leto XIV. Štev. 55
TELEPON UREDNIŠTVA:	25-67
UPRAVE:	25-67	in	28-67
POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun n.4oe
Maribor, četrtek 7. marca 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi aii po pošli 11 din, dostavljen na dom IG din, tujina 30 din
Cena din 1*—
Poostritev spora le
lijo in Anglijo
Položaj je po italijanski sodbi zelo resen — V Londonu ne morejo popustiti Nemčije na Italijo — Angleško poslaništvo v Rimu zastraženo
Pritisk
RIM, 7. marca. United. Press. V italijanskih merodajnih krogih presojajo spor, ki je nastal med Italijo in Anglijo zaradi prepovedi prevoza nemškega premoga in zaustavitve doslej že devetih italijanskih transportnih ladij, zelo resno. Naj-uovejši dogodki bi mogli ustvariti krizo italijansko-angleških cdnošajev. Vendar se zaenkrat še ne navajajo nobeni eventualni italijanski protiukrepi, ker čakajo v Rimu na angleški odgovor na italijansko protestno noto v Londonu. Od tega odgovora bo odvisno nadaljnje zadržanje Italije. Ako Anglija ne bo izpustila italijan skih ladij skupaj s tovorom nemškega premoga, bo Italija nedvomno segla po efektnih protiukrepih.
LONDON NE MORE POPUSTITI
LONDON, 7. marca. United Press. Zdi se, da Anglija v sporu z Italijo glede nemškega premoga pod nobenim pogojem ne bo mogla popustiti, ker bi se sicer izpostavila veliki nevarnosti, da se naruši ves sistem blokade Nemčije. Nevtralne države so že doslej očitale Angliji, da postopa po dveh merilih, eno velja za male in' srednje nevtralce, drugo pa za Italijo, ki sme svobodno prevažati nemški premog po morju. Nevtralne države so zaradi tega postavile London pred alternativo, aij naj dovoli tudi njim izjeme, ali pa naj prisili tudi Italijo, da bo opustila svoje pomorske trgovinske zveze z Nemčijo. London se je odločil za drugo alternativo in je zato razumljivo* da sedaj ne more in ne sme popustiti.
NADOMESTILO ZA NEMŠKI PREMOG RIM, 7. marca. Europress. Italijansko-angleški spor bo. kakor poročajo iz Londona, razjasnjen'v angleškem odgovoru na italijansko protestno noto, ki bo po dobljenih informacijah koncilijantna in taka, da bo mogoča kompromisna poravnava. Anglija namerava rešiti vprašanje tako, da bo ponudila Italiji večji kredit za nabavljanje premoga v Angliji, kar naj bi bilo nadomestilo za nemški premog.
UPOR PROTI CELOTNI BLOKADI PARIZ, 7. marca. LRP. Italijansko-angleški spor je izzval v tukajšnjih političnih krogih presenečenje. V Parizu oči-to niso pričakovali, da se bo Italija tako energično uprla uvedbi blokade tudi glede njenega prevoza nemškega premoga. Še oolj pa preseneča dejstvu, da italijan-
ska protestna nota ni omejena samo na Premog, ampak je sestavljena tako, da je protest mogoče razumeti kot upor proti sploh celotni blokadi. Zaradi tega menijo, da gre za akcijo, ki je rezultat neke zakulisne igre. Ob koncu note je Izražena tudi neprikrita grožnja z represalijami. Vendar upajo tudi v Parizu, da bo mogoče doseči sporazum.
KONFERENCA NEVTRALCEV?
RIM, 7. marca. LRP. Tu se je razširila vest, da bi se mogel sedanji italijansko-angleški spor uporabiti za izhodišče večje diplomatske akcije, katere namen hi bil popolnoma razčistiti odnošaje med nevtralci in vojskujočimi se državami glede gospodarske vojne. Govori se, da bi Italija mogla dati iniciativo za sklicanje konference nevtralcev, na kateri naj bi se fiksirale njihove pravice.
VELIKA DIPLOMATSKA BITKA
BASEL, 7. marca. LRP. Po informacijah iz zanesljivih yirov sta Nemčija in Sovjetska zveza na delu, da izkoristita spor, ki je nastal med Italijo in Anglijo zaradi prepovedi prevažanja nemškega premoga v Italijo po morju. Posebno i Nemčija pritiska v Rimu z vsemi silami
Smrt sovjetskih čet pod ledom Finskega zaliva
Ponesrečen sovjetski napadi na finsko obalo zahodno od Viipurija — Tudi Viipuri se še vedno upira — Sovjetsko poročilo molči — Boj med tu'o diplomacijo v Helsinkih
HELSINKI, 7. februarja.Exchange Telegraph. Sovjetske čete so skušale čez led Finskega zaliva zasesti obalo zahodno od Viipurija. Po junaškem finskem odporu so bile odbite in so utrpele ogromne izgube. Več tisoč mož je izginilo pod razbitim ledom.
VSI SOVJETSKI NAPORI ZAMAN
HELSINKI. 7. marca. Havas. V sovjetski ofenzivi se opaža nekak zastoj. Vrhovno poveljstvo najbrž pregrupira čete. Finski letalci so povzročili sovjetskim četam mnogo izgub in odpor nasprotnika je zelo razočara! sovjetske poveljnike. Led v Finskem zalivu je bi! najkrva-vejše bojišče v tej vojni. Zaradi bombardiranja finskih topov je led na mnogih krajih popustil. Celi pehotni oddelki z večjim številom blindiranih sani ter oklo-pnih voz so izginili v morju. Sovjeti so napadali v velikih množicah, ki so bile odlična tarča za finsko artilerijo in letalce. Sovjetski letalci so na vse načine skušali preprečiti delovanje finskih eskadrilj, toda brez uspeha. Sovražnik Je bi’ odbit in je moral zapustiti vse postojanke, ki jih je /e zavzel na zahodni strani Finskega zaliva. Sovjeti sc drže le še v Vibihlahtiht in Kash^haniju, med Viiptt-rijskim zalivom in Vuksenom, Naihuiše so bile bitke v okolici Polakala. Uničenih je več Sovjetskih oklopnih voz. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je očividno podcenjevalo obrambno moč Fincev.
FINQI ŠE VEDNO V VIJPURTJU
HELSINKI, 7. marca. Reuter. Sovjeti so vrgli na stotine tankov in letal v boj za Viipuri, toda finske čete sc še držijo. Sovjetskih mrtvecev je kar na kupe.
NI BILO POSEBNIH DOGODKOV . . .
MOSKVA, 7. marca. Havas. Tass javlja, da včeraj ni bilo posebnih dogodkov.
Letala so z uspehom bombardirala finske Postojanke in rezervne čete. Sestreljen so bili trije finski bombniki.
DIPLOMATSKI BOJ V HELSINKIH
BODEN, švedska. 7. marca. Posebir poročevalec agencije Stefani javlja c švedsko-finske meje: Mogočne diplomatske iniciative vplivajo že nekaj dni na
; Helsinke. Z ene strani si prizadevajo ne-j kateri diplomati, da bi v Helsinkih pristali I na časten mir s sovjeti, morebiti kot posledica posredovanja tretjega, z druge strani pa se spet pritiska na Helsinke, da vzdrži v vojni s sovjeti ter se obljublja velika intervencija čet v finsko korist. Ta boj zavzema že dramatične oblike ne sama v Helsinkih, temveč tudi v Stockhol-
mu, ki pa se ne pusti zaplesti v evropsko vojno.
ŠVEDI NE DOVOLE PREHODA
STOCKHOLM, 7. marca. STB. »Stock-holnrs Tidningen« piše, da švedska ns bo dovolila tujim četam prehod preko švedskega ozemlja. To je v zvezi z vestmi, da mislijo zavezniki poslati v Skandinavijo ekspedicijsko vojsko na pomoč Finski.
DOPRINOS EGIPTA
KAHIRA, 7. marca. Havas. Egipt je zbral doslej 5 tisoč funtov šterlingov prispevkov za pomoč Finski.
Mussolini je za kompromisni mir
PARIZ, 7. marca, Lxehange Telegraph. Tukajšnji listi poročajo, da se je Mussolini v razgovoru z Rooseveltovim odposlancem Sumnerjem Wellesom izrekel za kratko vojno in kompromisni mir. Mir, kakršnega terjajo zavezniki, ki bi bi! zgrajen na nemškem porazu, je absolutno nasproten interesom Mussolinija. Tak mir
bi porušil oporo, ki jo želi imeti fašizem še dalje v Nemčiji, premaknil bi ravnotežje sil v Evropi in jo prisilil neizogibno k vrnitvi v demokracijo in trajnejšo pomiritev. S tega stališča je treba zato presojati vse zadržanje Italije v sedanji vojni.
v
Obrambni ukrepi v Švici
LOZANA, 7. marca. United Press. Vesti, da koncentrira Nemčija večje čete vzdolž švicarske meje od Basla do Bodenskega jezera, so napotile Švico, da je segla po naglih ukrepih vojaškega zna čaja. Po vsej Švici se širijo govorice, da nameravajo Nemci skozi Švico obiti juž-
ne odrastke Maginotove utrdbene črte. Švica je izvedla delni vpoklic svojih rezervistov, ki so se morali včeraj javiti pri poveljstvih svojih edinic. Na vladnem mestu so pa zelo rezervirani in ni mogoče dobiti nobenih informacij o vzrokih in namenih teh ukrepov.
Sumner We!ies na poti v London
LAUSANNE, 7. marca. Havas. Na železniški postaji so pozdravili ameriškega odposlanca Suntnerja Welleša mnogi odličniki, med katerimi je bil tudi bernsk: pošlanik USA, Harrisom Preden je stopi: v vagon, ki mu ga je dala na razpolago francoska vlada, se je We!les pogovarjal s konzulom Francije. Danes zjutraj je
Welles dospel v Pariz, od koder potuje dalje v London.
RIM, 7. marca. Havas. Poslanik USA v Londonu, Kenedy, ki se je na povratku iz Washingtona zadržal v Rimu, je sinoči preko Pariza odpotoval v Anglijo. Kakor zatrjujejo, prinaša tudi nove instrukcije Sumnerju Wellesu.
na to, da se ne bi dosegel med Rimom in Londonom sporazum. Temu namenu so posvečene vse diplomatske akcije in v tem smislu se vodi tudi časniška kampanja v Nemčiji in Sovjetski zvezi. Nemčija je dala novo iniciativo za zbll-žanje med Italijo in Sovjetsko zvezo. — Splošno je mogoče trditi, da se bije trenutno za kulisami velike evropske diplomacije ena najpomembnejših bitk, o kateri pa še ni mogoče prerokovati, kak« se bo končala.
PREMOG ČEZ ŠVICO
LUCERN, 7. marca. Exchange Telegr. Čez Simplon in St. Gothard vozijo vsak dan številnejši vlaki nemški premog v Italijo. Isti vlaki se vračajo iz Italije polni italijanskih poljskih pridelkov iti živi! sploh. Promet je postal tako velik, da je morala Švica dati na razpolago nove lokomotive in povečati število železniških uslužbencev.
PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE
RIM, 7. marca. Reuter. Policija je za-stražiia angleško poslaništvo, ker so bile včeraj v Firencah poizkušene demonstra cije proti Angliji. Uradni krogi se o »premogovnem sporu« ne izražajo.
Romunsko pravoslavje se vme k Rimu?
VATIKAN, 7. marca. Stefani. V teku je gibanje za vrnitev romunske pravoslavne cerkve v krilo katoliške cerkve. Obe cerkvi sta se ločili leta 1054. Papež je sprejel več romunskih škofov ter jim razložil zgodovinsko resnico ter nujnost povezanosti Romunije z Rimom.
Val aretacij v sovjetski Poljski
CURIH, 7. marca. AA. Kakor poročajo »Basler Nachrichten« iz Stockholma, so se pričele v po sovjetih zasedeni Poljski nove aretacije v množicah. Pozapirajo se sedaj v glavnem mestni intelektualci. Med njimi tudi taki, ki so se stavili sami na razpolago rdečemu režimu, kakor n. pr. v zahodni Evropi dobro znani literarni zgodovinar prof. dr. Zelenski, ki je dobil profesuro na boljševizirani univerzi v Lvovu, ter mnogi levo orientirani publicisti in časnikarji.
