272. številka. Ljubljana, v torek 25. novembra. XVII. leto, 1884.
Ithaja vHiik dan sveder, izimgi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dete le sa vso leto 16 K,nM z* P°' 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za Jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiTjanje na dom računa tie po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko već, Kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., 6e se oznanilo jt-deukrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledalifika stolna". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanj«; ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   i   50 „
„  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 ..
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za VBe leto........15 gld. — kr.
» J>ol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Vpravndstvo ,,8lovt Naroda4*.
\' LJubljani 25. novembru.
O pomenu in posledicah Tonkinške vojne priobčil je navadno jako dobro poučeni Peterburški dopisnik v „Soleilu" članek, ki itn ■ tudi nekatere dobre opazke o sedanjem položaji. Iz j "ko zanimivega članka posurmemo naslednje odstavke:
Nekateri ljudje imajo toliko srečo, da v vsem vspevajo, ki se okoristijo iz pogreškov drugih ljudij, ne da bi bili s--.-d--lov.ili, ima tacih ljudij, o katerih pravi pregovor, da jim vso gre na dobro tudi takrat, ko spavajo. Taki ljudje so Rusi.
Rusi neso bili deležniki vojne 1870. I., a ven-der jim je ta boj dal svobodno plovbo na Črnem morji, katero je njihovemu praporu zabnnjev la Francoska tretjega Napoleona. Udarci, ki so zaleli Angleško v Alganistanu, v Sudanu, v južnej Afriki, olajšali so jim prisvojitev in utelovljenje Merva in Atreške doline. Otvoritev prekopa sueškega — delo francosko, ako sploh čegavo — manj koristi Mar-8eille-u, nego Odesi.
Dau danes pa bode, nesrečna vojna kitajska, vsem škodljiva, uaposled koristila izključno ruskim interesom. Ta vojna slabi pred vsem zvezo francosko-
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Pivi del. IV.
(Dalje.)
— Stojte, rekel je s tresočim glasom, — drugi pa govore", da so ga je usmilila, domišljevala si je ubo/ica, ki ni poznala ljudij, da ga tudi ona more ljubiti in dovolila je v možitev. In on je v svojej brezumno8ti verjel, da se vse njegovo življenje začne z nova, pa ona sama je spoznala, da ga je varala in on varal njo ... Ne govoriva več o tem, končal je in videlo ae mu je, da mu manjka moči, da bi nadaljeval.
Rekel je: „ne govoriva več,w pa jaz sem videla, da on z vsem hrepenenjem svojega srca pričakuje moje besede. Hotela sem govoriti, pa nekaj me je tiščalo na prsi. Pogledala sem ga, bil je bled in spodnja ustna se mu je tresla. Napela sem vse sile, pretrgala silo molčanja, ki me je bila uko-
angleško, kar je v veliko korist ruskej vladi. Vrhu tega Ta vojna zmanjkuje ter bode čez nekoliko časa popolnem uničila trgovino severne Amerike in Angleške s Kitajem. Naposled ta vojna ne more imeti drugib nasledkov, nego iziuolzenie francoskih financ in opustošenje najlepših kitajskih krajev. To so basni v negativnem oziru. To pa še ni vse.
Ruska diplomacija pridobila je v Pekingu vse, kolikor je diplomacija francoska izgubila. Francoska je sama zahtevala, da ruski konzul štiti njene rojake, raztresene po nebeškem cesarstvu. Rusko vojno brodovje v Tihem morji, ki je danes že silno, vznemiruje Kung-Li-Jamena Bkoro jednako, kakor admirala Courbeta oUlopuice. Japanska je zaveznica Rusije. Iz pristanišča v Vladivostoku iu z obali Sabalina more rusko brodovje, ko navstane lepše vreme, lahko blokirati Koreo in gospodovati nad Pe Če-Li. Kitajci, bistri diplomati, bodo v vsem pri-jonJHvali caru, samo da *e razruši zve/a rusko-fran-coska. Sedaj je Rusija država, pred katero imajo v Aziji največ respektu.
K tem morrinim koristim pridružijo se tudi gmotne. Ko se je Fu-Čev bombardoval, preplašili so se trgovci in brodniki kitajski. To se kaže v prometu in pomorski promet se je zmanjšal. Kakor je bilo naprej znati, velike karavane so sedaj glavna proga za trgovino mej Kitajem iu zabodom. No, in Rum j" ima vsa ustja te proge v svojej oblasti. Turkestan, Amur, z'asti pa imenitno progo Kjabta-Majmačiij. Nekoliko o trgovini v Kjahti:
Preteklo leto se je samo skozi Kjahto upeljalo v Kitaj za 4 milijone rubljev ruskega in za 7O0 000 frankov inozemskega blaga. Razen tega je po istej prpći poslalo se v Kitaj za 2 milijona frankov ruskih kredituh biljetov, za 4 500 000 frankov kovanega zlatega denarja, za 1,500.000 frankov kovanega srebernegu denarja in nad 80.000 funtov srebra v kosih.
lis Kitaja pa se je preteklo leto po istej progi v Rusijo izvozilo za 32 milijonov kitajskega blaga in 550.000 v ru kem srebru, vrbu tega skozi sosedne mitnice za 2 milijona iubljev kitajskega blaga, torej vkupe za znatno vsoto 34 milijonov rubljev v srebru.
Po uajnovejših poročilih, doŠlib finančnemu mi-nisterstvo,   se bode ta eksport  letos vsaj podvojil.
vala, spregovorila s tihim, iskrenim glasom, kateri, sem se bala, da se pretrga vsako sekundo.
— A tretji konec, rekla sem in umolknila, pa on je molčal, — a tretji konec, da je on ni ljubil in ne pravil jej bridkosti, ter mislil, da ima prav, odpotoval in se še ponašal s tem. Vi se igrate, ne pa jaz, ki sem s prvega dne vas začela ljubiti; ljubiti vas, ponovila sem in pr* besedi „ljubiti" se je moj glas proti mojej volji premenil iz t'hega šepetauja v divje kričanje, in prestrašila sem se sama sebe.
On stal je bled meni nasproti, ustna so se mu vedno bolj tresla in dve solzi sti mu pritekli po lici.
— To je bilo napačno! zakričala Bem, Čuteč, da so me hotele zadušiti zadržane solze; — iu zakaj ?  rekla sem ter ustala,  da bi odšla od njega.
Pa on me ni pustil. Njegova glava |e ležala na mojih kolenih, njegova ustna so poljubovala moje tresoče roke in njegove solze jih močile. — Moj Bog, ko bi bil jaz vedel, rekel je.
