvezal rano in tekel v krčmo, zakaj žganje je najboljše zdravilo zoper kačji strup."
Milka je nehote potresla glavo. Obrnila se je, da bi šla.
"Kam pa?" "Malicat."
"Počakaj še malo. Človek ne sme samo jesti in piti, delati in moliti, ampak tudi misliti in kaj modrega povedati."
Tedaj se je pred gostilno ustavila grajska kočija in skozi točilnico sta prišla oskrbnik Alfred Lang in graditelj Edgar Hubinger. Njega je pogledal Anza posebno pazljivo. Stopil je k oknu ln vprašal kočijaža Tino, koga je pripeljal z o-skrbnikom. Tiija je povedal, kdo je in kaj in dodal važno, bahavo: "Nobel gospod! Samo fino gospodo vozimo!"
Leskovarjevega Anzo je to jezilo in dejal je zaničljivo: "I kaj bo« neki ti, Gabronov Tina!"
"Kaj boš pa ti, ti ... Frakeljček!" mu je zabrusil kočijaž in ošabno gledal a kozla. "Frakeljček!"
Kačarja je apekla ta beseda, zato je ožgal protivnika: "O ti večni suženj gosposki! Kakor priklenjen al na svojo gospodo, slfomak! Mene poglej, mene!"
"Saj gledam in lepega osla vidim!"
Tudi ta jaana, brezobzirna izjava je zaskelela Kačarja in zasolil je kočijažu: "O ti strupena goba! Jaz sem sam svoj gospod, ti pa ne! Ves dan se lahko lzprehajam ali doma ležim ali pa aedim v gostilnici. Kaj boš ti meni šnopec očital, ko mi niai plačal niti kapljice? Lepo ma-nlro si se naučil pri gospodi, ti grajaki čuk!"
Gabronov al je nato nemo potegnil roko okoli dolgega vratu ln na ta način Kačarju pantomi-mično svetoval, naj se obesi.
Bistroumni Anza je takoj razumel zaničljivi pomen kretoslovnega odgovora nasprotnikovega in ga zmerjal: "Obesi se sam! Sram te bodi, rogovila dolga, jetlka grajska, obesi se sam!"
(Dalje prihodnjič.)
(Se nadaljuje.)
"Oče Valenčak jo je namenil mlademu mizarskemu mojstru Zorku; njega ima v največji ceni."
Hubinger se je frivolno zasmejal in se veselil: "Tem bolje. Bo ps mojster Zorko moj dedič. Hehe! Hehe!"
"Pazi! Zorko ima jeklene pesti, veš. — Pazi!" '
"Že jutri popoldne pojdem zopet tja. Podnevi ni toliko gostov, mi je rekla gostilničarka."
"Pusti tuja dekleta ln drži se rajši svoje Suzane!"
"Suzani se ne maram izneveriti; pisal ji bom vsak dan, kako v potu svojega obraza popravljam baronu grad in kako pridno mislim nanjo vsako uro, ne, vsakih pet minut. Tvoja dra-žestna podoba mi je vedno pred očmi' in tako lepo dalje. Njej bom pisal, zabaval se bom pa z Milko."
"Pomisli posledice! Dve dekleti utegneta biti nesrečni zaradi tebe in — dve obiteljif"
Hubinger se je priklonil in dejal s smešnim poudarkom: "Hvala lepa za očetovsko svarilo. — Upam, da me čaka nekaj sladkih uric!"
IV;
Drugega popoldne je v Valenčakovl točilnici sedel Leskovafjev Anza, majhen, porastel možl-ček z zabuhlim, kakor oteklim obličjem, medlimi plavajočimi očmi ln podolgastlm tenkim nosom, visečim med razmršene, po žganju oluže-ne brke. Akotudl že postaren, ae Je vendar še čilo in ravno držal pokonci. Posvetne nlčemur-nosti mu nisi mogel očitati. Brado in laee ai je česal samo ob večjih praznikih; obleka mu je bila umazana in oguljena, vendar še cela. Na razkuštranlh laseh mu Je čepel pomečkan klobuk, ki je že davno Izgubil lepo obliko ln barvo; na njem so blngljale modre zvončlce pa zelena praprot ln plamtel mak. Pred aabo je Imel merico žganja. Na desni mu je slonela ob klopi debela gorjača poleg zavitka, prevezanega z dvema Jermenoma. Okoli njega je dišalo po žganju, tobačni čllndri ln znoju.
Anza je potegnil pipico Iz široko zevajočega žepa rjavkaste suknje, užgal dve žveplenkl ob hlačah ln začel dlmiti. Zakašljal Je, se naslonil s levim komolcem na mizo in pogledaval akozl okno na cesto.