NORVEŽANI BODO STRELJALI
BERGEN. Norveška, 7. marca. Retšter. Norveško vojaške oblasti so objavile, da bodo norveške protiletalske baterije stre ljale na vsako tuje letak), ki se bo nad Norveško pojavilo. Ta odlok je bil izdan zaradi pogostih kršitev norveškega teritorija po sovjetskih letalih. ROOSEVELT PROTI NAKUPU KOLONII WASHINGTON, 7. marca. Stefani. V političnih krogih menijo, da se je Roosevelt po izjavi, ki jo je dal novinarjem da USA ne potrebujejo novih ekspanziv-nih področij, izrekel proti predlogu senatorja Reynoldsa, da bi se odkupile francoske in angleške kolonije v Srednji Ameriki.
LETALSKA NESREČA V BELGIJI
LIEGE, 7. marca. Havas. Blizu Biersa se je zrušilo na tla letalo, ki je dospelo iz Le Havrea. Poškodovan je bil motor. Dva člana posadke sta mrtva.
TUJE LETALO NAD DANSKO KODANJ, 7. marca. Ricau. Sinoči ob 21.30 je protiletalska artilerija v Esbjergu izstrelila večkrat z zrak, da bi opozorila neki tuji avion, ki je letel nad danskim ozemljem. Letalo je dospelo z jugovzhoda in se oddaljilo v smeri k Severnemu morju.
M a r i b o r, 7. marca.
Spopad v nevtralnih norveških vodah, kjer so Angleži osvobodili svoje ujete pomorščake, konferenca nervoznih skandinavskih držav v Kjevenhavnu, sovjetski napori proti Finski in — last but not ieast — potovanje Rooseveltovega osebnega poslanca po Evropi so znamenja, da gre doba priprav za pravo voino h koncu.
, Skoraj bi rekli, da se zaključuje »Cham-berlainiziranje«, metanje letakov,'in da se kaže Churchillova pest. Da je na nasprotni strani tudi vse napeto, je jasno.
Velika skrb na obeh plateh so nevtral-ci. Zavezniki slovesno izjavljajo in zagotavljajo, da jih ne marajo goniti v vojno, samo resnično naj bodo in ostanejo nevtralni. Nikakor pa ne bi mogli mirno tipeti »nevtralnosti«, ki bi z dobavami njihovemu nasprotniku tako rekoč nosila blago skozi njihovo blokadr.o črto.
In ta blokada je neznanka, ki stresa svet na vseh koncih in kraj:h. Od sve-tovmh morij do celhre, od Skandinavije do Kavkaza gre otipavanje, kje so bo-eca mesta, kje je nevarnost za predor, kje možnost, da'se nasprotnik prime za vrat.
Da se tudi z majhnim nasprotnikom ne opravi vedno zlahka, je vzgled Finska — brez tega vzgleda bi naibrž tudi Balkan m Mala Azua že bila občutila večji pritisk — od koder koli. Tako je pa previdnost še zmerom mati modrosti. Toda večno ne moreta ostati Maginot in Siegfried v zaprti kasarni, za jarki, ki so jdi za pomladno izpremembo na nemški strani ponekod zasadili s holandskimi rožnatimi grmič ji.
Proti nemški tezi o nevtralnosti, češ da ima nevtralna ladja sedaj na moriu tohko pravice m varnosti, kolikor bi ie imel turistovski avtomobil med Marino-tovo m Siegfriedovo črto, se je postavila 2da!,illd> Amerika. Dasi ne javno, je to stahsce brez dvoma Že sooročila tudi Nemčiji. In Mister Sumner Welles je prišel po natančne informacije v sam Berlin. kajti tam je problem.
Francoska javnost se dobro zaveda resnosti sedanjega trenutka. Vtis ima, da skusa Berlin prepričati Američane o argumentih svoje moči in o neomahljivi odločnosti Hitlerja, voditi vojno do krajnih konsekvenc. Pričakujejo, da bo taksna pretnja prepričala vlado v Washing-fonu, da je nemogoče napraviti z zahodnimi silami kakršen koli kompromis. — »Nemška metoda je zastrahovanje, ki ima uspeha morda pri malih narodih, ne
pa.1lr,!. 2aXak’ ki so p0 gospodarski in! vojaški moči enake Nemčiji, povrh pa1
imajo oporo še na bogatih dominionih in! »Temps« tCr °Sta,em svetu>2 ugotavlja
»Sumuerju We!!esu mora biti znano, da m v Franciji ne v Veliki Britaniji niti enega politika, ki bi si raje ne pustil odsekati roke kakor da bi podpisal kom-promisni nnr s sedanjimi upravitelii Nemčije Vedeti mora. da imata Daladier n Chamberlain za seboj dva složna na-
N roV* ? m'rU’- ki Ka bosta diktirali Nemčiji Francija m Velika Britanija, in
ta mir ne sme biti premirje med narodi
Zedinjene države Ameriške imajo lahko
zaupame v Pariz in London, da bo tako«,
dostavila »Victoire«
Rezultat Wellesovega uspeha v takšni
T"*»> ~ vede«.
Nova Mške-roiiiunska napetost
CARIGRAD, 7. marca. Ass. Press. Po . vesteh iz Bukarešte je nastala med Romunijo in Nemčijo nova napestost, in sicer zaradi tega, ker je mogoče Romunij: dobaviti Nemčiji samo polovico tiste količine petroleja, kakor bi ga po dogovora morala Romunija je namreč sklenila z Nemčijo sporazum v dobri veri, da ji bo mogoče črpati del petroleja zanjo tudi iz izvirkov, ki s0 v rokah angleških in francoskih družb, toda Anglija in Francija sta se temu odločno uprli ter zagrozili z odpovedjo garancij. Zaradi tega se je Romunija morala vldonlti. Angleške in francoske družbe imajo v svojih rokah 70% vse produkcije romunskega petroleja.
BUKAREŠTA, 7. marca. Ha vas. Tu pričakujejo romunskega poslanika v Londonu, Tilesa, ki bo prinesel sporočilo angleške vlade glede angleške gospodarske delegacije, ki bo v kratkem dospela v Romunijo in s-e pogajala z odločujočimi krogi.
BUKAREŠTA, 7. marca. Rador. Včeraj popoldne je bila na dvora pod predsedstvom kralja Karola konferenca kraljevih svetovalcev. Zunanji minister Gafencu je razložil obče stanje politike, predsednik vlade Tatarescu je naglasil, da naj vlada nadaljuje svojo politiko v sedanjem duhu. Kraljevi svetovalci so soglasno odobrili diplomatsko akcijo vlade ter nje napore za nadaljnjo obrambo narodnih interesov
Usoda šestih nemških parnikov
PARIZ, T. marca. Havas. Francoski pomorski krogi pripisujejo veliik pomen zaplembi nemških trgovinskih ladij, ki so bile zajete, ko so poizkušale iz Viga v Španiji doseči Nemčijo, šest nemških parnikov je sredi februarja med viharnim vre menom in meglo zapustilo Španijo ter se zaupalo valovom v nadi, da jih zavezniki ne bodo opazili. Toda neka francoska križarka je zajela prvi nemški parn!k, 2109-tonski »Rostock«, ki je b'l zgrajen 1922.
v Hamburgu ter je bil natovorjen z »boksitom in dragim blagom velike vrednosti. Druga dva nemška parnika po 2000 in 4000 ton je zaplemla angleška križarka, četrti nemški parnik, 4350-tonski »Oriza-ba« je bil potopljen z večjim tovorom bakra in nepredelanih kož, 3400tonski nemški pam!k »Araukas« se je pa sam notopil, da ne bi prišel v roke sovražniku. Na krovu ie imel bakra in kavčuka v vred nosti za 100 milijonov peset.
Danske izgube v pomorski
vojni
KODANJ, 7. marca. DNB. Danska je od začetka vojne izgubila 26 trgovskih ladij v skupni nosilnosti 80.000 ton. 258 danskih mornarjev je pri tem izgubilo življenje.
Za konfro!o nad Vladivostokom
LONDON, 7. marca. Havas. Listi poročajo, da dobiva Nemčija preko Sovjetske zveze stalno naročila blaga za Zedinjene države, dočim prihajajo po isti poti v Nemčijo ameriške surovine. Listi zaradi tega zahtevajo, da se uvede kontrola tudi nad sovjetskim pristaniščem v Vladivostoku.
Prva pot največ’@ga parnika na svetu
LONDON, 7. marca. Havas. Največji potniški pa.nik na svetu, 85.000tonski »Queen Elisabeth«, je na svojem prvem potovanju preplul Atlantski ocean in se ba kmalu zasidral v New Yorku. Parnik je tudi najhitrejši in ima stroje, ki razvijajo 290.000 konjskih sil.
PROBLEMI PALESTINE
LONDON, 7. marca. Reuter. Minister za kolonije, Malcolm Maedonald je govoril v spodnjem domu o problemih Palestine in vprašanju pravične porazdelitve obdelane zemlje med Žide in Arabce. »Priznavamo pravice Židov v Palestini, toda tam so tu di Arabci. V deželi bo mir in napredek sa ma na temelju sporazumnega priznavanja pravic obeh narodnosti. Zato verujem, da bo zbornica zavrnila predlog o zaupnici, ker so predpisi o razdelitvi zemljišča zasnovani na navedenih načelih. Laburistični predlog zaupnice jc bil nato z 292 proti 129 glasovom zavrnjen.
A	:....................veae
da Ameriko v glavnem skrbi, kako bo z
njeno trgovino po vojni. Ali bodo ostali
avtarkični zidovi kakor so jih postavile
totalitarne države, ali se bo spet vrnil čas
svobodnega prometa. V tem pogledu ie
ameriško mnenje na strani zavezmkov,
i izjavljajo, da hočejo po vojni organizirati federirano in prosto Evropo. Evropo vseh narodov, ki v njej prebivajo.
Rim se je v svojih izjavah to not postavil precej odločno na stran Nemčije, vendar s previdno rezervo, iz katere se' vidi, da si želi Italija mirne ureditve spora brez premagancev in zmagoval-fe„v’ xa. za*ltcva seveda odločno svoj delež N oni interesi so v primerni delitvi omasti na Sredozemskem morju in v Afriki.
Dokler potuje g. Sumner Wcl!es po Evropi, ni misliti na večje stiske. Ko se bo pa vrnil v Ameriko s sporočili in obvestili za Roosevelta, bo pa vprašanie moči med vojnimi silami prišlo pred odločitev — v katero utegne kakor ko'i noseči tudi Amerika.	M.	Š. (Pariz).
EKSPLOZIJA V ITALIJI
BRESCIA* 7. marca. Stefani. V tovar ni streliva pri Bresciji je nastala iz ne znanih vzrokov eksplozija. Tovarna je deloma porušena, šest ljudi je mrtvih, 19 pa ranjenih.
NOTRANJE NEMŠKO TRGOVANJE
BERLIN, 7. marca. DNB. Vse blago, ki se bo v bodoče dobavljalo iz bivše Av. strije in Sudetov v staro Nemčijo, se mora obračunati po cenah, ki veljajo v krajih, od koder blago prihaja. V Nemčiji bodo v nadaljnji prodaji dovoljene najvišje cene, določene za notranjo kupčijo.
FRANCIJI ŽE PRIMANJKUIE DELAVCEV
PARIZ, 7. marca. Havas. Od 330.000 nezaposlenih, kolikor jih je v Franciji bilo lani, jih je ostalo le še 200.000, ki pa so večinoma samo stari ljudje, ki' nikoli več ne bodo zaposleni. V kratkem bo prispelo iz kolonij v francoske delavnice 200.000 domačinov.
IZKAZNICE ZA OBLEKO
BERLIN, 7. marca. DNB. Za madino, ki je rojena med 2. novembrom 1922 in 1. februarjem 1940 so izdane dopolnilne izkaznice za obleke. Odločujoči krogi menijo, da potrebuje mladina med 14. in 16. letom več obleke kakor ostali.