— Kako? kako? ponavljala sem, a mojo dušo je napolnovala sreča, katera se je za vedno izgubila, nikoli ne ponovila.
Po tem takem je rusko-kitajsko nakladišče v Kja-hti-Majmačinu dedič trgovinskega dobička, katerega monopol so dolgo časa imela mesta: Šangaj, Kanton, Mukaš in Hong-Kong. To je najnaravneji nasledek Tonkinške vojae.
Ne smemo pa zabiti, da se vrše v istim velike reforme v Rusiji. Stranka slavofilska, daneB močna na dvoru, je vneta za narodov napredek in teži po popoln«-) ravnopravnosti pred zakonom. Neprestano naskitkiij-- na zadnje ostanke aristokratićne. In posreči se jej: da se odpravi carska gimnazija Aleksandra in pravniška šola, je sklenenu stvar. Pa da to razjasnim: Inoatranec, došedši v Peterburg, se čudi, videč na Nevskem prospektu šetajoče mlade ljudi, opravljene, kakor Pariški politehniki. Samo, da takoj jedni nosijo zelene ovratnike, drugi rudeče. Prvi so plemeniti dijaki iz pravniške Sole, drugi dijaki na.l vse aristokratične gimntszije Aleksandra.
Ta dva privilegovana zavoda nadkriljujeta vseučilišče. Kdor hoče v jedneea teh zavodov biti vsprejet, mora dokazati višjo stopinjo plemstva; dijaki obeh zavodov dobivajo takoj javno službo IX. razreda, kukeršne di ugi <t j <k.i nikakor doseči ne morejo. Ta predpravica jim je že odvzeta in tako se bodo ti dijaki skoro tudi pogubili. Vsa mludina se tega veseli.
Slavofiii priborili so si še jeden važen uspeh. Vseučilišče v Dorpatu, ki je do sedaj bilo nemško, po.stalo je rusko. Prihodnje leto hh bode v vseh tečajih samo ruski predavalo. Torej „Z Bogom" doktorji iz Beroliua, Kraljevca in Gottingena! Rusko vseučilišče je polnoletno in ne potrebuje več njih dragih služeb.
Še pred 10 leti je bilo na tem vseučilišči sej 70 °/0 dijakov iiHmške narodnoiti, danes je več nego narobe: 90°/0 j'h je ruskega ali pa poljskega jezika.
Dorpatsko tu;e vseučilišče bilo je na sramoto našim naiodnim zavodom. Nekatera predavanja teh iuostranskih doktorjev bila so prav. budalost (na pr. preduvanja iz zgodovine.) Tega zla ne bode več, Dorpat je zopet pridobljen znanosti ruskej, velikej slovanskej očetnjavi.
V Djem se ne bode več poslušalo neprestano roganje vsemu, kar je v zvezi z našito narodnim življenjem, niti breztemeljno hvalisanje tujcev, Nem-
Čez pet minut je Sonija tekla h Kutiji in kričala, da Marica hoče vzeti Sergeja M'hajliča.
V.
Nikakega povoda ni bilo odkladati svatbo, niti jaz niti on ni želei tega. Kat -ja je sicer hotela iti v Moskvo in ukazovati pripravljati balo in njegova mati je zahtevala, da bi prej nego se ženi, napravil novo kočijo, hišno opravo, in popravil hišo, midva sva pa ostala pri tem, da se to pripravi pozneje, če je res tako neizogibno potrebno, a poročiva se čez štirinajst dni po mojem godu, tiho, brez bale, brez svatov, brez pojedine, brez šampanjca in brez vsega tega, kar še navadno pripada svatbi. On mi je pripovedoval, da je njegova mati nejevoljna, da se ima svatba vršiti brez godcev, brez cele gore zabojev in ne da bi se cela hiša pripravila v zmešnjavo, ne pa tako, kakor se je njena, ki je stala trideset tisoč, — in kako ona marljivo, brez njegove vidnosti nakupavt in se s klučarico M.o usko posvetuje, kake preproge, zastore in čajno posodje treba k najinej sreči. Pri nun je deLla Katija isto s strezajko Kuzminišno. Iu v tem se ž njo ui bilo šaliti. Bila je trduo prepričana, da se midva, ko govoriva mej seboj o avujej bodočnosti, le drug diu-
cev: dednega sovražnika. Dorpat dobi zopet svoje suro slovansko ime: Derpt. Sicer pa Derpt, vsacega, kdor pozna povestoico, spominja na najslavnejšo pridobitev, kar so jih svršili bojevniki Petra Velikega.
Kolk ugled, koliko spoštovanje uživa Rusija v Aziji, razvidno je najbolj iz tega, da slavni poto-valec polkovnik Przevalski a svojimi tovariši brez najmanjše ovire potuje po Kitaji ob tibetskej meji, d oči m je proti vsem drugim inostrancem zavladalo Opasno sovraštvo.
Ako sploh kdo, opominjali so Rusi, najboljši poznavalci Kitaja, Francoze, naj ne gredo lahkomiselno v Kitaj. A opomini izgub I i so se v vetru. Naravno je, da je kitajska trgovina krenila na var-neji pot, skozi Rusijo. Dopisuik se spominja, da je tudi Francoska za Napoleona III. imela jednak, možno da celo večji upliv in avtoriteto. Kdo je kriv, da je izgubila, kakor v Kitaji, tako tudi drugod, ta upliv, to avtoriteto? Rusija gotovo ne — ampak Francozi sami
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 25. novembra.
Državni zbor je sklican na 4. dan decembra s cesarskim ročnim pismom. Gospodska zbor* niča se pa sni.le še le okolu 10. decembra, ko bode zbornica poslancev že rešila budgetui provizorij, ka-teri se je| bode potem takoj predložil. Pred božičem se tudi gospodska zbornica ne bode lotila nobene važuejše stv«ri.
V nedeljo je praznoval vojni minister grof Bv'andt-Reidt petdesetletnico svoje vojaške službe. Cesar mu je čaatital v lastnoročnem pismu. Kot vojni minister ima grol Bvlaudt muogo zaslug za zboljšanie vojske.
Kakor „Insbrueker Tagbl.'tt" ve povedati, je na željo večine tirolskega deželnega zbora naučno ministerstvo izdalo ukaz šolskim oblastvom te kronovine, da imajo učitelji na željo učitelja vero-nauka pn poučevanji čitama tudi posluževati se zgodeb svetega pisma. To je dokaz, kaj se vse da z odločnostjo doseči. Naučno ministerstvo gotovo ni z veseljem izdalo tega ukaza, storilo je to saino zaradi tega, tla si zagotovi glasove konservativnih nemških poslancev. Tudi naši državni in deželni poslanci bi gotovo že bili kaj dosegli, ko bi pokazali toliko odločnosti, kakor konservativni Tirnici.
