(Dekli® n r 'nrs Vrednih i Profesor Valentin Konic k. — T« nov.no pridejo vsako .red. na svatlo: cena za četertiuU. leta 18 kr. po poili iO kr. Nro. 21. 15. Listopada IS43. Štajerska. Is tel« |*rwel jc na vodstvo naše narodne straže sledeči dopis ix Kresijc: Podpisan krojui poglavar je doliil od Njih Kkscclciicijc, gospoda Keldceigmajstra grofa Nugcut sledeče pisanje iz glavnega stauiša v Velki-ncdli | Grnsssonutagj od 4. tega mesca: „V zadiicmn uepokojiicmu času, v klenim ste brezpostavnost iuo Anarhija po gosi o bile, v klcrniu času sc jo tud v mnogih Štajerskih mestih vzdignil neki del narodni; straže, da bi so v verstah puutarjov vojskoval zoper Cesarsko armado, ktera sc je bližala, da bi Dunaj iuo samovladi)* rešila, — v temu času se je mesto Cele z relim kregam vred tako častillivo zaderžalo in je ua znanje dalo zbudlivo razumnost za pravico lepi red, Cesarja tu vstavo, tako da sc je skazala njegovi narodni straži in vsim prebivaveam vcsolna hvala od vsili dobrimisljočih iuo vsili prijatlt.v domovine iuo prave vstavne svobodnosli. Jaz tedaj rad spolnem želje, klcrc je lo mesto zaslrau orožja izreklo,— ker sim popolnoma prepričan, de ga nisem mogel položili v zvestejše in bolše roke; ino ob enim navkažem, da se ml austriau-skili pušk, ki so v '/.agrebu hranene, «14 za Celsko narodno stražo odbere iuo ua deržavne stroske do nje odpošlc. To po-skmje naj Vam bo znaiuuc mojga spošto- vanja; ino naj bi to orožje obračali vedno za vslavucga Cesarja, za pravico in pokoj. Nugcut *,r. S posebnim vescljam oznanim Vodstvu narodne stražo zapopadek lega pisma, ktcro ima v sebi zasluženo hvalo zavolj za-deržanja Celskega mesta v zadnili prigod-ball, iuo želim, da so vsilil stražnikam ua znanje da. V Celi 7. l.islopada 184$. Smclcer*,«*. Pazile ljubi bratje Slovenci: . Iz Štajerski-.*. Gospod .Smrckar, ki sle ga sami Slovenci v Sevcnei | l.irhleuvvald | poslanca za Dunajski deržavni zbor izvolili , je v seji 11. kozoperska lega leta lirjal, de imajo Diinajčani neprctichama iu terdno » Aladža-rji sklenjene bili. Po lakim bi se mogli po njegovih mislili in željah Madžari v pulltar- | skiui dja.iji proli miliiuu ustavnim« Cesarju, in proti banu gosp. Jelačiču, kleri za ob-deržaujc austrijanskiga cesarstva luili v pridu vsili Slovencev tcnluo dela. podpirali —'.— Ali je gosp. Smrekar le izdajavske, upanju Sloveneov nasprotne besede po dnini iu po željah svojih voljiveov govoril ' — O, ue bo dali — Slovenci, v klerih imenu on govori, niso Madžaroni. ne Ncmškulariji, ludi ne l*aliuiii; oni so serčni iu zvesti Slovenci, goreči za narod iu za domovino, vneli za Auslrijaiiskiga ustavuiga Cesarja Ferdinanda I. Žalostno je, de li Slovenci nič od pre-grejšnjiga govorjenja lega poslanca ne vedo, ker laeili listov v roke ne doliijo, de bi se prepričali, kaknšuiga moža de so izbrali iu na Dunaj poslali. Ali bi pač dobro bilo, ko bi slovenski? uoviue imeli, v klerili bi se besede brale, klcrc v zbornici poslanci govore, de bi bolj na lanjko t idili, kako se naši poslanci v llcču obnašajo, ali nam po volji ravnajo, ali ue. Jez mislim, de bi polreba bilo, de bi voljivci gosp. Smreka r j a, ker čez mejo narodnih naročil govori iu dela, iz deržavuiga zbora nazaj poklicali in ga odstavili, na mesto njega |»a druziga. Slovcucam zve-sliga poslanca izvolili. Sluga, ki svojimu gospodarju v roke ue dela, ho ud hiše izgnan; ki ga je najel, ima ludi pravico, ga pognali. Ljubi voljivci! zastopilc me, vzemite si v screc le besede, klcre pridejo iz serca rodoljuhiga Slovenca iu prijatla vsili pravili Sloveneov. Tudi gospod Cajer ua Doleuskiiu v Mirni izvoljeni poslance, je od nog do glave iicmškutar iu madžaron, iu kot zvesl pri jate! gosp. Sinek a rja, tudi ni poročnik svojih voljivcov. Ta gospod Cajer, ki ve v stoji slanini kmetam za en krajear veliko govorili, v dcržavuim zboru ua Dunaju še ui ene besedice pregovoril, ako ravno vsaki mesce 2IMI goldinarjev v srebru vleče. — Ljubi voljivci, pokličite ga domu. odstavile ga, če vaiu je ljuba vaša rodoviua, v kteri so' ludi naši ljubi sosedje llorvatjc zapopadeni, ki se zdaj zaves slovenski rod, za pravico, za ustavno Auslrijo, za uašiga miliga ustavniga Cesarja Ferdinanda I. vojskujejo. Možje, po domače vkupej stopimo, za domovino iu za narodne reči se poleguiiiio, pazljivi bodimo, de nas laslui rojaki ne prodajo — časi so čudui iu težavni za nas Slo-veuce. Hesuičuo vam povem, mi si bomo slabo postlali, in prepozno se bomo kesali, ako ue bomo svojih sovražnikov, kteri se nam sladkajo, spoznali iu jih neškodljive .