LETALSKA NEZGODA V MEHIKI
VERA CRUZ, Mehika, 7. marca Ass. Letalo neke mehiške letalske družbe je moralo zasilno pristati v hribovitem pragozdu, 16 km oddaljenem od mesta Mi-natitlan. Samo dve osebi izmed 12 potnikov sta bili ranjeni.
TIHOTAPLJENJE PATRON V MEHIKO
NEW YORK, 7. marca. Sodišče v Houstonu, državi Teksasu, je uvedlo kazenski postopek proti znani tovarni orožja »Re-mington«, ki ji očitajo, da je prekršila zakon o nevtralnosti s tem, da je skrivaj dobavljala revolucionarjem v Mehiki velike količine patron.
POTRES V ŠPANIJI
MADRID, 7. marca. DNB. Pri Cadizu so občutili včeraj potres, ki pa ni povzročil škode.
ČETRTI SNEG V RIMU
RIM, 7. marca. Stefani. V teku letošnje zime je sinoči že četrtič pobelil sneg Rim. Prebivalci snežne odeje niso bili veseli, ker vsi že težko pričakujejo pomladi.
SLOVAŠKO- MADŽARSKA GOSPODARSKA POGAJANJA
BRATISLAVA, 7. marca. DNB. Vče raj je prispela sem madžarski trgovinska delegacija pod vodstvom opolnomočene-ga poslanika Nikla, ki bo s slovaško gospodarsko delegacijo nadaljevala gospodarska pogajanja. Na čelu slovaške delegacije stoji Poljak.
POŽAR V AMERIŠKEM HANGARJU
NEW YORK, 7. marca. Havas. V han garju letališča La Guardia je izbruhnil požar. Deset velikih brizgalk je bilo na poslu pri gašenju. Letališče je bilo nedavno otvorjeno, zgradila ga je njujor-ška občina in je stalo 40 milijondv dolarjev. K sreči ni bilo letal v hangarjih, prav tako ne rezerv bencina, škoda znaša blizu 1,000.000 dolarjev.
Mariborska napoved. Pretežno spremenljivo in oblačno ter malo vetrovno vreme. Včeraj najvišja temperatura + 3.4, danes najnižja — 8.9. opoldne — 3.0. Novo zapadlega sneea 3 cm.
Borza. C u r i h, 7. marca. Devize Beograd 10. Pariz 9.88, London 17.44, Newyork 446. Mikan 22.52. Berlin 178.75,
. Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 79 in pol, Bukarešta 3.40.
[OoffiaŽI sta&sk*
Konferenca šefov vSscar.ih skupin
V predsedništvu vlade je bila konferenca šefov vladnih strank in skupim Navzoč je bil tudi minister pri predsedništvu vlade dr. Konstantinovih. Seji pripisujejo velik pomen. Krajša konferenca je bila nato v kabinetu podpredsednika dr. Mačka, ki sta ji prisostvovala tudi dr. šutej in dr. Smoljan.
Sfovensko-hrvatskl kulturni stiki
»Hrvaiski Dnevnik« prinaša uvodnik o odhodu hrvatskih književnikov 8. t. m. v Ljubljano. Po ugotovitvi dosedanjih kulturnih vezi med obema narodoma, pisanja ljubljanskih dnevnikov in prioravah za sprejem hrvatsk:h javmh delavcev orihaja list do zaključka: »Obnova kulturnih vezi med hrvatskim in slovenskim narodom bo s simpatijami sprejeta v hr-vatski javnosti, ker vidimo v tej obnovi cal sodelovanja tudi na drugih področjih.«
AB! f® federaciji senat potreben?
O tem problemu razpravlja beograjski »Napred« in prihaja s primerjanjem ena-cega stanja drugod po svetu do zaključka, da »senat ni nikaka nujnost ali aksiom federacije. Če obstajajo druge sile, ki vežejo vse dele v eno celino in zražajo tako enakost vseh krajev, tedaj je senat nepotreben.« *
nHrvatski narod ne bo suienj tujcu!
_ Na zborovanju HSS v Travniku je bivši poslanec Ante Budimirovič izrazil zadovoljstvo Hrvatov, da so pripojeni banovini Hrvatski, ki je že do sedaj poskrbela za zboljšanje njih stanja. Govoreč o zunanji politiki je naglasil, da »Hrvati nikoli ne bodo sužnji tujcu. Če bi to bilo treba, bodo raje sužnji Srbom kakor pa tujcem.«
M fid na JRZ fn sporazumi
Beograjska mladina JRZ je v navzočnosti predsednika vlade Cvetkoviča sprejela resolucijo štirih točk. Zahteva med drugim, naj se JRZ čimbolj zavzame, da bo v širokih slojih naroda zakoreninjen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci.
Srbski promet na srbsko morje
Beograjski »Trgovinski glasnik« razpravlja o gospodarskih in prometnih prilikah jadranskega zaledja ter zaključuje, da »mora prostrano srbsko zaledje dobiti neposredno zvezo na Jadran. Srbski narod ima pravico, zahtevati izhod na svoje morje.«
Nemec ostane Nemec
»Sedel sem v kuhinji nemške zimske samopomoči v Beogradu. Nenadoma so se odprla vrata in vstopil je šepast mo-' ški. Prišel je daleč iz južnovzhodne Srbije, kjer je obrtnik in s svojo družino edini Nemec v celi pokrajini. Iz zavoja je izmotal vseh vrst obleko, med drugim tudi dve usnjeni suknji, iti povedal, da je zbral obleko svojih zanjo že odraslih otrok in jo prinesel v Beograd, da io eodari revnim nemškim otrokom. Ako je njegovi nemški otroci ne morejo več nositi, naj jo nosijo vsaj drugi nemški otroci. Leta in leta ni mož sbšal nemške besede, in vetio'ar je vlekel enonog svoj ♦ovor čez rol Srbije, samo da pomaga 'ajšati nemško pomanjkanje.« — Jz knjige: »Jugoslawien, das Tor Orients.«
Nesoglas e med Madi&rl
Kakor znano, je JRZ povabila vojvodinske Madžare, naj stopijo kot posebna frakcija v njene vrste. Vodstvo je sklepanje o tem prepustilo svoiim rojakom. Zborovanja, kar jih je bilo doslej, so pa nokazala, da naziranja niso enotna. Do-čim je voditelj dr. Varady za vstop v 1RZ, so nekateri za ustavitev popolnoma samostojne madžarske stranke, a nekaj e celo takih ki se zavzemajo za zagrebško orientacijo.
Resolučila konference obrtniški
Na konferenci obrtniških zbornic v! Ljubljani je bila sprejeta resolucija, v kateri obrtniki med drugim ugotavljajo tn Zahtevajo, da je davčna reforma na razširjenje pavšalnega dbdavčevalnega sistema za male' obrtnike in na kraje, ki imajo nad 20.000 prebivalcev pozitivna Pridobitev za obrtniški stan, prizadeto Pa je obrtništvo zaradi povečanja skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka* ter zaradi povečanja taks. Zaradi tega bi bila potrebna radikalnejša razbremenitev obrtništva ter bi bilo treba temeljito revidirati celotno davčno zakonodaistvo ter poenostaviti komplicirani davčni sistem in ga prilagoditi dosedanjemu stvarnemu položaju našega obrtništva. Davčno reformo je treba izvesti vsaj „v toliko, da se znižj previsoka pridobnina za obrtnike,', pri Pridobnini, ki jo plačujejo obrtniki, pa s? naj sprejme načelo eksistenčnega.,minimuma. Oprosti se naj plačila pridobni-ne kosmati dohodek v znesku 6000 din, 'n sicer na račun eksistenčnega minimuma.
Obrtniki se naj kategorizirajo, kakor to predvideva obrtniška zbornica. Pod sistem pavšaliranega plačevanja davkov
pa se naj uvrstijo tudi peki in mesarji in j ostali obrtniški obrati, ki doslej še niso ' bili kategorizirani. V krajih preko 10.000 prebivalcev se naj predpiše za mizarje, krojače in šivilje pavšal v znesku 120 din, če delajo sami, 230 diri, če delajo z enim in 440 din, če delajo z dvema pomočnikoma .Ako pa mali obrtnik, ki dčla brez pomočnika, ne dela vse leto, se mu naj na prošnjo pavšal še zniža. Preko 60 let stari obrtniki pa se naj oproste pri-
dobnine, če 'delajo brez pomočnikov. — Obrtniške zbornice pa se naj oproste dolžnosti dajanja podatkov davkarijam.
Finančno ministrstvo naj oprosti vodenja knjig obavljenega prometa vse obrtniške zavezance, katerih promet ne prekorači dveh milijonov din letno. Likvidira se naj osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter se naj vzpostavijo samouprave v obstoječih ustanovah' delavskega zavarovanja.
Volitve v IfutomersEd gasilski lupi
V nedeljo sc je zbralo v Ljutomeru 110 delegatov 60. gasilskih čet 1 juto merske gasilske župe. Občni'zbor je Vodil gasilski veteran Lovro Kuharič iz Ljutomera. Gasilci so .se udeležili ljubljanskega gasilskega, kongresa, eden član, župc ,j>a je dobil tildi častno diplomo.
Tehnični referent I vaj riši č "je poročal, da je bilo lani na teritoriju ‘žups 9 večjih požarov, 18 srednjih in' 14 malih požarov. Gasilske čete so rešile za 3 milijone din ljudskega premoženja. 'Poudaril je, da bi se morale posamezne vasi same brigati za to, da bi imele dovolj vode za gašenje. Morale bi skopali velike jame, v katerih bi se nabirala voda. Prav zaradi pomanjkanja vode je tudi večkrat takojšnja ga* silska pomoč brezuspešna.
O prosvetnem delu gasilcev, je poročal
Hraste! j, dočim je, podal blagajniško poročilo Šinigoj. 2upa je. imela lani 21.035 din dohodkov in 14.142 din izdatkov. Pri volitvah nove uprave za triletno funkcijsko dobo je, bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika Lovro Kuharič, za podpredsednika Joža Hrastelj,, za tajnika Franc Kikec, za namestnika Alojz Dunaj, za blagajnika Ivan Ribič, za namestnika Ignac Šinigoj, za tchn. referenta Ludvik Ivajnšič, za odbornike Franc Cividini, Jakob Štuhec in Ivan Šajuovič, za predsednika nadzornega odbora Franc Skuhala, za odbornike Matija Babič, Leopold Versel in Jakob Kopun.
Letos bo v Veržeju ob priliki proslave 6Q. letnico ..obsoja iYi&mq.šnje gasilke čet« župni zlet.
l'ub!|ansko pissn®
Ljubija n a, 17* marca.
; Naši literarni kritiki kaj radi tožijo;, da še zmeraj ni napisana slovenska knjiga, ki bi nam podala pravo podobo slovenskega čioveka in .slovenske 'zemlje z vsem tistim, kar-je zapopadeno v pojmu: sio venski prooiem/
Jaz se v svojem preprostem gledanju sip^gskejja. člo.veka.tei tožjji samo čudim: saj .nam je že Jurčič podaril tako knjigo z »Desetim bratom«, kai treba'še ^ve£? Debeti brat, to je. slovenski, človek, ‘ kakor je;'' bit.	je tri	bo, ni ga	treba	šele
iskati. Jurčič	ga je	pogodil v	vsem	nje-
govem bitju in žitju, in če vam to ne zadostuje, pa pritegnite še Cankarjevega hlapca Jerneja in njegovo pravico, pa inigfte pred	sabo	slovenski	problem
k-omplfetnb, v	knjigi	kakor v	živi	resničnosti,,.. *	•	‘Jr*	'A	i r
Ko hodim po Ljubljani, tem čudnem mestu. 'kjer ljudje govorijo en. jezik, a drug drugega ne razumejo, se vedno iščejo, a nikoli ne najdejo, si vse verjamejo in nič ne zaupajo, srečavam dese-. tega brlita,Ttfi vsnk korak, ga gledam v mojčeči obraz in berem v njegovi duš:.