Predvčerai so su hrvatski državni poslanci sešli v klubu liberalne stranke v PeSti. Včeraj so šli k ministerakemu predsedniku. V dolgem nagovoru je poslanec Vukotinovie poudarjal prijaznost z Ogersko, in trdil, da se narodna stranke vedno hoče držati pogodbe in še več tacih fraz. Ministerski predsednik je obetal skrbeti za povzdigo trgovine v Hrvatskej. Hrvatski minister BedeKović, ki je bil tudi navzoč, je zatrjeval, da vladi hoče pospeševati vse težnje Hrvatov, katere ne nasprotujejo interesom ogerske krone. Potem so poslanci še obiskali druge ministre.
Viiaiije države.
Bivši Italijanski pomorski minister senator Passina bode imenovan namesto Ferracciu-a pravosodnim ministrom.
V fraiicoskej zbornici je Pariški poslanec Tonny Revillon interpeloval vlado o naredhab, s katerimi misli pomagati delavcem, ki nemajo dela. Omenjal je, da je v Parita nad 70.000 stavbenih obrtnikov, kojih je polovica sedaj brez dela. Minister notranjih zadev mu je odgovoril, da so se že začela razna dela, v kratkem se p/i začne  graditi mestna
železnica, kjer dobe delavci delo. Druzegv pa vlada ne more storiti. Ko bi začela vlada z denarjem podpirati delavce, takoj bi iz druzib občin prihajali v Pariz. Večina zbornice je pritrjevala ministru.
Nemški državni zbor je volil v soboto pred-sedništvo. Predsednikom je voben konservativec pl. j Weddel Piesdorf. Razun vladnih privižencev glaso-I vali so zanj katoliki; svobodnjaki in socijalisti od-j dali so prazne liste. Svobodnjaki ga zato neso marali, ker je uradnik. Prvim predsednikom je izvoljen član katoliškega centruma baron Franckenstein, drugim pa svobodnjak Hoffmann. Izmej narodnih liberalcev ni nikdo izvoljen. Katoliki so stavili v zboru predlog, da se delo ob nedeljah in praznikih prepove, delo otrok in žensk v tovarnah omeji in določi maksimalni delavski dan. Socialistična fracija si je izvolila odsek sedmih udov, ki ima izdelati predlog, ki se tiče zakona o varovanji delavcev, ki bode določeval normalni delavski dan, omejeval delo žensk in otrok, varoval zdravje in življenje delavcev itd. Kakor se vidi, se ta predlog deloma strinja z zgoraj navedenim predlogom katoliškega centra. Zato je gotovo, da se bodo vsprejele razne določbe tega zakona.
Turčija je v  turško državno službo usto pivšemu Nemcu  Starko-paši   naročila refurmovati vojno vozništvo   in skleniti vse dotične pogodbe s tujimi društvi z* vožnjo po morji.
Čla min afriško konference se je že razdelil načrt, po katerem bi se uredila svobodna trgovina po Congu. Ta načrt določuje, da je po krajih ob Cmgu in njenih stranskih rekah prosto trgovina vsem narodom. Od blaga, ki se v te kraje uvaža se ne sme pobirati uikaka pristojbina, če se ne potrebuje za povrnitev stroškov, ki so 86 izdali za trgovsko konsti. Vse blago, ki se uvaža v te kraje je pro-Bto vsake carine. Sedaj ima konferenca določiti obseg ozemlja, za katero bodo veljale te določbe. To je pa najtežje delo. Rizne državo, pred vsemi Portugalska in Anglija si prisvajajo razna ozemlja v teb krajih in ne bodo marale dovoliti, da bi se uvrstila v prostej trgovini odprto ozemlje.
S fraucosko-kltajftkega bojišča prihaja vest, da je francoski polkovnik Duchesue na-pal Kitajce, kateri so nadlegovali dva francoska patnika na Claire-reki in |ih otepel. Francozi so zgubili 8 mož mrtvih in 25 ranjenih. Mej ubitimi je jtden poročnik. Polkovnik je hitro porabil svojo zmago. Prisvojil si je brez novih izgub 3 utrjene kraje okrog Tuyenquana iu uničil sovražnikove zaloge. Črni prapori in kitajski redni vojaki so po- j polnem preplašeni bežali v gore in gozde. Topnjača j „Eclair" je pomagala pri teh bojih. 1
Urejenje egiptovskih financ napravlja angle- . šklm državnikom velike skrbi. Ne le, da bode težko se sporazumeti z drugimi vlastmi, jih tudi doma čakajo velike težave. Predlogi Northbrookovi, ' ki hočejo, da Anglija jamči za posojilo, katerega najme egiptovska vlada, in da se zato da temu novemu posojilu prednost pred drugimi posojili, in da se ustavi amortizacija drugih egiptovskih dolgov, ter Anglija sama trpi okupacijske stroške, neso po volji ne radikalcem, ne konservativcem. Še celo v ministerstvu so o tem velika nasprotstva. Malo je manjkalo, da ni prišlo do ministerske krize. Kuli-kalci vedno poudarjajo, da Anglija ne sme ničesar plačati za Egipet niti lastnikom egiptovskih papirjev. — Kakor se misli, bode Gladstone dal svojo ostavko, ko bode končana volilna reforma. Tudi ne bode kandidoval za spodnjo zbornico, temveč bode imenovan članom zgornje zbornice, kakor je bil Be-aconsfield. Zato je baje sedaj tako prijenljiv proti zgornjej zbornici. To ne bode nič čudnega, Gladstone je že star, tedaj je čisto naravno, da se želi otresti težavnih vladnih del in odtegniti se burnim parlamentnim borbam spodnje zbornice.
Domače stvari.
— (Gosp. Fr. Folnegović) pripeljal so je včeraj kot delegat Zagrebškega mesta semkaj, da se informira o uradovanji in upravi mesta Ljubljanskega, Gosp. župan Grasselli in g. podžupan V. Petričić sta mu drage volje vse razkazala.
— (Nov list.) V Rudolfe vem začne o Novem letu izhajati nov list podnaslovom: „ Dolenjske Novice". Izhajal bode dvakrat na mesec in stal celoletno 1 gold. Lastniki in založniki so gg.: posestnik tiskarne J. Krajec; Josip Home, kaplan v Šmiheli; Matej Jereb, župnik v Stopičah in Ivan Lapajne, šolski nadzornik v Krškem.