Svoje dni je Imel lepo lmcnje. SlužIl je več let pri vojakih in tam se je odvadil delati. Prevzel Je.posestvo po rajnem bratu, toda prehuda žeja ga je kipalu spravila na nič. Ostala mu je le revna bajta konec vasi. Ns j rajši je pil žganega, pa tudi sirovega možlček nI zaničeval. Ker je zahteval ponavadi "en frakeljček", se ga je to ime prijelo. Anza ga ni rad slišal; ljubši nego "Frakeljček" mu je bU priimek "Kačar". Poleti jo namreč lovil gade ln drugo gomazen ter pošiljal profesorju v Gradec. Nabiral je pa tudi gobe, zdravilne rastline in jagode, kopal korenine, nastavljal ribam v Sotll ter barantal s kožuhovino in jajci. Klatil se je ob Sotll in Ssvi, po Štajerski, Hrvatski ln Kranjski. Mar-sikaterikrat Je prenočil pod milim nebom.
V "lojpi" (veži) je slišal poluglasno petje in lahke korake ter obrnil glavo proti vratom. Prišla je Milka in obstsla pri njegovi mizi.
"No, Kačar, kod ste pa hodili, da vas tako dolgo ni bilo pri nas?"
Anza je zazibal kratki život in odgovoril čemerno: "Kod? Tam okoli Rogatca. Tako se vrtimo po svetu in lovimo srečo ko mlad pea svoj repek."
Milka se je veselo zaamejala ln vprašala: "Kako pa že kaj, Kačar?"
Moitfck je zamahnil s pegavo roko in se na-krcmžll: "Ej tako, tako, veš ... ne posebno do-


"t
TISKARNA S.N.P.J
V tiskarsko obrt spadajoča dala
• Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, i časnike, knjige, koledarje, "letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Cene smerne, unljsko delo prve vrst*
Pišite po informacije ns naslov:
tSftPJ P Rl N T E RY
2857-59 S. Lawndale Avanse • • Chlcago. Illlaok
Pe sklepe IS. redne konvencije se lahke nesott na list Frosretek »elšlajs odec. dve, trt Idr! ali pot šlenev I« sne dndttne k eni tui* ■taL Ust Prosvete stene aa vse enake, ea člane att nešlene feN* ono letno netešnlno. Ker pe člani še plačajo pri aesemeatu fl* * tednik, so JI* to prišteje k nerotelnl. ToseJ sedaj nI vsroka. ra& de Je Ust predrag ae šlas» BMP J. Ust Prosvete Je vaša lastaias U Satove Je v vsaki družini nekdo, ki M sad čttal Ust vsak dan.
PeJseaRei Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsa SNPJ, ali če se preeeli proč od družine in bo sahteval sam svoi 1* tednik, bode moral tisU član Is dotttne družine. ki Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU upravniitvu liiu, In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega m stori, tedaj mora upravnlštvo nižati datum sa to vsoto naročnika.
"Vse zblto. Se ven ne znosijo!"
Mrazilo jih je ob teh besedah. Toda tisti hip so se že dvignili, da ni imel nihče Časa razmisliti, kar je videl. Vedno bolj ao ae pogrezali v temo in težko razločevali pot pred seboj. Ob obeh strsnch stezice ao se svetlikale rjuhe, v katere so bili zaviti mrliči, ležeči vzdolž drug poleg drugega, Smrad Je polnil nosnice Prerivali ao se med pečinami. dokler se niso ustavili v ozki dolinici sredi dveh strmih pobočij.
Niti opazili nlao. da se je ta ča* razpredla nad peklom tišina; potedko je zalajal top. se oglasila puška strojnica. Dolg. svetal žarek iammeta se je od čaaa do čaaa ra »gledal naokoli, toda ni jih izdal, ker so polegli po skalah, potegnili plašče čet glavo in zaspali od utrujenoeti. Caatntki so ae porazgubili.
Ušaj je raspal. Čer not a ga je nekaj časa ogovarjal, ko pa je dogorela cigareta, ki jo je naskrivaj kadil, je casnul tudi on.
Nih^e nt vedel, kdaj so Jih prebudili Napoj omoteni, ao ee prerivali, kleli drug drugega. Oernoti se je zdelo, da so objeli vse podnožje hriba in se platijo
od vseh plati proti grebenu. Par korakov od njega je stokal ln
Camouflaged Jap Ship Set Afire by U;S. Fliers
(Nadaljevanje.)
U&aj' Je molčal ter gledal v nebo, ki je pričelo temnetl in mdikaU. Dolge aence ao spletale temno okrog njih in dih ti-*lnc je aplul tisti hip nad zemljo.
' Kaj misliš, kaj store z nami"*" je tepctal Černota.
"Napadali bomo!"
"No, ka) lepšega nem niso mogli prihraniti."
"Portočen napad Kdo Jo odnese!"
"Gremo tja!" Če bol mogel?"
Mimo njih ao se počasi vlačili ranjenci.
"Ste že opravili," ao Jih pozdravljali nekateri.
"Za vero. dom, cesarja!" ae je norčeval lahko ranjeni. Val so ae /turnejah
K fantje, tele ven jf U po-ael, za tujo last ai polomiti rebra " Vzdihnil je In ae vlekel naprej.
"Tam k podaj Jih je celo poko-pelišče!"
• *m tmtm «* Jm	h • v. a. a^ a* rm