. Deseti brat, sl©,venski človek, se je zaprl vase. to je sedanje poglavje njegove zgodbe;, Sai-revolucionaren nikoli ni bil, to mu ni v krvi, a'imel je vedrino in korajžo. To je izgubil. In je izgubil tudi liu-- mor. • čeprav je da! naš čas, da ga je Ii9dil'reševat-zdaj ta zdaj oni Krjavelj: edgn je presekal hudiča z generalsko šalijo, sjjrugjj z mesarsko sekiro, tretji ie naredil samo križ, pa se je hudič sam preklal na dvoje;
To vse je bilo zelo veselo in zabavno, ampak le za Krjavlje, kj so pili na njegov raštm, — desetega brata pa je bolj in bolj minevala dobra volja, ki je je imel i nobrei zvrhan koš.
Danes mu lahko z obraza bereš, da se je' vsega naveličal in da si želi samo-še eno. kar si je vedno želel, naj bi sja .že ■* enki-at pijstfl: jia miru. D:i bi ga pulili svobodno hoditi okoli, kreniti na desno ali jevo, kakor bi se mu zbudilo, in če kai ni prav. da se bo li hko^šcJ pritožit k županu. Sai danes še tega ne more, ker županov, v,eč ni. So samo še predsedniki. Le porrrslite. ljudje hožii., dežela slovenska ■Pa ^b;e%f.^pano¥L>'.S$si se morajo naši -ti"'nci. y grob", obrniti- i	.n ,
,.Taka j$.	^	slo-
tskim človekom, in s slo,'Minskim, pro-^emprn. Kaj p,renr<>$ta slvan, za ..tistega, ki ho?e razumeti. -;r-r*
Taro na viškem pokopališču poiiiva Pr':aHi dika slovenske univerze, ' .na^n^h oračev naše njive. Itti.ee, '•enV' t:s+:h prv:!i 'etih sv-nhofhe JugosUv-t v’iti.;,ko so Hudem mptMe jrlave razne vr?<>t»e med nje od nremetemh 5npV»Wtov---*-(0d tflkrat! swi tfe | a'ave riočobtn iztrtzmle.'š^ekidattMč J T*r;^; r,'>	^	r»c’Ti fofČ?
se ie zgodilo, da je bil Ivan Prijatelj po-
vabljen v, neko »nacionalno«, (danes spet narodno) hišo. na gostijo. Velika družba. Sijta slovenske inteligenc^, dulio'vitQ,lde-bate za rrjizo. Pa $o navdušene dame laskajejpbsipale Prijatelja s..komplimenti in prosile: »Ah. ljubi pfofesor, samo nia-’o, malo bodite tudi Jugoslovana, ne samo Slovenec!« Pa jim je odgovoril s svo-
jo Šegavostjo: »Moje dame, to je pa ravno, tako,, kakor če bi ve otopile pred šmreko’ in jo prosile: »Ljuba smreka, nikar ne bodi samo smreka, bodi vendar tudi drevo!«	v	.
To je v opombo vsem tistim, ki morda še danes ne vedo, ali so tič ali miš. ejo.
€$J?e
c Umrla sta na Dečkovi cesti 7 73 lelaa zasebnica Grašič Ana, v javni bolnišnici pa sin nosača postaje Stanko Strel iz SL Petra pri Zid. mostu.
c S sekiro je vsskah po nesreči po glavi mlinar Stanko Ivršlin 1Q letnega sina čevljarskega mojstra Emila, Pepeltiaka iz Bela Bli Hrastniku. : . .
C- Slamoreznica jo odražala prste na roki 31 letnemu posestniku Jerneju Lužniku iz Landeka pri Novi cerkvi, c -Nesrečen padec. 59 latna žena posestnika Cokan Elizabeta iz $t.v#ederli pri Žalcu je na poledenelih, tleh padla in si zlomila roko.	.	,	■
c . črpalka bencina pred celjskim kolodvorom je že dalje časa nepravilno delovala. Ugotovljeno je biio, da je pri vsakih petih litrih umanjkalo pol litra bencina. ,v|ter jo bilo, zadnje dni, odkar so uvedene bencinske karte, .prodanega dnevno nad 10.000 . litrov bencina; so utrpeli odjemalci veliko škodo in bodo zaradi tega zahtevali od • kartela odškodnino.
c Celjska bolnišnica je zadnje čase zopet prenapolnjena z bolniki.
c Sokolski dekaCr.i večer bo drevi ob 20. v Narodnem domu.
c Umrl je trgovec in posestnik Franc Zagode na Mariborski cesLi 9. Pogreb bo ju Ir j ob pol 17. :pa okoliško pokopališče' c Sokol CcSje J. obvejča članstvo in naraščaj, (la je, n mr/ član'uprave in društ-veni soustanovitelj br. ‘Frync Ziigode. Pogrel) bo v petek ,-ab pol 17. na' okoliško poMuplišče. Uflel£§ba objjsizna* Zbirališče v Sc&glskcm donim Obleka cjvilna z zna-koni.
i. ..	  ■
£.fub?|ana
a Za večer hrvaiških književnikov, 8. t.
m., ob 20. v dramskem gledališču je veliko zanimanje in bo občinstvo gotovo tudi s svojim obiskom prireditve potrdilo
vse svoje simpatije, ki jih posveča tesnejšim zvezam našiii in, hrvatskih literatov. No samo obnoviti, ten»\‘efr tudi razširiti se morajo duhovni , stiki med nami in Hrvati.
a Naraščaj Rdeče;-;; križa. V poročilu o rednem obenem zboru IjubJjajoskgga. RK je bilo navedeno, da šteje podmladek nad 4500 Članov. Naj sledi zdaj še nekaj podatkov o veliki vnemi, Ki jo,kaže ljubljanska šolska mladina za' človekoljubno orgiu nizacijo. Lani je1, bil.p 6 Tiigienskih tečajev za nego otrok, ki so sc jih udeleževali dijaki^ i ji dijakinje tt^j višjih., dveh razreT dov srednjih šol. Tečaje je dovršilo 231 dijakov in dijakinj, a'tudi pri mnogih prireditvah je naraščaj RK dokazal svojo zgledno požrtvovalnost.
a 5539 km na dan prevozi1 ljubljanski tramvaj in ima v svojih vozovih do 25.000 potnikov. Samo zjutraj od 7. do S. uro jih je najmanj 501)0. Pri velikem naValu zjutraj in opoldne so v prometu vsi vozovi, v rednem prometu- pa jih je 28.
p Slamprezulca je odrezata .prste .27-letnemu posestnikovemu simi Francu Šešerku iz Hlapolicev pri Sv. Lovrencu v Slav. goricah.
p Meningitis. Kot drugod se tudi v ptujskem področju, predvsem v Halozah, pojavlja huda bolezen meningitis. V tuknjinji bolnišnici so v preteklem letu beležili prvi slučaj v marcu. Lelos jq, že V takih slu-* čajev. Do sedaj sla podlegli dve žrtvi. Me-i ningitis se najraje loti otrok do 10. leta). 5$£gpv prvi znalj, pa je težek glavobol.
p Meslo v lemi. Na umetniški večer so obcestne luči po našem mestu ugasnile, kakor za nalašč
p Ogenj v Podvinci?!. Pri posestniku Fr. Petroviču v Podvincih je nastal požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Skoda ni krita z zavarovalnino.
POŽAR NA DRAVSKEM POLJU
'Požar je izbruhnil pri posestniku Spu-reju v Branšvajgu pri Račah. Ogenj je zanetil 9 letni posestnikov sin Ludvik Pehar, ki se je igral z vžigalicami. Špu-reju je pogorelo več voz sena in poljsko orodje. Škoda se ceni nad 20.000 din.
STATISTIKA PREKMURSKEGA VVTO BI SNEGA PROMETA
Po podatkih poštne uprave se je luštno avtomobilski promet v zadnjih letih močno dvignil. Tako so v zadnjih .Šestih letih prevozili poštni avtobusi v Prekmurju 122.071 potnikov, ki so plačali skupno 11,570.972 din prevoznine, Dočim je znašal« 1. 1931. število potnikov komaj 11.019 in dohodkov 157.180 din, je bilo lani h 37.301 potnik, ki so plačali 437.007 din. Lep porast zaznamuje tudi promet na novih progah Sobota—Gor. Lendava in Sobota—Beltinci—Dol. Lendava. Na prvi je bilo od julija prevoženih 4.512 potnikov, ki so plačali 35.372 din, na drugi pa 2370 potnikov in je znašal dohodek 31.015 din. Močan promet je posebno na zvezah Sobote z Goričko, kjer je v interesu, občinstva in tudi poštne uprave, da \iiv.ede na obeh progah dvakratno dnevno zvezo.
o „Andrejevo'* se bo imenovalo novo naselje v Spodnjem Gorju pri Bledu,■ kakor je odobrilo noirapje, ministrstvo.
o Polovi&a voznina je dovoljena za udeležence letne konference naših rotarijških klubov v Zagrebu ter za delegate klubov, ki se bodo udeležili kitne skupščina kolesarske zveze v Zagrebu 10. marca- Z:i zadnje velja ugodnost od 10. do 12. marca: <> Brzojavko o svojeiii pegrelm je prejel iz ljubljanske bolnišnice j)Osestnik in lesni trgovec Ffance Kanduč iz Tencliš pri Litiji. Do pomole je prišlo, ker se je Kanduč zdravil v ljubljanski bolnišnici ter so po njegovem odhodu pozabili izbrisati Ume nad posteljo, na kateri je umrl po Kandu-čevem odhodu neki ranjeni rudar iz Trbovelj. Kanduč je spal na peči, ko mu je dostavljač prinesel‘brzojavko.
o Z očelovo puško se je ustrelil na Jesenicah 21 letni tovarniški delavec Ludvik Mike!.. Vzrok je nesrečna ljubezen.
o Trgovci s tekočimi gorivi so brzojavno zahtevali nujno rešitev motornega prometa s spremembo uredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočih goriv.
o' Meningitis tudi na llo!eTijsbem, Zadnje dni je bilo ugotovljenih na Dolenjskem več primerov meningitisa.
o _ Tudi v lendavskem okraju v Prekmurju, se je pojavil meningitis. Nekaj bolnikov je že v soboški bolnišnici, ki je takoj naročila in že prejela serum za injekcije. Smrtnih primerov ni bijo.
o Umor bogale starke. ¥ Globočicah pri Kostanjevici ‘je bila umorjena 77 letna bogata posestnica Marija Bratina. Bila je zadavljena. Orožniki so aretirali njenega dediča, njegovo ženo in brata, ki so osumljeni krvavega dejanja.
o Tntli državna koLdlarna na Pra^nrskejn dobi leleion. Po dolgem času je odobren kredit za napeljavo telefona v kobilarno na-Pragerskem.
o Strahoten samomor s puško. Preiskava je ugotovila, da posestnik Franc Lorber v Perlinju pri Sv. Juriju v Slovenskih gorieah ni napravi) samomora, pač pa da se mu je po nesreči sprožila puška, les-tero je vzel iz omare, da bi -ustrelil ohole lega psa.
o Mura narašča. V zadnjem času se j-.1 pričel talili sntgfiiv IM in je Mura pričela naraščati. Ljudje sc boje, da bodo letos tudi tako hude poplave kakor lani,,
, o Nesrečo. Dokl Etelka, 17 lefna služkinja pri - g. Dielriehu v Murski Soboli, je metala sneg s strehe. Med delom pa ‘ji je spodrsnilo ter je padla na tla tako nesrečno, da si jc zlomila hrbtenico in roko.
o- Znova se je znčrlo s tihotapstvom. Pd zimskem odmoru se je začelo zopet tihotapili. Pred dnevi je nameraval posestniški sin Blaž Tertinek, rodom iz Avstrije, vtihotapiti v-našo državo 9 kg eksportnega sladkorja. Zalotil pa ga je službujoči graničar.
o 28(10 v k<‘ -težak kos železa je .padel v
gušlanjski'jeklarni na-nogo-HI kunernu delavcu Simonu Gorniku.'Gorniku je zaradi udarca ohromela hog'ri'
Kaj J® in kak© nastan© meninglils?'