— (Rudolfinum.) Vsled zime je prenehalo zidarsko in drugo delo. Poslopje je zdaj pod streho. Krito je z angleškimi škriljami, ker domači podjetnik v Zalogu ni imel pripravljenih domačih škrilj. Sicer pa, in temu se moramo čuditi, angleške škriljo čez Trst v Ljubljano poslane, neso nič dražje od Zaloških, pa lepše in trpežnejše. Atika, to je podoba v sredi poslopja, izdelana je iz belega marmorja na Dunaji in kaže kranjski grb, katerega držiti dve podobi: pogum in zvestoba. Pred Uhodom se bodo na obeh straneh stopnjic postavile štiri kamenite podobe: Zgodovina, Obrt, Delo in Naravoslovje. Tudi te podobe bode izdelala umetniška zadruga na Dunaji. Strop v veži in nad glavnimi stopnjicami bode slikal naš domači umetnik g. Wolf, od katerega se smemo nadejati v resnici umetnega dela. Vse poslopje mora do konca junija prihodnjega leta vsaj v glavnih prostorih dodelano biti, ker se ima potem preseliti vsa muzealna zbirka iz liceja v Rudolfinum.
— („Krvavce") to je: anarhiste Ljubljanske odpeljali so pretekli teden uklenene v Celovec, vsacega posebej, namreč vsacega z drugim vlakom. Ko so odpeljali prvega (krojača Železnikarja), še občinstvo tega ni znalo, pri poslednjih pa je bi.o že mnogo občinstva na kolodvoru in precej živahno pozdravljanje, menda zaradi tega so zadnjega ukrcali na kolodvoru Rudolfove-državne železnice. Ob jednem z zadnjim anarhistom odpeljal se je tudi neki slad-čičar. Ker je redarstvo baje zapazilo, da si dajeta nekaka znamenje, poizvedovalo je, kam je sladčičar namenjen, kar se pa baje ni moglo konstatovati. — Nasproti poročilom drugih listov bodi povedano, da „krvavcev" ne bode zagovarjal niti dr. Tavčar, niti dr. Zamik.
— (K vesti: „Z niža na vožnja za državna uradnike na državnih železnicah".) Muogo veselja napravila je uradnikom novica, da bodo z novim letom vsled ministerske naredbe lahko se vozili za polovico navadne cene po državnih železnicah. Marsikdo si je že napravil načrte, kako se bo posluževal te dobrote ter se o poletnem času, oso« bito ob nedeljah in praznikih Vozil na Gorenjsko in ondu za male krajcarje si ogledal divno krasoto naše ožje domovine. Nekateri so bili še mnenja, da bodo uradniki tudi za svojo obitelj dobili znižano ceno, mnogo jih je bilo, ki so jih zavidali za to nenadno novoletno darilo. Počasi, ne prehitro, oglejmo si to ministersko naredbo pri luči, in videli bomo, da je tu država skrbela le za svoj žep, nikakor pa ne za žepe svojih uradnikov; kajti ta naredba jasno
zemu laskava in neumnosti uganjava, kakor je že navada pri ljudeh v takem položaji, in da najina bodoča sreča zavisi samo od pravilnega kroja perila in ob-robljenja prtov in prtičev. Mej Pokrovskim in Ni-kolskim so se slednji dau po nekolikokrat menjala tajna poročila o tem, kaj se je kje pripravilo in če tudi so se mej Katijo in njegovo materjo kazali uaj-nežneji odnošaji, vender se je mej njima že čutila sovražna, pa jako fina diplomacija. Tatjaua Seme-novna, njegova mati, s katero sem se jaz še le sedaj bolje seznanila, bila je skopa in stroga gospodinja in starega časa gospa. On jo je ljubil, ne le kakor sin po dolžnosti, temveč tudi, kakor človek po čustvu in štel jo za najboljšo, najumnejšo in najljubeznjivejšo žensko na svetu. Tatjana Seme-novDa je bila vedno dobra z nami, zlasti z menoj in rada je videla, da se njen sin ženi; ko sem pa bila kot nevesta pri njej, zdelo se mi je, da mi je hotela dati čutiti, da bi se njen sin bil mogel bolje oženiti in da bi jaz moiala to vedno pojmiti. Jaz Bem jo popolnem razumela in dala jej prav.
Teh poslednjih štirinajst dnij videla sva se vsak slednji dan. Prihajal je k obedu in ostajal pri nas do polunoči. Če tudi je on govoril — in vedela Bem, da govori resnico — da brez mene živeti ne
more, vendar ni bil nikdar celi dan pri uas in še vedno se je bavil s svojimi opravili. Vnauji najini odnošaji ostali so prav do svatbe isti, kakor so bili poprej, vikala sva se še vedno, on ni poljuboval moje roke in tudi ni iskal priložnosti biti z menoj na samem, temveč celo izogibal se jo je. Kakor bi se bil bal udati se prevelikej, škodljivej rahločutnosti, ki je bil" v njem. Ne vem ali se je on ali sem se pa jaz spremenila, pa sedaj sem se čutila popolnem jednako ž njim, nič več nesem opazovala na njem one prisiljene prostote, katera mi ni dopadala, in često Bem videla pred seboj mesto spoštovanje in strah vzbujajočega moža krotkega in srečnega dečka. Tedaj samo to je bilo v njem! pogostem sem premišljevala, da je on ravno tak človek kakor jaz in nič boljši. In vse to, kar sem jaz zvedela od njega, bilo je tako prosto in se vse tako strinjalo z mojimi mislimi, njegovi načrti, kako bova živela vkupe bili so tudi moji načrti, samo da so bili jasneje izražoni v besedah.
Vreme je te dni bilo slubo in največ časa smo ostali v sobah. Največ razgo var jala sva se v kotu mej glasovirjem in oknom. Na Črnem oknu se je lesketala luč sveč in na avitla stekla so po gostem udarjale in tekle kaple. S streh je tekla dežnica in
plivkala iz žlebov v luže, od oken je vlekla vlaga. In nama se je še svetlejše, toplejše in veseloj .še zdelo v najinem kotu.
— Čujte, davno sem že vam hotel nekaj povedati, rekel je, ko sva nekoč pozno sama sedela v kotu. — Ko ste vi igrali, mislil sem vedno o tem.
— Nič ne pravite, že vse vem, rekla sem.
— Pa ne bodem pravil.
— Le povejte, kaj ? vprašala sem ga.
— Kaj? Ali se še spominjate, da sem vam pravil povest o A. in B.
— Kako bi ne pomnila te neumne povesti. Dobro, da se je tako končala ....
— Ko bi bil še malo Časa nadaljeval, pa bi bil sam razrušil svojo srečo. Vi ste me oteli. Pa poglavitna stvar je, da sem vam tedaj lagal vse, in britko mi je pri srci, sedaj vam hočem vse povedati.