Nalszljivo vnetje vrat« in nalezljivo vnetje možganske-^opne? in hrbtemene1?.!, tkiva (meningitis cerebrospinalis epide-■mioa) povzroča -nalezljiv bacH me^ingo-cocus intia celularanx. Bacil povzroča gnojno vnetje možganske opne in hrbteničnega tkiva. Nalezljiva bolezen se pojavi v večjih ali manjših epidemijah, pa tudi posamič. -Bolezen se najrajši prime otrok v najzgodnejših letih.
Epidemija meningitis se pojavi najče-šče pozimi, v mrzlih dneh meseca februarja, marca' in aprila. Epidemija pa "ah k o -traja tudi po pet mesecev! Bolezen sse'laliko prenese z že na meningitisu, obolelegžt človeka, čid ljudi. Ki imajo lahek katar v grlu,, pa tudi od docela zdravili ljudi, ki imajo v glu ali nosu nalez-Ijfv' baeil meningococus. Bdcil živi posebno dolgo v vlažnem' zraku, na soncu in suhem zraku, posebno če je izven
človeškega organizma, pa kmalu pogine.
Boie^en Se pojavi docela iznenada; nastopi visoka temperatura, močan glaVo-bol, bruhanje, mrzlica, pa tudi krči. Pi;-ve dni pade bolnik v agonijo, starejšiih otrokom pa se blede. Agonija nastopi pri otrocih prvi teden, če pa se zavleče še v drugi teden, je bolezen težjega značaja.- Utripanje žil in dihanje —"posebno pri dojenčkih — je zelo pospešeno. — Bruhanje traja po večini samo nekaj dni, pri starejših otrocih pa tudi dalje dasa. Tek oslabi docela. Pojavlja se tudi driska. kf onemogoča pravilno hranjenje. Drugi 1n tretji 'teden pa1 se pojavijo na koži šarlahu podobni izpuščaji.
Najčešče se pojavi z boleznijo tudi vnetje vratu, to pa zaradi napada b-tciloV na živčni sistem. Pri davljenju se bolnikova sdava zvija nazaj, če se hoče bolnik prikloniti, pa je zvezano z velikimi
bolečinami. Vnetje vratu pa se ne pojavlja pri otfpclh izpoc} tretjega letal'Zboleli'otroci postanejo g£lo občutljivi 'tudi pri dotiku na rokah in na no^ah, kar opaži mati pri previjanju. Starejši otroci ne prenesejo tudi. ne/močne svetlobe, in 'ne 'zvoka. Pri dojenčkih so Jon{'ane’e (mesta na glavi, kjer še kosti niso zrasle) zategnjene in nagrbančene.. Bolnik lahko oslepi in ogluši, mlajši otroci na' lahko postanejo docela gluhonemi. Otrok na lahko ostane tudi duševno zaostal.
Otrok ie šele takrat izven vsake nevarnosti, ko je že dnlie časa br^z vročine ter je tudi duševno normalen. Smrtnost nastopa v 30 do 60%, del •>rebo!eHk na ostane zn stalno defekten. Za zdravljenje uporabljajo posebni serum, ki ie nokazal že lepe uspdie, Obolelega ofro->ka i.if treba takoj poslati v bolnišnico.
■Mat
r 'n!’l^J&FSS3SSgLy M
Mal položi dar doma na oStar
Bogata bilanca moške in ženske podružnice CM© v Mariboru
industnjce.v in 38 iz drugih pokli-
Sinočnii občni - zbor obeh podružnic CMD v Mariboru je pokazal, da se pretežni del Mariborčanov v polni mer: zaveda pomena iii važnosti narodno obrambnega dela. saj, je bila dvorana Narodnega doma polna Ciriimetodarjev n drugih narodno obrambnih delavcev. — Zborovanje jc vodil predsednik moške podružnice CM.O šolski nadzornik g. Iv. Tomažič, ki je najprej pozdravil zastopnika Sokola Matice dr. Rosino m ravnatelja Mastnaka, predsednika RK dr. Jančiča, zastopnika ZKD g. Pirca, zastopnico Zveze gospodinj go. M e š i č-kovo, zastopnico Jadran-Nanosa go.. Pintarjevo in šolske' nadzornike Močnika' C e p u d r a, Lavriča ter V e t r i a n i j a,.prav prisrčno pa še mlajšo generacijo, ki. so jo predstavljali pevci trgovskih pomočnikov.
Zborovalci so se uvodoma poklonili spominu umrlih prvoborcev CMD gosp. Cvetka, ge. Burnikove, ge. Balon o ve in ravnatelja P iška, ki jih je ■smrt ugrabila sredi najintenzivneišega dela za našo mejo.
Predsednik g. Tomažič je nato opisal uspešno socialno delo CMD. Trdil je, da jč treba najprej rešiti socialna vprašanje r.a meji, ker šele potem bo uspešno rešeno tudi narodnostno vprašanje. V tem, pogledu ima CMD v teku polstoletja ogromne zasluge. Vsakoletne božičnice so prava uteha za naše obmejno ljudstvo, ki hrepehi po tesnejših stikih z zaledjem' in potrebuje zlasti socialno pomoč. Obe podružnici CMD v Mariboru sta v polili meri izvršili svojo plemenito nalogo. Z denarnimi zbirkami in zbirkami v, blagu omogočita vsako leto obdaritev siromašnih otrok v vseh obmejnih šolali. Zadnje božičnice so še prav posebno uspele. Kljub temu. da so bile razmere tokrat mnogo slabše, so se ljudje še ,v večji meri zavedali svoje socialne dolžnosti do naše meje in še mnogo bolj podprli socialna stremljenja CMD kakor pa druga leta. Letos sta obe podružnici nabrali v denarju 32.495 din, v blagu pa 16.906 din, skupaj torej 49.401 din CMD v Liubljani je dala za obmejne božičnice 28.485 din, CMD. v Mariboru pa ,47.552, din, tako da so dobile obmeine šole za Božič 76,037 din samo od CMD. Poleg tega so imeli mariborski trgovci posebno akcijo za obmejne božičnice, saj so obdarovali dve Šoli, naši Rotarci so priredili božičnico v šolah na meji, srednje šole v Mariboru p~a so obdarovale vsaka po eno šolo. Pri, socialni akciji za našo mejo so sodelovali tudi RK. Narodna odbrana in Slovenska straža, tako da se letos dobile obmejne šole nad 100.600 din, kar predstavlja ogromno socialno delo.' Seveda gre pri tern vse priznanje zlasti ženski podružnici CMD, ker sp članice nesebično zbirale prispevke v denarju in blagu ter navduševale meščane za socialno pomoč na meji.
Pri socialni akciji CMD je treba podčrtati tri dejstva;-ki so zelo razveseljiva: sodefovala je ljudskošolska, srednješolska ?n akademska mladina, ki je doslej stala ob strani. Taborjenja akademikov na meji so zelo koristna, saj se bodoči javni delavci seznanjajo s socialnimi, gospodarskimi in narodnostnimi problemi na meji. Le eno je še potrebno. Obmejno ljudstvo si želi več cbiskov iz mest. Nji-
cev, o cev.
O delovanju ženske CMD je poročala namesto odsotne predsednice ge, dr. L . p o 1 d o v e ga. V o m e r j e v a. Podružnica , šteje 464 članic in je zlasti razveseljivo dejstvo, da je med ženstvorn vedno več zanimanja za ideje CMD.
Blagajniško poročilo je imel tudi tajnik g. Golež, za žensko CMD pa ga. špi-1 a r j e v a.
Za predsednika moške' podružnice CMD so ponovno izvolili g. Tomažiča, za tajnika Frana Goleža, za blagajnika Ivana Cvetka, v odboru pa so prof. Ivan Mravljak, Anton Bran d ne r, Hinko S a x, Miloš Oset. Franjo M a-
lioVc prireditve bi bile še uspešnejše, če bi prihajali tudi meščani med nje, saj bi s tem dosegli največji moralni uspeh, da ne omenimo gmotnega. Tudi v tem pravim je usmerjeno delovanje CMD. Za obmejne kulturne, gospodarske in narodnoobrambne prireditve je treba v zaledju zbuditi več zanimanja. Vsako nedeljo je treba prirejati izlete v obmejne postojanke, ki bodo potem postale prave narodne trdnjave. Podpreti je treba idealna stremljenja obmejnega učiteljstva, ki ima ogromne zasluge pri utrjevanju narodne zavesti na naših mejah.
Izčrpno tajniško poročilo g. Goleža je pokazalo administrativno poslovanje CMD. Moška podružnica ima 407 članov, med njimi 63 državnih in samoupravnih nameščencev, 1 duhovnika, 43 zasebmh nameščencev, 34 odvetnikov in notarjev, 22 zdravnikov. 42 obrtnikov, 49 trgov-
j e r, Peter M a r o h, Mihado D o j <
novic, Ciril Skvarča, Mar. K r a 1 j, Ivan Robni k. Peter M o č n i k, Franjo H o r v a t in Viktor M a v r i č, v nadzor-
nem odboru ravnatelj B r a t o š in M e d-v o.d; Odbor ženske 'CMD je ostal dosedanji z go. Lip oj do v o kot predsednico, go. V o m e r j e v o kot tajnico in go. Spil a r-j e v o kot blagajnico.
Najlepši del večera pa gre v zaslugo g. Ivana Rob.ni k a, neumornega borca za zapuščeni KozJak, ki ga do temeljev pozna in; ceni. Govoril jc o delu CMD za Kozjak. Njegovo-predavanje je tako važno, da ne; bi bilo nrav. če bi ga objavili sr mo v izvlečku. Zato ga bomo v celoti objavili v prihodnjih, dneh. Za'izvajanja, prepletena z zdravim humorjem, je bil govornik nagrajen z dolgotrajnim pritrjevanjem.
Zelo uspelo zborovanje so zaključili pevci trgovslrh pomočnikov, ki so pod vodstvom g. C ib I ca zapeli več domorodnih pesmi.
Kaj §»o s Haiifanikiin bombažem ?
Instituta Cotoniero v Milanu je. izročil naši delegaciji, ko se je nedavno tam mudila, pismeno izjavo, . da je italijanska tekstilna industrija pripravljena dobaviti našim tkalnicam polovico še nedobavljenega prediva po ceni 5 lir, baza 20;i Amerika. Ta cena. je višja od one, ki so jo dosegli posamezni uvozniki še pred Sedanjo vojno. To se pravi, da gre tukaj ža dobave predvojnih zaključkov. Italijanske predilnice bi morale dobaviti Jugoslaviji še 1.400.000 kg ali po gornjem pojasnilu še 700,000 kg prediva.
S tem hočejo dobiti Italijani svobodne roke za nove kupčije z„ jugoslovanskimi uvozniki. Znano je; da stoji italijanska vlada na stališču,..da je treba najprej rešiti-stare kupčije in šele nato se fahko
prične z novimi naročili.
Zelo zanimivo je, da nam Italijani nudijo nove dobave, oziroma dobave stornirane polovice po ceni 18 lir za kg baza 20H Amerika. Medtem pa prodaja Italija isto predivo Romuniji po 23 lir kg, v notranjem prometu pa po 32 lir kg. Zakaj so torej takšne .razlike v ceni med našim in romunskim tržiščem, ko se blago vendar prodaja za gotovino in brez rizika? Mi tudi moramo kot poljedelska država boljšega blaga za. Italijo kakor pa Romunija, kr ima nafto! Torej je jasno, da se rtninanski gospodarski krogi boje, da bi -jim mi vrnili .milo za drago in bi jim premnog: jz starih napočil zaračunavali po višji ceni.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. - Glavno žrebanje 89. kola
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
80.000.—: 44268 65007
60.000.—: 87520
40.000.—: 48656
24.000.—: 7767 18310 39037 87796
20.000.—: 79969 86442
16.000.—: 29570 43306
12.000.—: 59605 77544 Din 10.000.—:
738 5193 7598 15817 18643 27045 28283 37868 60135 62701 64100 66943 91213 91565 Din 8000.—:
3221	2702	7298 21441 47076 48447 62413
71980 89084 97151
Din 6000.—:
2878 17206 17738 32133 41077 47190 61698 70813 74266 92489 92946 Din 5000.
m Drugemu le jamo kopa! neki mož irdoživec, ker rim dolični ril bil všeč zaradi politiko. V to / jamo pa je padla njegova žena in se zlepa iz nje ne bo izkopala ....
m ,.Pravice staršev in otrok" predava
danes v materinskem lečajn dr. D. Cernej iz Ljubljane.
m Predavanje Angleškega kluba. Lektor ljubljanske imiverzd Air. - Lawrchšbn predava drevi o!) 20.30 v prostorih Angleškega kluba v Krekovi M o „Slangu" (londonsko narečje).
m Uprava inarib. podadbora Udruženja rezervnih Oficira i ratnika vabi člane, da prisostvujejo občnemu zboru, ki bo v nedeljo, 10. t. m„ ob 10. v dvorani restavracije „N6vi svet" (Povodnih). K občnemu zboru vabimo tudi druge rezervne ofi-cirje-nečlane. m Zaradi cunj sta se stepla ob Dravi
6288 13384 13801 19239 23004 24070 27449 dva nabiralca odpadkov in cunj, in sicer 33786 45200 47345 59336 68277 75695 880971 nezaposlena delavka Ivana D. ter Jožef P.