— Prosim vas, ni treba.
— Ne bojte se, rekel je in nasmehnil se. — Hočem se samo opravičiti. Ko sem začel govoriti, hotel sem se samo prepirati z vami o tem.
— Čemu prepirati! rekla Bem — to se nikoli ne sme!
(Dalje prih.)
iVHII
govori, da uradnik pri svojem šefu lahko dob; certifikat za znižano vožnjo, — no, ako je premeščen na drugo mesto, tedai ako potuje iz službenih ozi-rov. V takem s'učaji je bila pa vsaka ne le državna železnica doslej tako prijazna, da je dotičoemu urad niku na njegovo prošnjo znižala ceno in Htonla bi to tudi odslej brez ministerske naredbe. Ako k eda j, se baš tu lahko reče: parturiunt montes et nascetur ridiculus mus. In t >k<> bomo Se zmirom kakor doslej tudi po novem letu morali naprezati svoje lastne konjiče Cer hod ti Bami kakor tudi naše obitelji per pedes apostolorum.
— (K besedi v Čitalnici) preteklo nedeljo pričakovali bi bili več občinstva, ker je bil spored kratek in mikaven in ker je bi> po besedi prvi ples v letošnjej zimskej dobi. Pevske točke so nam bile vse jako po godu. V Nedveiovem z bo u rSlovo" odlikoval se je gosp. Razinger s svoiim krepkim zvonkim glasom Eisenhutov zbor „Na Savi" pa so gg. pevci pod vodstvom g. Vale nt e prav točno »n čvrsto izveli. Tretja pevska točka bil je F oe rs te r-jev čveterospev „Njojw. Peli bo ga gg. Pfibil, Štamcar, Steguar in Dečman. Prve tri gospode smo v čveterospevih že čeatokmt čuli, vsekdar 8 posebnim užitkom, kot nova moč — v čveterospevu namreč — nastopil je g. Dečmau, ki ima izredno lep sonoren glas, potrebno gorečnost za petje ter je že izmej odličnejih basistov. Ob sebi se umeva, da se je moral čveterospev ponavljati. Vojaška godba je z navadno preciznostjo svirala svoje tri točke. Ouverturo k „Jamski Ivanki" vselej z veseljem poslušamo, ker ima veliko krasot in še ni preveč pre-mleta. Vse drugače pa je z Douizettijevim Belizar-jem, osobito pa s potpourijem iz „B( ttelstudeut -a. Take. že tolikrat čuvane arije, katere že vrabci na strehah Čivkajo, ne sodijo v koncertno dvorano. Priporočalo bi se, da se malo več ozira jemlje na slovanske skladbe, makari tudi na nemške, le ne na take, kakeršen ježe tobkrat premleti „Djaic prosjak". Po besedi bil je lep, eleganten ples, katerega se je udeleževalo 36 parov.
— (Prememba posestva.) L. Pirkerje70, nekdaj Bei ubacberjeve hišo, v Špitalskih ul cab kupil je zuani narodnjuk gospod Miroslav Sos za 24.000 gold.
— (Gosp Josip Traven) velecenjeni iu mnogozasluzui učitelj v Naklem pri Krauji se je na ljubo iu prošnjo svojih farmanov uudučiteljski službi na dvorazrednici na Trati   pri Poljanah odpovedal.
— (Kmetijska predavanja o trtni uši) bode imel deželni potovalni učitelj za Kranjsko in tajuik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire na Krškem v petek 28. novembra zvečer ob 7. uri v gostilni g. Gregoriča, pri sv. Duhu (Veliko trnje) v soboto 29. novembra dopoludne, v Studeucu v soboto 29. novembra popoludne, pri sv. Križu v nedeljo 30. novembra dopoludne po ulužbi božji, v Kostanjevici v nedeljo 30. novembra popoludne po slu/bi božji, na Raki v ponedeljek 1 decembra dopoludne.
— (Tatvina.) V Rožnih ulicah ukral je včeraj popoludne tat sreberuo uro in verižico s pripetim tolarjem. Redarstvo dobilo je tatu danes v pest v osobi mizarskega pomočnika Fr. Breskvarja. — Kmetovalec z dežele pripeljal je včeraj 26 vreč jezic v mesto in najel dva delavca, da bi je znosila k trgovcu Eoenspangerju. A delavca odrajtala sta samo 23 vreč, tri pa sta izneverila in tako kmetu prouzročila za 14 gld. škode.
— (Vabilo k občnemu zbora podružnice c. kr. kmetijske družbe v Lescah) dne 8. decembra t. 1. popoludne ob V* 4. uri „pri Krištofu". Razgovarjalo se bode o društvenih zadevah. Pri se;i bode navzoč tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire, kateri bode predaval o sadjarstvu. Po družbenih pravilih imajo pristop k podružničnemu zborovanju tudi neudje, zato se ploh gospodarji Radovljiškega okraja k temu zborovanju posebno vabijo. Pri tej priliki sprejemali se bodo tudi novi udje za c. kr. kmetijsko družbo.
— (Nov most čezKolpo pri Karlovci) je že v toliko gotov, da se bode še pred koncem t. 1. izročil prometu. Most ima solidne zidane stebre, na katerih bode slonela železua konstrukcija in bode tako razdeljen, da bode v sredi pot za vozove, ob Btraneh pa za pešce. Kakor savski most pri Podsusedu, bode tudi ta velike važnosti za vso okolico.
— (Krška posojilnica.) Iz Kiškega se nam poroča: V dveh shodih se je ljudstvo o namenu in bistvu posojilnic že poučevalo in ta zadeva je za zdaj toliko napredovala, da se je v nedeljo
23. t. m. na povabilo g. Lapajneta vender sešlo 6 gosdodov k aeji osnovalnega odbora, ki je pretresel in določil pravila, ki se bodo predložila občnemu zboru dne 7. decembra v K-iškem. Nadejati se je, da de zadruga utegne vender le v življenje obuditi, ker se razun omenjenega gospoda še drugi zanimajo za prekoristni zavod, n, pr. g I Pfeifer, g. vikar Knavs in drug'.
— (Novo vino) iz slavnih goric Ritoznojskih uri Slov. B strici prodalo se je včeraj pri cerkvenej dražbi po 45 do 53 gold. polovnjak, in to na drožab in brez soda. Cena pohorskih vin je letos izredno visoka in tudi opravičena, ker je mošt imel letos 17 do 19° sladili ji.
— (V Tr stu ) jih je od nedelje opoludne do včeraj opoludne 32 za osepoicami zbolelo, 6 pa umrlo. Za nepravimi osepmcami (variole) zbolelo jih je 11.
— (Poročila o zdravstvenem stanji po mestih posamičnih kronovin.) Statistična osn dnja komisija stavila je vladi predlog, da bi ta vsem, več nego 15.000 duš broječim avstrijskim mestom zaukazala, po vzgledu Dunaja in Prage vsaki teden sestavljati in razglaševati poročila o zdravstvenem stanji, o umrlih in o kužnih boleznih. Za posvetovanje tega p.'edloga sestavil se je posebeu odbor, k; ter i je svoje delo že končal in vladi predlagal: 1. da sutist'čna osrednja komisija nabira posamična tedeuska poročila. 2. da se sestava iu razglas teh poročil, kolikor m )žno, najhitreje po dotičnih organih zvrši in 3. da tstitn mestom, oziroma občinam, katere redno vsaki teden poročajo o zdravstvenem stanji, ni treba konci leta sestavljati in pošiljati omenjenej komisiji celoletnih izkazov k zdravstvenemu poročilu, ki obsega umrle celega leta.
— (Razpisana) je služba učitelja na jeduo-razredniii Preddvorom. Plača 500 gld. in stanovanje, Prošnje, do 10 decembra t. 1. na okrajni šol. svet v Kranj i.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 25. novembra, „Wiener Zeitung" : Cesar imenoval je nadvojvode Ferdinanda Ka-rola Ludovika, Leopolda Ferdinanda in Frana Salvatorja, predsednika magnatskega stola Szo-gyenyija, grofa Leva Thuna, Jaromira Cernina, kneze Khevenhullera, Alfreda Windischgratza, Maksimilijana Thurn-Taxisa — vitezi zlatega runa.
Madrid 24. novembra. Zaprte dijake so izpustili. Mir se danes ni motil.
Madrid 24. novembra. Kolera v Toledu se širi. Postavil se bode zdravstveni kordon. Gojence v vojaškej šoli poslali so domov.
Pariz 24. novembra. Včeraj do 6. ure zvečer jih je 14 za kolero umrlo.
Kazne vesti.
* (Razžaljenje časti po smrti.) Gospa Berta Mukartova uložda je po svojem zastopniku ar. Neudi proti dr. Vljemu L'user-ju, izdajatelju lista „Allgemeine Kunstcbronik", tožbo radi razža-Ijenja čavsti, prouzročenega po članku priobčenem v tem listu malo duij po smrti slavnega slikarja Makar t-a Najbrže pozabil je pisatelj razžaljivega članka na znano prislovico: „de mortuis nil nisi bene, (boljše: ml nisi vera'-*.)
* (Velike nesreče na železnicah — brez konca in kraja.) Razen groznih nezgodna železničnej postaji pri Hanavu 14. in 15. t. m., o kater li smo minoli teden poročali, pripetilo se je zadnje dni še obilo nesreč po nemških in avstrijskih železu ca h. Tako se piše iz Pusterthala na Tirolskem 17. t. m.: Zadnjo noč sta na postaji Nieder-dorf vkupe trčila iz Maribora došli poštni in nek tovorni vlak. Hlapona obeh vlakov sta zelo poškodovana iu vagoni so nekoliko potrti. Na veliko srečo se ni ravno preveč potnikov vozilo v osobuem vlaku, tako da je malo potovalnega in železničnega osobja ranjenega. — A veliko večjo škodo prouzročila je nesreča 20. t. m. na železničnej postaji v Betig-heimu pri Stuttgartu. Po noči bolj proti jutru došli Dunaj-Stuttgart-Pariški brzovlak trčil je namreč pri uhodu v postajo Betigheimsko v dva ondu po tiru vozeča tovorna vagona. Dva poštua voza skočila sta iz tiru iu se razbila jeden spalni vagoni, razreda je pa močno poškodovan. Od potnikov baje ni nikdo ranjen. Hujše godilo se je virtemberškemu poštnemu vagonu, v katerem so se s petrolejem napolnjene lampe vsled potresa preobrnile in razbile. Petrolej razlil se je na razne kraje in navstal je velik požar. Vsa vsebina: 600 navadnih zvezkov in 90 zvezkov napolnjenih z vrednostnimi papirji je voičenih. Zgorelo je veliko denarja v zlatu, srebru in v papirji, obilo t rebrnih, zlatih in drugih dragoceuostij. Snoda se ceni na 2 milijona mark, katere trpi virtember-ški železničui fiskus.   Ko se je dan naredil, nabrali
so polne koše in jerbase samo raztopljenega zlata in srebra. Tudi v severno Nemčijo namenjena pošta s pismi je zgorela. Goreči petrolej se je na vse kraje tako naglo širil, da uradniki neso imeli časa odpreti v vagonu vprek stoječo steno, da bi se rešili, marveč bili so primorani utreti na oknu šipe in poska-kati iz goreče pošte, ako so hoteli si oteti življenje. — Tudi v Grade* trknil je prošli teden osobni vlak v tovorne vozove; a se baje ni nič hudega zgodilo, samo strah obšel je potnike po vagonih. — Vodstva raznih železnic bodo morala veliko bolj paziti na delo železničnega osobja in gledati na to, da bodo tafias vsaj oni tiri, po katerih vozijo osobni vlaki, prosti vsakih, tudi tovornih vagonov, ker inače potnikom malo basnejo znatno znižane vožnje cene, nit' jim ne pomo ejo tour-m retour-listi k zgubljenemu življenju.
* (Predsednik Cleveland.) Gotovo bode zanimalo naše čitatelje, ako zvedo kaj o dosedanjem življenji novega predsednika Zjedmjenih držav. Grover Cleveland koraka sedaj v 48. leto svoje dobe, je sin nekega pridigarja in je bil najprvlje v svojej mladosti komi v kramarske) štacuni. Pozneje služboval 11* kot učitelj v nekem zavodu za slepe, potem kot knjigovodja pri nekem živinorejci, na to postal je pisar in kasneje pomočnik v odvetniŠkej p sami v Bufalu. Cleveland oskrboval je v letih 1863—1870 v tem mestu razne soduijske službe in še le leta 1882. pričel se je baviti s političnem življenjem, ko so ga meščani volili županom v mestu Bufalu. 1883 leta imeuovali so ga guvernerjem državne vlade Novojorske, katera ga je zdaj izvolila svojim predsednikom.
* (Devet nezakonskih otrok — dosti velik povod ločitvi zakona.) V Frankobrodu ob Menu ločila je te dni sodnija zakon, katerpga veselje užval je soprog samo kratkih 14 dni. Zakona/, d j na io pridna soproga je namreč baje pozabila (rekše nalašč zamolčala) pred poroko svojemu ženinu povedati, da je porodila že 9, beri: devet nezakonskih otrok. Oj ti nesrečna Nemka!