90900
Din 4000.—:
145	1774	14015	23396	28911	39048 4016S
40594	.43441	47774	49810	57743	58092.-61595
63310	64088	66263	69296	70110	75165 80457
80518	87288'8835i	88526	91596.93584 93732
94653 96092 98222
(Brez jamstva) Pri nas so bile kupljene sledeče srečke: Štev. J8.043 (din 10.000.—), 17.206 (din
6.000.—), 33.786 (din 5,000.—) in 93.584 (din 4.000.—).
Pooblaščena davna '-''».»Mura <1 rž. razredu' loterije bančna oostovalnlca BF/L1AK. Maribor, Gosposka ulica
Slednji je prizadejal ženi več poškodb iia glavi.
m Novo kolo je nekdo ukradel tehniku Ivanu Veršicu iz veže v Smetanovi ulici 30. Ukradeno kolo jc znamke „\Vandcrer‘ z cvid. štev. 26011.
m Z britvi:« si je prerezal žile na levem zapestju 28 lelni kmečki delavec Franc H. z Radia na Kozjaku. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
m Posebni Vlak za Planico je zaradi velikega zanimanja zagotovljen. Interesenti naj .sc zanesljivo javijo do sobote dopoldne. da bo železniška uprava pripravila dovolj vagonov.
m Všlopniee za skakalne tekme na Planici se dobe pri „Puiniku“.
OBJAVA- VOJ. RAZPOREDA.
Vojaški oddelstf mestnega poglavarstva ' Mariboru razglaša, da bo razglasitev obvez-niškega razporeda 10. t. m. od 7 zjutraj nepretrgoma do 6. zvečer v telovadnici i. meščanske dekliške špic (Slomškova šola). Miklošičeva- K Razgasifve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki rojeni leta 1890 do vključno 1919, ki, šo; vojaško pristojni v mesto Mariboi in bivajo v mestu. Vsak obveznik naj. prinese s seboj voj. knjižico (lspravo). Razglasitve voj. razporeda se morajo udeležiti Tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in prevoznih sredstev. Pripominjamo, da so od te dolžnosti izvzeti: 1. v Mariboru bivajoči obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, ampak pripadajo v pogledu vojaške pristojnosti drugim občinam: 2. rezervni in vpok. častniki naše armade; 3 vsi duhovniki in 4. vsi stalno in začasno nesposobni voj. obvezniki.
m Gasilski četi v Mariboru je darova! industrijalec Hutter 500 din namesto venca na grob tkalcu Martinu Babiču.
* Za koncert APZ‘ iz Ljubljane, ki bo 16. marca v Sokolski dvorani, si pravočasno omislite vstopnice pri „Putniku"-
'iino
* Grajski kino. Samo še do četrtka ,,P!?s v operi". Smeh, zabava in zopet smeh. Pride: ,,Kraljica usode".
* Esplanade-idno. Prvovrstna francoska komedija „Ona hoče, oa pa noče" z Danielo Darieus. Film smeha in zabave.
* Union-kino. „N a n c y in njegovi detektivi", izborni kriminalni film izredno napete vsebine.
^srrfeopsfeo gfesžaffšže
četrtek. 7. marca, ob 23.: ..Vdova Rošlinka". Red B.
Petek, 8. marca: Zaprto.
Sobota, 9. marca, ob 20.: ,,Kovarstvo iu ljubezen". Red A.
Nedelja,. 10. marca, ob 15.: ,,Zaroka na Jadranu". Znižane cene. Ob 20.: .,Otliello". Znižane cene.
Konec ledna v mariborskem gledališču-V soboto se ponovi vseskozi napelo-zanimi-va Schillerjeva žaloigra ..Kovarstvo in ljubezen". Na vrsto pride red A. V nedeljo popoldne se uprizori priljubljena Rasber-gerje\;a opereta Zaroka na Jadranu", zvečer pa Sliakespearejčv veličastni ,,Othelto". Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane cene.
»Pekovski pomočniki v borbi za svoje pravice41
Pod tem naslovom smo v našem listu št. 53 od 5. t-. m. objavili poročilo o občnem zboru Združenja pekovskih pomočnikov, v katerem smo med drugim navajali slučaj o izkoriščanju vajenca Ivana Veličlčaš'strani /nekega pekovskega mojstra s Pobrežja. V tej zadevi smo dobili naslednji popravek, ki ga v smislu tiskovnega zakona objavljamo:
»Ni res, da je 16 letna deček Veličič Ivan delal pri nekem pekovskem mojstru na Pobrežju po 20 ur na dan. da je bil radi mraza, nezadostne prehrane in nezadostnega spanja popolnoma izčrpan, da je moral vsako jutro nositi težak koš peciva, da ga je gospodar nekega dne pretepel, ker je po končanem delu zaspal, in da ga je sredi zime protizakonito vrgel na cesto, marveč je res. da ie ta vajenec delal samo 10 zakonitih ur na dan, da je imel'zadostno hrano. ob’eko in spanje, da je nosil običajen koš peciva, da ga gospodar ni nikoli pretepel in da ga tudi ni protizakonito vrgel na cesto. — A u e r Hubert, pekovski mojster v Pobrežju.«
Iz samega teksta našega poročila .ie bilo razvidno, da smo o slučmu verodostojno poročali po izjavi tamika združenja g. Miloša Z i d. a n š k a, ki jo je podal na občnem zboru.
Kulturno delo Slovanske čitalnice v Mariboru
Pred kratkim je bil občni zbor najsta-i rejšega mariborskega slovenskega društva , 1861 ustanovljene Slovanske čitalnice, matico skoraj vseh mariborskih kulturnih društev, središča, vsega slovenskega društvenega življenja v predvojnem Mariboru.
Podrobno poročilo o društvenem delovanju v zadnjih letih je podal predsednik g. Niko V r a b i. Iz njegovega poročila, kakor tudi iz poročila knjižničarja g. Antona.H lebšu je razvidno, da je Slovanska čitalnica že od leta 1926. posvečala glavno svojo skrb Ljudski knjižnici, ker je zaradi utesnitve društvenih prostorov in preselitve v pritličje Narodnega doma morala začasno opustiti vzdrževanje čitalnice. Ljudska knjižnica zadovoliivo usoeva. dnsi se radi svetovnih prilik opaža splošno upadanje zani-
manja javnosti za lepo in znanstveno knjigo, in dasi knjižnica nc uživa nikakih podpor javnih, oblastev.
Ljudska knjižnica, šteje sedaj okrog
13.000	knjig. V jetu 1939 ki je nabavila 127 novih knjig .in revij za 6410 din, leta 193S isto število za 8653 din. Izposodilo se je leta 1939 3385 slovenskih knjig (leta
1938 3822), 169 (257) slovenskih medinskih, 224 (264) hrvatskih. 95 (149) čeških. 4310 (5430) nemških, 31 (30) angleških. 5 (14) francoskih. 11 (6) italijanskih knjig Skupaj je bilo 200 (199) izoosojevalmh dni. Knjižnico je obiskalo 2874 (leta 193® 3763) obiskovalcev: koncem decembra
1939 ie bilo vpisnih 1321 obiskovalcev Med izposojevalnimi urami je obiskovalcem na raznolago tudi čitalnica revij, na nove pridobitve knjig pa so opozorjeni z razstavo novih knjig v izložbenih omaricah. Razmeroma vjsoko število hrvat-
skih knjig je posebno srednješolski mladini na razpolago.
Blagajniško poročilo je v imenu g. dr. Borisa Kristana podal g. Anton Hlebš. Na predlog revizorja g. Lojzeta D o 1 e-ž a 1 a se je blagajniku izrekla razrešni-ca. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor: Niko V r a b i. upravnik kaznilnice za predsednika, Janko Dekleva, blagajnik Posojilnice za tajnika, dr. Boris Kristan, zobozdravnik, za blagainika. za odbornike na dr. Makso Žnuderl, odvetnik, dr. Rudolf K a c. zobozdravnik, dr. Leon K a e, zobozdravnik, Janko G1 a s e r. ravnatelj Žtudilske knjižnice, Viktor Gruntar, profesor in Anton Hlebš. zasebni uradnik. V nadzorstveni Mbor sta bila izvobena gg. dr. Leopold °oljancc. nrosvetni insn^ktor v p. in Loizc D o 1 e ž a 1. knjigovodja
t
2*359 m>VC*SitB
Afganistan bi bil pretrda kost za vsakega napadalca
Strateški ogledi po Bližnjem vzhodu — Muslimanska s:ia med dvema taboroma
V zvezi s formiranjem Weygandove vzhodne vojske poročajo, da je Nemčija že v novembru lani predložila sovjetski Rusiji grandiozen načrt, da bi oslabila pritisk na zahodu. Nemški poslanik v Moskvi je tedaj obiskal šefa generalnega štaba sovjetske vojske in razpravljal z njim o možnosti izvedbe nemške zamisli.
Po lem načrtu, s tujo pomočjo razbremenili svoj položaj proti zaveznikom, naj bi sovjeti koncentrirali večje svoje sile v Turkestanu in Buhari. Zamišljen je bil tudi napad na Afganistan in Iran ter dalje na Indijo.
Posledice tega obiska so bile alarmantne vesti o zbiranju rdeče vojske na severnih mejah Afganistana in Irana. Pisano je bilo celo, da so prišli nemški odposlanci v Kabul, kjer so zasedli neko poslopje, ki ga jim je dalo sovjetsko poslaništvo na razpolago.
Medlem je prišla vojna na Finskem, kjer je moč sovjetske vojske v svetu precej splahnela. Nastal je celo v Nemčiji dvom, ali je rdeča vojska zmožna za večje operacije na težavnem terenu notranje
Azije. Vendar so ostale vesti o nameravanem napadu proti Indiji še dalje v javnosti. Naj bo že kakor koli, poglejmo,
$ J MHAHja
kakšno je ozemlje, kjer naj bi šel ruski medved po kostanj za druge.A
Ves Afganistan je terensko zelo težko prehoden. Po vsej širini ga prečka 1500 km dolga, 600 km široka gorska pregrada. Povprečna višina dežele znaša 1200, v hribovitih krajih pa 3000 m. Večni sneg leži v gorah. Ce bi holeli sovjeti obiti to
gorovje, bi morali opraviti dolgo pot na Iran. Najkrajša pot bi bila preko do 6000 m visokega Hindukuš gorovja v dolino Kabula.
Gorski sklop ob indijski meji z vstopom v dolino preko Kyber Passa so Angleži močno utrdili. Vzdolž 30 km se vleče niz utrdb, ki so zaradi nemirnega obmejnega prebivalstva stalno močno zastražene. Obenem z vedno pregrado Indusa je tu močna bariera zaveznikov, ki bi z vojsko, zbrano pod poveljstvom generala Weyganda, takoj reagirala na sovjetski pritisk proti Afganistanu z napadom na Kavkaz, tja k petrolejskim vrelcem.