* (Portugalska vojska.) Portugalska vojska bo po novej razredbi v prihodnje brojila v vojnem stanji 120.000 mož. Ol teh bo 36 peskih, 12 lovskih polkov, vkupe 99 504 mož, 12 polkov konjice, 6779 mož s L)80O konji, topnifiarjev 10 175 mož z 254 topovi, ženijskega voja 2052 mož. Način novačenja ostane tudi v bodočo nespremenjen. Nov je le zavod vojaških policijskih komisarjev.
* (Napad na policijskega vodjo.) Iz Bologne se poroča, da so zli ljudje tamošnjega po liciiskega vodjo speljali v neko hišo rekoč, da mu hote ondu obelodaniti grozno skrivnosti, a da so ga tamo zavratuo naj ali z bodali. Tudi napastnik je raujen in zdaj v zaporu.
* (S i c t 1 j a n s k a k r v na osveta.) Iz Ka-tanije se poroča 17. t. m.: Danes bila sta pri tu-kajšnjej porotnej sodniji dva brata, imenom Nunzio in Francesco di Stefano k smrti obsojena. Nek Anton Spoto je oba zatoženca dobro pretepel, a odpustila sla mu navidezno in vsi trije poravnali so to kočljivo zadevo v nekej gostilni s pojedino, piz jačo in s poljubom. Ko so pa ostavili krčmo, napala sta razžaljena brata Antona ter ga zavratuo z bodalci umorila. Da je pa dosegla njuna osveta vrhunec popolnosti, sta grozna krvoloka v divjej bes. nosti iz grla umirajočega tekočo kri srebala in pila-
* (Vrl odgovor.) Častnik (k vojaškemu novincu): „Zakuj ste pri prisegi vzdignili tri prste na kvišku?" — Novinec: „Za cesarja, kralja in za domovino."
* (P r emi 1 o s tn o. )  Gospa (k novej hišini): Milik-*, zdaj grem v gledišče in bom najbrže prišla prav pozno domov." — M lika: „Prosim, milostiva gospa, pri meni se Vam ni treba opravičevati!" —
Tujci:
dne 24. novembra.
Pri Nlonui VVeiss l Dunaja. — Pouler iz Prage. — IloiTinaii h Celovca. — Miklavćič iz Trsta. — Mayor z Dunaja. — Starčke iz Gradca.
Pri MttllAl: Ott, Engel z Dunaja. — Dr. Krisper iz Rateč. — VVinkler, Tandler, Preaaburger z Dunaja. — Razpet z Rudolfovega.
r mrl i so v IJ ubijan I:
21. novembra: Ivana Vehar, mizarjeva hči, 6 mea., Sodarska Btoza št. 2, za vnetjem pluč. — Kristijan Stranzer, pismonošev sin, 2 leti, na bregu Bt. 18, za vnetjem pluč.
22. novembra: Marija Korbar, perica, 67 let, Kla-dezne ulico 8t. 17, za mrtvoudom. — Helena Reich, mestna uboga, 77 let,  Karlovska cesta fit. 7, za otrpnenjem pluč.
— Kristijana Poznik, krojačeva hči, 6 ines., sv. Florijana ulice St. 40, za vnetjem pluč. — Jurij Kališ, mestni ubožeo, 74 let, Sv. Florijamt ulice St. 13, za razširjenjem pluo. — Mati Neža Prosch, uršulinka, 67 let, Kongresni trg št. 17, za srčno napako.
23. novembra: Viljem Mihalifi, izpitani učiteljski pripravnik, 24 let, Ulice na grad št. 4, za jotiko.
V deželnej bolnici:
19. novembra: Marjeta Dolgan, delavka, 28 let, za
jetiko.
21. novembra: Fran Dimic, gostač, Ui let, za starostjo. — Jožef Iiezlaj, delavec, 62 let, za spridenjem jeter,
— Neža Walda, magacinerja žena, 4f> let, za edemom v možganih. — Meta Kozjak, delavka, 59 let, za oslabljenjom.
22. novembra: Lorenc Tome, gostafi, 73 let, za starostjo.
23. novembra: Jera Skrbeč, gostija, 62 let, za kron. katarom v črevesu.
Loterij ne srečke 22. novembra:
V Trstu:   53,     72,     79,     58, 1.
V Linci :   10,     76,     51,      3, 52.
Meteorologično poročilo.
a	Čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm.	Tem. peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo kriim v m.li.
23. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. avečer	731 90 um. 729 8«nini. 729 50 mm.	— 5 6° C — 36" C — 4-4°C	brezv. brezv. z. jvz	snež. snež. obl.	2 90 mm.! snega.
>■ o a zr TI	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 20 m. 735 80 mm. 737-ftU mm.	— 5 C* C si. zab. — 2 6" C si. zah. —11-4"0 brezv.		jao. jas. megla	0-00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 1 5 in — 6*5e, za 7-1* in 9 0° pod normalom.
dne 25. novembra t. I.
i livimo telegrafićno porocilo.)
Srebrna lenta .... .....
Zlata renta .......       . .
■V',, marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akoije......
London ........
Napol..............
C. kr. cekini..........
Nemško marke .....
4°/0 državne »r«cke iz I. 1854   250 gld. Drtavno srećke iz I. 1864.        100 gld. i\  avstr. zlata renta, davku prosta. Ogrska zlata renta *>" „......
»       »      •     •• .. ....
„     papirna renta 5u/0.....90
5", štajerske zemljišč. <»!.<•/.. oblig. . . Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zetu tj. obč. avstr. 4,/»'"0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pn >r. oblig. Ferdinandove Bev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Badolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-dru6t. velj. 170 gld. a. v.
81 gld. 60			ki
82	r	75	
104	n	—	
96	n	95	v
871	v	—	1
303	■	75	fl
123	t	—	
9	*	75'/,	w
		78	_
60		10	
125		—	
173	*	60	
103	■	95	n
123		70	
95		40	
90	9	35	
lOt	f|	50	
116	n	75	
121		75	
109	•	50	
105		60	
179	n	25	
18		—	
105		75	
213	v	—	
Takoj prežene
— Za uspeh se Jamči. —
BL1TTOL1TH,
jedino sredstvo, s katerim se preženo šurki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 ki., pat. razprševalec 50 kr. NEt'KOLIN, zoper stenice, bolhe iu mule. 1 steklenica 50 kr. — IMIROLVTH, sredstvo za zatiranje podgan in misij. Ni strup In umori sumo podgane in miši. 1 pušica 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja.   Dobiva se skoro v vseh lik.-.mah in prodajalnicab.