Med sovjetskim in zavezniškim operacijskim področjem leže muslimanske države ki so od 8. julija 1937 povezane s sa-adabadskim paktom v skupni obrambi. Muslimani Turčije, Iraka. Irana in Afganistana torej ločijo obe vojski, naravno pa je, da bo vsak napad žel složen naslop vseh Mohamedovih privržencev. In v tem je močna opora zaveznikov proti vsakemu iznenadenju na Bližnjem vzhodu.
Rasistični zakon tudi v sovjetski Rusiji. V njujorškem listu »Nation« objavlja ameriški novinar Oswald Biliardi, ki je bil nedavno v Nemčiji, da bo v smislu sporazuma s Hitlerjem tudi Stalin uvede! rasistični zakon v Rusiji po načelih niirn-berškega zakona.
Nemške drž. železnice pošiljajo veliko število lokomotiv, tovornih vagonov in drugega železniškega materiala v Romunijo. da bi pospešili dovoz ruskega blaga in petroleja.
Velike tovarne letal gradijo v Avstraliji. Milijardo in pol dinarjev bodo porabili za instalacije. Proizvodnja leta! tipa »Taurus« se bo skoro začela. Prva angleška naročila za 450 milijonov din so že dosrtela.
\
GENERAL WALTER KIRKE
vrhovni poveljnik angleške teritorialne vojske
Poštna raketa preko Sredozemlja
Dolgo se že trudi znanost, da bi z raketnimi poleti dosegla druge planete, obletela v nekaj urah ves svet. Vse ostaja še sen, zdaj pa poročajo, da se neki francoski inženir ukvarja z mislijo, kako bi sestavi! raketo, ki bi z veliko hitrostjo oreletela Sredozemsko morje in opravila redno poštno službo med južno Francijo in Alžirom.
Inženir je sestavil takšno raketo, ki se je dvignila 65 m v zrak s hitrostjo 30 m na sekundo. Leta 1930 je neka raketa
zletela 700 m v zrak s hitrostjo 1000 km na uro. Pred vojno je raketa dosegla še večji rekord, zletela je 3500 m v vodoravni smeri in dosegla hitrost 1300 km na uro.
Problem je v tem, da mora raketa doseči hitrost 28.800 km na uro, če hoče premagati zemeljsko privlačnost, da ne bi padla na tla. Letela bi okrog našega nlaneta kakor majhen Mesec, ki bi za not okrog Zemlje potreboval le 3000 sekund.
300 vo;akov jo je hotelo za ženo
V Maginotovi črti so poskrbeli, da imajo vojaki tudi dovolj zabave. Še večje veselje je seveda v zaledju, kjer so po mestih stacionirane rezervne čete. Nedavno se je vrnila na Angleško kabaretna plesalka Primrose Orrock, ki se je pohvalila, da je njena turneja med an-
gleškimi in francoskimi četami zelo dobro uspela. Po vsakem nastopu so jo vojaki, tako Francozi kakor Angleži, naravnost obsipali s pokloni, mnogi pa prosili za roko. Na vsej turneji, pravi mlada plesalka, je dobila nič manj kakor 300 ženitovanjskih ponudb.
Društvo ..Podonavski center" v Parizu
n
Kakor javlja »Excelsior« se je ustanovilo v Parizu društvo »Podonavski center«, katerega člani so pripadniki podonavskih držav. Odbor šteje 12 članov, dva Čeha, dva Avstrijca, dva Madžara n šest članov zavezniških držav, po dva Francoza, Angleža in Poljaka. List dostavlja: »Med narodnostmi, ki si hočejo v Parizu potolažiti svojo usodo in obnoviti potlačeno dušo, zbujajo posebno pozornost avstrijska, češkoslovaška in madžarska država. In to zaradi njihovih
prizadevanj v zadnjem času in koristi, ki jih more od teh naporov imeti Francija.«
»Podonavski center« je bil ustanovljen za proučavanje sedanjih prilik v tem delu Evrope in za iskanje izhoda iz posameznih vprašanj. Izdajati namerava tudi svoj glasnik.
Najdaljšo japonsko brado so na zasedanju bradačev mikadovega cesarstva izmerili pri Nadširo Katu. Merila je 1.65 metra.
FLORENCE RIOOELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
17
»Res je,« je mirno dejal Michell.
Vsi trije so vstopili v kočo. Koče ni bilo primerjati s Filipovo prostornejšo. Stavba je bila razdeljena na dve polovici; ena je služila za »spalnico«, v kateri sta stali ob steni dve železni postelji ter nekaj omar, ki so bile zbite iz zabojev; druga je bila namenjena za dnevno sobo. Zelo reven prostorček z glinastimi tli in odprtim ognjiščem. Bambusov strop je bil črn in zakajen. Ob steni je bilo nekakšno ležišče, pokrito z več kožami. poleg njega nekaj stolčkov ter omara, na kateri je stal popolnoma nov gramofon.
Filipov dom je bil proti temu pravcato razkošje. Glenison se je zaskrbljena in nekoliko presenečena ozirala naokrog. Tu mora torej prebivati ljubki mali Robin, tu ga torej oče »vzgaja za trdo življenje«. Prav zares, tu se fantek ne bo raznežil, saj ni niti dobre mater ne roke, ki bi jo otrok potreboval. Gleno je silno mikalo, da bi Michellu povedala, da je njegovo postopanje sicer občudovanja vredno, vendar pa na vsak način nekoliko napak. Zapuščeni dom ... samotn mož... ne. to ni pravo okolje za otro-I ka. Pogumna izgnanca, oče in sin... kaj
ju vse čaka, če jima Bog ne bo še posebno milostljiv...?
Ostala je pri njima na kosilu, ki je sestajalo iz dobre juhe, pečene jagnjetine s sladkim krompirjem in zlatega »paw-paw« z limonovim sokom.
Ko so po kosilu hodili po farmi, je Glen neprestano primerjala Michellovo farmo s Filipovo.
»Nekoliko zanemarjeno je vse,« se je opravičeval Michell, »čeprav se oba od jutra do večera močno trudiva.« Glenison je bilo silno všeč. ko je Michell k vsaki stvari prištel tudi svojega malega sina. »Nič se ne bojiva trdega dela. V domu 'mava vse tako enostavno in revno. In kako neizmerno vesela bi bila oba, če ostanete pri nama nekaj dni, predno se ooslovite od tega samotnega kraja. Lahko spite z Robinom v naši »spalnici«. ;az bom v sosednji sobi na ležišču.«
Glen je bila ob tem predlogu toliko oresenečena. da ji je Michell bral pre-'enečenje iz oči.
»Veste, mi na klepetave govorice ne lamo ničesar. In Robin bi bil vendar za-'esljiv varuh' vaše nedotakljivosti « se ie Michell skušal s smehom izmotati iz prejšnje zadrege.
»Ah — pridite k nama za dolgo — miss Kenutry, jaz in oče vas imava zelo rada!« je vzklikal Robin ter se stiskal h Gleni.
»Zelo rada bi prišla,« je dejala odkritosrčno, »toda, veste, jaz sploh ne bom več odšla od tod. Jaz ostanem ... jaz...«
Michell je prekini! neprijetni molk, ki je zavladal po tej Glenini izjavi. Obmii se je k njej z bolestno stisnjenimi ustnicami.
»Je — Castle?« jo je tiho vprašal.
Zardela je Glen prikimala, »čez dva tedna bo svatba.« Potem mu je pripovedovala o sleherni podrobnosti njunega svidenja in o načrtih za bodoče življenje, o njunem poznanstvu izza prejšnjih let in podobnih rečeh.
»Tprej ga že dolgo poznate?« jo je še vprašal, ne da bi ji pogledal v oči.
Čudila se je, zakaj zveni njegov glas tako suho in odrezano, zakaj je tako ostro stisnil obrvi. Michell si je vznemir-eno grizel spodnjo ustnico. Sicer je mogoče. da tale mala sestra z misijonarske oostaje ni vedela o zadevi nič natančnega. Morda pa je vse le natolcevanje in domišljija, ki je bila porojena v razgretih glavah. V teh treh dneh. ko je negovala bolnega Robina, mu je povedala marsikatero mično zgodbico iz življenja bližnjih sosedov. Za desnim pobočjem je na nriliko Sytnpkins. ki se je popolnoma za-nil ter nečloveško ravna s svojo ženo. Pri Johnsonu je narobe: tam pije žena, zanemarja gospodinjstvo in otroke ter se
CORDELL HULL
zunanji minister USA, ki ga po vesteh
italijanskih listov predlaga Roosevelt kot svojega kandidata za predsedniške volitve
Buri služijo v angleški vojski. Mfed
prostovoljce se ie prijavil tudi najnlajši sin generala Koss de la Reya, ki je bi! vodja upornikov v burski vojni proti Angležem.
20(10 godbenikov iz kavarn in restavracij je demonstriralo na ulicah Kjeven-havna, ker so morali zaradi pomanjkanja premoga prej zapirati lokale, pa so prišli ob zaslužek. Vlada je obljubila pomoč.
200.000	frankov v škatli za pecivo so
odkrili na neki dražbi starega pohištva v Franciji. Natr. • je obvestil srečnega ded;ča o neobičajni najdbi.
Vstop USA v vojno napoveduje moskovska »Pravda« ter meni, da bo način ameriškega posega v evropsko vojno isti. k*Vor je bil 1917
Z nabrušenim drož?©m v rokaht je dejal nemški general Bruchitsch častnikom v nekem govoru, ki ga je imel v Krakovu.	5	'
— Halo, gospod, zbudite se! Stao že v I. 1940!
— Za božjo voljo. Kaj bo rekla moja žena? Koliko mesecev sem pa spal?.,.
vlači okoli sosedov. Gospa Oliverova pa je bila skoraj pol leta sama na neki farmi, dočim je odšel njen mož v Uganda ali v Kongo za temnimi posli. O gospe Elizi Oliverovi je vedela povedati sestra Lamontova še prav posebno zanimive stvari; tako je z vso gotovostjo zatrjevala, da gospa Eliza ni dolgo vzdržala na samotni farmi.
»Precej očitno se je motala okoli mladega Castleja. Vaš najbližji sosed je, gotovo ga kdaj še srečate. To vam je ženska. ki zna oviti moškega okoli prsta. Ali se vam ne zdi, da je tako življenje precej žalostno?« je mirno zrla v Michella. »Tone v dolgovih, v mestu ji kupuje dragocena darila, pije, pleše in. igra v njeni družbi.«
»Zlobno opravljanje,« si je rekel Michell. »Morda Da je v vsem tem le nekaj resnice.« Žolel si je. da bi Glen s svatbo počakala še nekaj časa. Toda ona hiti vanjo tako slepo, pa četudi je poznala tega moža že pred leti. Pametnejše in previdnejše bi bilo. počakati še nekaj časa ter ga znova spoznati v novih razmerah. Take žene kot je Glenison bi bilo v resnici škoda, če bi morala progasti v nesrečnem zakonu. Michell je čutil, kako se ga polašča razdraženost, zakaj naposled si je moral nemočno priznati, da na tem ne more ničesar izpremeniti. In če bi bile govorice še tako resnične, bi ne mogel zaustaviti toka. Castle pa je morda popolnoma n oko »ni svojo preteklost, ko se je zaroči! z Gleno.
Stran 6.
»Večer n f k«
Vt Maji boru dne-7. III. 1940.
1030-9
Kam, kie?
KRALJA PETRA TRG 6
Sobota
Umrla nam je naša draga mama
Katarina Semolič
ZAHTEVAJTE BSESPtACNI CENI
Izduju m urejuje A!X>I.F RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Teleion uredništvo štev. 23-67 in uprave štev. 28-67,. — Poštni čekovni račun štev. 11. t09.
MALI OGLASI			1 1
CENE MAl IM OOLASOM: V tnalih aflailh »'»ne vsaka beseda 51' par naimantia nrlatolbina u te oglase le din S— Dražbe oreklld dopisovanja la tenitbvanlskl uglasi din t.— oo besedi Nalmaoiil znesek u t* atlase le din 10.— Debelo (Iskane betede se mionalo d volno Oelasal davek t» enkriino obiavo tnaia din i.— Znesek za male oglase »e olaiole tako) ort naročilu oziroma ea i» v poslati v nismo skopal e naročilom ali oa a« oošiM položnici na Sekovnl raCon it 11.400 Za vse olsmeoe oddevore »lede malih oelasov ge mora orllnfltl mamka za * din			
Razno PREDPASNIKI, ženski, otroški, različni kroji kakor izgotovljene obleke dobite najceneje v novi trgovini Magdalenska oblačijnica A. Kumperščak, DvoFakova-Valvazorjeva. 997—1 Posest	KUPIM HIŠO, dobičkonosno. za 40 do 80 tisoč din, ki bi imela mesečni donos najmanj 70o do 800 din irt to v okolici Maribora ali Ljubljane, najmanj 5 let davka prosto. Simon,,Trobej, Mozell. v. Kočctjc. 1023-2 Kupim	POCENI PRODAM lepo ohranjen globok otroški voziček iu dve veliki delavni mizi. Vprašati Principova ul. 6. Melje. 1004—4 PRODAMO 150 metrov suhih bukovih drv. Ogledajo' se lahko in ponudbe poslati na Kmetijsko družbo. Meljska c. 12, Maribor. 1020—4	
NAJLEPŠA PARCELA v magdalenskem okraju se poceni proda. Vse potrebno na mostu. Naslov v ogl. odd.	KUPIM rabljeno oficirsko .sabljo. -Svečarna; Koroška 8- 1015*3 Prodam	JABOLKA za kuho in jabolčni zaviiač, kg 3 fn 4 din: Šklad’Sčc Ko-raži ja. Kolodvorska ' 1. t032-4 Stanovanje	
HIŠA neizgotovljena. dvostanovanjska. po dve sobi iu kuhinja, na prodai. Naslov, v ogl. .odd. Večernika«. 1013—2	PISALNO MIZO hrastovo, temno, s foteljem, prikladno za pisarno in stanc vanfe, prodam' ugodno. Vprašati Kopališka uh 22-L, desno. 1101 —4	DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni «tranki brez otrok. Principova ulica 9. 1021-5	
		SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška cesta 38. 1029-5	
Spomnite se CMDI	SPOMNITE SE CMD!		
Kultura
Ivo Jančič: Naša zgodovina v slikah
šolski i;;cav!teij v CiWovcah, Ivo Jan-::č. nas je presenetil z tjovim obširnim delom. To je mapa s ponazoritvami zgodovinskega razvoja našega jugoslovanskega ozemlja od početka sveta preko oreseljevanja narodov, od odkritij novih svetov in novih izumov pa prav do današnje dobe. V delu se vid-' ogromna oridnost in skrbnost daljših det. Nekatere ponazoritve so odlične in bodo sijajno služile kot pomožno učno sredstvo v meščanskih šolah in nižjih razredih gimnazij, katerim priporoča to dejo glavni prosvetni odbor v Beogradu.
Nekatere fotografije iz novejše dobe oa dajejo delu precej diletantski značaj. Tudi uvodni stavki niso najbolj posrečeni. Če bi avtor, ki je sicer tudi sam prav dober risar — saj je že pred dvema desetletjema izdal prvo in do sedaj edino slovensko metodiko risanja za ljudske šole — pritegnil k temu svojemu obsir-lerrm delu še kakšnega akademskega slivarja ter dal delo nred obiavo v stro-
kovni pretres našim zgodovinarjem, bi
zrastlo iz tega umetniško in znanstveno kvalitetno in kvantitetno, za vedno ne-nadkriljivo delo. ki bi bilo v ponos vsem nam.
Izredno nas preseneča, da je avtorjevo ime vsepovsod natisnjeno z »mekanim č« na koncu, ki ga slovenščina sploh ne pozna. Ali naj bo to znak večje narodne zavesti? Menda ne! Slovenski pedagoški vrhovi so si že davno osvojili in tudi znanstveno utemeljili, da naj gre drdav-Ijanska vzgoja od slovenstva k jugoslovanstvu, ali drugače povedano: le dober Slovenec je lahko tudi dober Jugoslovan! Izgleda, da v tem oziru niso pri vseh pedagoških praktikih in učiteliih še čisti in jasni pojmi, kar je le v škodo pravi narodni in državljanski vzgoji.
Gornje delo, ki ga je natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani ter stane fin din. je drugače prav d^brp in ga priporočamo.	P. Pr.
Banovinsko prvenstvo v slalomu
Zimsko športni odsek SPD Mfcribor bo priredil v nedeljo, 10. marca, pri Senjurjevem domn banovinsko prvenstvo v slalomu za seniorje in damo, za prve ob 9, za dame pa po končanem tekmovanju seniorjev. Dolžina proge je 6(50 m, višinska razlika pa 140 itt. Pravicd tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSZ, v damski konkurenci pa lahko iz propagandnih razlogov sodelujejo Uidi neverificirane smučarke. vendar se njihovi rezultati ne bodo
Zaključek balkaniade v Carigradu
Turčija je šestič zmagala, Jugoslavija na tretjem mestu
V finalnih borbah za prvenstvo Balkana v rokoborbi je’ tekmovalo 5 Turkov, 4 Romuni, 3 Jugoslovani in 2 Grka. Turčija si je že poprejc zagotovila doVoljno število točk za prvo mesto, šlo je v glavnem za drugo mesto med zastopniki Jugoslavije in Romunije. V odločilni borbi je Romun Siladži premagal Sarajevčana Cuka po točkah, tako da se je Romunija plasirala pred Jugoslavijo na drugo mesjo. Isti dan je Jugoslovan Moguljak v kategoriji peresne teže premagal burka Suada, Grk Petzemas je v \velter kategoriji po točkah porazil De Lucco (Jugoslavija).
Turčija si je torej z 18 točkami šestič osvojila prvenstvo Balkana, na drugem mestu je Romunija z 11, tretja Jugoslavija z 9, četrta Grčija .s 4 ločkami.' Jugoslovanski rokoborci so ši priborili 1 prvo, 2 drugi iu 2 tretji eresli, ii( sicer je De Lucca prvi. v \veItof, kategoriji« dvo drugi mesli sla zasedla Gerovac v težki' in Moguljak v kategoriji peresne teže, dve tretji mesti pa sta si priborila Hopek v banlam in Cub v [Kiltežki kategoriji. Aleksander Ivanič (Maraton, Ruše) se ’ ni plasiral , v finalne borbei
s Izločilno tekmovanje v cross-eounlrj-
ju za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na prvenstvu Ralkaua v Carigradu 24, mar-
upoštcvali v konkurenci. Prijave s prijavnino 5 din je treba poslali najkasneje do 9. marca na naslov Ljubica Ciiigerli, Maribor, Putnik, pri naknadnih prijavah se bo ubirala dvojna prijavnina.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel ban dr. « rko Natlačen. V soboto popoldne ob poi 15. bo vozil z Grajskega trga [K) sebe n avtobus v Ribnico. Prijave sprejemata tj go vi ni Cop in Spori Divjak. Voznina v obe smeri 40 din.
ca, bo v nedeljo, 10. marca, v Ljubljani s startom ob 11. Prijave s prijavnino 15 din se sprejemajo do pol ure pred startom. Atletska zveza bo g najbolje plasiranim tekačem plačala stroške potovanja.
Radio
Petek, 8. marca
Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki; 11 Šolska ura; 12 Naša glasba; 12.30 Poročila; 13.02 Koncert RO; 18 Zenska ura; 18.20 Lucienne Boycr poje; 18.10 Francoščina; 19 Poročila; 19.50 Zimski spori v Savinjskih alpah; 20 Lahka glasba; 20.30 Pevski in orkestralni koncert; 22 Poročila; 22.15 Duel harmonik. — Beograd: 14 Romance; 14.30 Salonski orkester; 18.20 Pl. glasba; 20.10 Vokalni koncert; 20.40 ifhnf. kone. velikega RO; 22.30 Plesna glasba. — Sofija: 18.10 Narodna glasba; 19 Komorna glasna (Čajkovskega trio); 19.50 Prenos iz opere. — Toulouse: 19.30 Salonski orkester; 21 Harmonika; 22.20 Eksotični orkester; 23.15 Zvezde Musič Halla. — Hilvcr-sum: 21.55 Salonski orkester; 22.45 Koncert na orglah. — .Milano: 21 Simfonični koncert (Bach, Liszt in Strauss). — Firence: 21 Plesna glasba; 22 Pesmi s plošč. —■ Budimpešta: ,18.20 Klavirski konc. (Bach, Sirola, Tajčevič in Scarlalli); 20.10 Siuif. koiicert. — Dunaj: 1(5 Mali orkcstpr; 21 Dela sodobnih skladateljev. — Stuttgart: 19.30 V taktu valčka; 20.15 Iz operet. Bukarešta: 18.15 Slovanska glasba; 19.35 Prenos iz opere. Bcromitnster: 20.45 Stara fr. baletska glasba.
Umrl nam je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod
FRANC ZAGODE
posestnik in trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 8. marca, ob pot 17 iz hiše . žalosti. Mariborska cesta štev. 9, na okoliško pokopališče v Celju.
Sv. maša zadušulca se bo brala v soboto, dne, 9. marca, ob 7 zjutraj L farni cerkvi v Celju.
Cel j e, dne 6. marca 1940.	žalujoči	ostali.
Marija Heric
vdova šolskega ravnatelja in nadzornika v. p.
/	<	w- *•	’	1 - ■	*	i
danes ob pol peti uri zjutraj.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 9. marca, ob 16. uri na pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, U- marca, on i/»9. uri v frančiškanski cerkvi.
Košaki dne 7. marca 1940.
Sin In ostali sorodniki
Naznanjamo vsem znancem in sorodnikom, draga mama, tašča, stara mama, gospa
da je umrla
naša
STANOVANJA
soba, kuhinja, 2-sobna. 3-sob-na kopalnica in veranda, se oddajo Smetanova 54. Gostilna.	1007—5
Stanovanje išče
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
veščega aranžiranja, sprejmem takoj za modno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stalna služ ba«. '• "	963—10
GOSTILNIČAR
in posestnik. 36 let star, išče življenjsko družico* s primerno doto. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Resnosti.	1025—12
Službo aobi
SLUŽKINJO.
čisto, vestno in pdšteno za vsa hišna dela se išče. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1005—9
FRIZERKO,
Štajerko, pridno in prvovrstno moč. sprejmem v stalno* službo z dobro plačo. Ponudbe na Matijo Ivanuša, Ljubljana. Aleksandrova c. 4 (pasaža).	1026—9	1
ZAKONCA
brez otrok iščeta za rnaj ali tudi pozneje enosobno stanovanje, ev. s kabinetom in predsobo. Pogoj: čisto, cen-trum ali neposredna bližina mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika«! p. »450«. 1022-6
Sobo išče
MHHnrf* - -*•
1ŠCEM
lepo, opremljeno, sep. sobo v centru. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« p-od »13«.	1012—8
Zgubljeno
—imun -mr-nnnim—
IZGUBILA
se je zlata zapestna ura od! Pobrežja. Aleksandrova cesta do »Narodnega doma«. — Pošten najditelj prejme nagrado. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	1008	11
SSStSLmam
NA »PRI.EČKE
v nedeljo. Se priporoča gostilna »Kren«, Klemenšak. ___________1014—17	_____
IZBORNO KAPLJICO
po ugodni ceni dobite pri Senici. Kneza Koclja ulica. Čez ulico že od 1 litra naprej znaten popust. 1024—17
Vted sezona!
prodajamo 300 parov
Hi čEVliev in
po starih cenah
od 125*- do 195*«-
Oglejtc si stransko izložbo
„KlNG$HOB“
Gosposka ii ica 30
titaite„Večernik“
žalujoči ostali
HLAPCA
sprejmem takoj. Franc Filipič, Maribor. Pobreška c. 38.
MAREC IS40
SCHMEIdEr
ZAGCEB. N1KOUČEVAIO
Pogreb pokojne bo v soboto, 9. marca 1940, ob 15.30 rm mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, Skoplje, Varaždin,
7. marca 1940.
narmouifee so od vseh naiboljše