Glavna zaloga za razpošiljanje:        (714—31
E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija).
Velika partija    1 ws-w,
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po postnem povzetji, ostanek po S gl.
Ii. Storcli v Brnu.
Ako bi ae blago ne dopadalo, ae more zamenjati. Uzorci proti jioailjatvi marke za 10 kr.
Prodaja vina in sena!
Več sto veder dobro starine leta 1883., tudi na drobno od 20 veder, po ceni od 9 do 10 gld., in več sto metnških centov sladkega sena je um. prodaj. — Vpraša nuj Be iih železu eni poslu ji v ICu| henburgu. (751—3)
j»1ubiiqz.
R. GARDTNEE L Co.,
tovttrn«* za staiupill|«9
Dunaj, IV., Hauptstrasse 4f) in Ai*gei silni i pri Dum ji ob j. žel. §
Priporočajo za božično sezono ra- s zen svetovno znanih štampi i j vseli = vrst |p specijalitet žepnih .štampilij, X medalijonov, krenil, nožev itd. s štampili j.iim. 4 jako Hnn čudovite natentnvane novosti 11! Patente van o sport kresilo s štampiiijo .   .   .   gld. 2.50. Pntentovani žepni nožek s štampiiijo   ...    „ 2.50. Isti s svedrcem za odmaš. steklenic s Štamp.     „ 2.70. Meilalijon z ven potegljivim daljegledom .   .    „ 2.50.
(No presozajoč normalne velikosti.) (,760—1) Ploske za štampiiijo: aport-kresilo 43—11; nož 40—5; vse vkupe proti postnemu povzetju ali s pređpuftiljatvo zgornjega zneska in natančne objave tekata stampilije.
UTH3S13J
*»»oo®oo®ooigco®oo®oo{S>5eS
^    ._, f
•o
"t
a
•3
#)o^o®oo®oo®oo®oo®co®co^S
t Naznanilo podjetja.
X S tem naznanjam, da sem prevzel znano
I gostilno „zur Bierquelle"
I v Ljubljani, na Ribiškem trgu,
♦ in jo bodem od 26. t. m. vedel v lantnej režiji. Točila so bodo pristna dolenj-x  ska in blzeljska vina, odlično Sohrelnerjevo marčno pivo; tudi se bode
najbolje skrbelo za dobra Jedila, zlasti predjužnik, razen tega se bodo vspreje-mala mesečna naročila na obed.
Za obilni obisk „]berquollo* vabi uljudno
♦ (758-1) ILvC- IKIOIDIfclČ?.
mlinski kamen, temno sivkast peščenec, je meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. administracija „Slovenskoga Naroda".
n n prodaj,
- Kje ? pove (749—3)
h Trsta, v Hovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S-va.rre3r", 4200 ton, okolu 30. dne novembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (697—18)
T. TERKTJILE,
generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj  ae   na Euilliu.no d> Ani. l*oKla>en, generalnega agenta v Trstu.
Urez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno.
JSdjurjmnrf t.
Cvet zoper trganje
po dr. Malici
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter tv\ matizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo
Murna „prj samorogu*- JUL, pl. TREOCKT-ji
na Kostnem trgu št. 4 v Ljubljani.
Zalivala.
Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY ju. lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujš i prihajala in že več dnij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličov protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da ho se* po knitkej rabi tega zdravila oprostili miičiiili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo iu ga vsakemu bolniku v jednakej bi lezni priporočam. — Vašej blagorodno-ti pa izrekam najprisrčucjšo zahvalo, z vsem spoštovanjem iidaiii
Fran Jug,
(702—4) posestnik v Šmariji p. Celji.
NaroČila z ilftiele izvr.se sp takij
v lekarni „pri samoregu" JUL. pl. TRNKOCZ Y-j a
• n a MoKtiMMii ti*4fii "v I - j 111 > I j i i i, i.
VELIKA
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
500000
m aik
kot iinjv4>«ji di»liltfk v iih)ttreen«*-Iciii slučaji poiiuja v«'llku o«l lluni-tiiu hU*' ,Ii/at>e zujMiiičeim deuarua loterijtt.
Specijelno pa: 1 prem. k mark 300000 1 dobit, k mark 200000
100000 90000 80000 70000
50000 30000 20000 15000 10000 5000 H 000 2000 1500 1000
5 0 0 145
1 1
2 1
dobit, a mark
O
£J dobit, a mark l dobit, a mark tF dobit, a mark
a
*J dobit, a murk
20 dobit, a mark
• ■ ' ■ dobit, a mark
106 dobit, a mark
dobit, a mark O dobit, a mark fj LiJ dobit, a mark
1036 a. bit. a mark 29020 dobit, a raa k
19463 aobit 4 u&t 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Vku;,e BO.SOO dobitkov iu polcic t .-i, ne Jeduu preui.Ja |>rld« v sedmih ruzredik uotovo do odločitve
LOTERIJA.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v IIAMIH I i < ■ I dovoljena in     vsem državnim premoženjem  zajamčena denarna loterija ima 100.0 00 »rečk, od katerih se bode 00.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče gnrantije za izplačanje dobitkov, ie ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija iu vse podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je. ila se vseli 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvegra razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestim na 10O.00O, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, spedjelno pa na 300.00O, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena olieuiit pod|»iHniiiiu» trgovskima hišnimi in vsak, kdor iili boče kup ti, naj se neposredno na nje obrue.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštuej nakaznici, na željo su naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 «•«•;.'• ri:„:        m.-j aročlia av. v. gld. 3.50.
1 polbi šc« ori|(iii«lii(k »recite av. v. gld- &.*".». 1 ć«'trtiiij»   «»ri4* ma.- J«a^» »rečice* av. v. gld-—.00.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jedueni uradni načrt žrebanja, iz katerega so razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji debi vsak udeleženec uradno, z. utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti piičakovanju ne Ugajal načrt, žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred Žreba/ njeni nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naroČila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
1. decembrom 1884
doposlati direktno a» |edueg» podpisanih glavnih loterijskih bureau.
VALENTIN & C,
14.<iiiiu.*itru»mp 36—39,
lIAJtlKIJItGr.
Vsak ima pri nas to prednost, na dobi or'glnalrio srečko neposredno brez vsacega posredovat ja manjših prod njuh ev, pot. m dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da lii zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pnbitka. (736-r!6)
M. STEIN,
Md4'iiiv»'"i> 5.
zdai*:lj m odgovorni ui • daik: Ivan Železnikar
Lastnina >.u tisk „Narodne Tiskarne*
592313
J-