■storili. — ilolar. (\avice.) Čujle, čujte Cclaui! Sle morebiti /.e slišali, alj pa sami brali v kmet. in rok. novicah S. listopada, 45 lista, kako nesrečno so Scvcučaui [ Lichtcmvald] j "vojiga poslanca gosp. Smrckcrja za Dunajski zbor izvolili? 10 ni ga človeka, kale- • -, rije poprej kmelam ino drugim volivcami i široko-ustno obetal, kako se bo za Slo-I vence, zakrnele, za dobre postave upiral. — 1 j Zdaj pa so spoznali, de so izvolili*nekega I moža, kateri jc nemškular: ledaj zoper Slo-| vence govori, krnela komej pozna, ua druge j stanove ue mišic, pravičnim, svobodnim po-i »lavami sc zoperslavi. Pa ludi drugači bili I ne more. Človek, kateri dobriga serca J iu prave vere nima, ucmore drugači govo-i rili. Močno se že kesajo. Slišali jc, de ga bojo odstavili, in drugiga izvolili. — Le k malo, de ue bo jiripozuo. Se slaheji poslanec jc gospod Cajer, človek, kaler: iiobcuiga razuma nima, ki sccr ve v svoji štacuni kmelam za en kraj- j c,ar veliko govori, v deržavnimu zboru ua Dunaju še pa ui ene besedice pregovoril. { Kaj je uiuslast kal ? — To je poslanec, de se llogu smili. Kako dolgo iio še la lipovi • j bog v zboru sedel?! Krajuei, posebno pa i vi Mimčani! alj sc ue boste zdramili, alj ue I boste moža izvolili, kateri ima umno, zbrisano glavo, hrabro, dobro scrcc, kakor go- i spod Ambroš (?>gosp. lllci\veiM i. I.d. Cclaui! zdaj sim vas zbudil? Tak po- { slušajtc še vi. Vašo srečo želite, lajislo za-dobiii, jc zdaj zadui čas. |*a kejy — Dunajski zbor jc razpadil, — v Kromomiržu ua Marskiiu pa sc bo |.r». listopada ua iio- , vič začel. Tamkaj zdaj svojo srečo iskali imate. De pa lajislo zadobili zamorci e, sle si izvolili uckiga poslanca, kateri bi za vas govorili imel. To je tudi njegova dolžnost. Alj sle pa vedli, katere lastnosti . poslanec imeli more? — Komej. — Kolkokratslc že slišali, brali, sc sami prepričali: poslane mora imeli umno, učeno, zbrisano glavo, v kateri možgane nosi, pa ue pleve; more | imeti hrabro, dobro, žlahuo scrcc. — Zdaj • se pa ozrite ua vašiga dragiga poslanca gosp. kmeta Zupauca. Alj ima ou le lasl-| nosti ? — Jez mislcin, de ue. iuo kdor to Icrdi, tajisti nima perst nad uosarn. Mu sredni, urni kuiel, dober lončar, kateri . sccr ve poleti kadaj jc za sijali, kako orali, i kopali, mlatili; po zimi pa na uheclah iu gostijah dobro govoriti, starašiuiti iu lar-mali; — kateri vc piskrc in sklede sukati, j ulagali iu prodajati; v vclkimn zboru pa za | prid Cesarstva iu Slovenstva, za korist svoje ; domovine, xa omikaujc glave in serca. za i polajšaujc kiuetiškiga stanu, za dobiček iiič.tjanov, lerianov in drugih stanov, xa pravico, postavo, ver« in druge potrebe serčuo -ovorili nc »aiuorc. Iloto morebiti mislili: Sc nič bolši nc slori, hujši |ia ludi nc. O kako močno »c goltate, on m lipovi bog, am-nak jc ix voska, kateri sc ila na vsako stran nagnali. Alj joj! on seje nagnil na levo, nevarno, pogublivo stran. On sliši ledaj k Dunajskim piiutarjami, /.atorej |ia tmli poprej damo prUcl ni, dokler ni bil |irisilen. On trobi v tapsli rog, kateri glas nas nc-»rcčuc Storili aamori. — Cclani, drugi moije. kako dolgo boslc »c pustili vašiga poslancu v »boru sedeli T! Tak liočctc vender svojo nesrečo?! Vi inialc oči, pa no vidite, ušesa, pa nc slišite, roke, pa nočete prijeli. Tak nam tedaj ui na pomagali? I'ac. Jc* vam »vetjem, vas prosim, '/.upanea od »bora liaxaj poklicati, in drugiga, kateri ima adravo, jasno glavo, in ilaliuo serec ir.voliti. Komaj sc vilpaM ainiti, pa vam vender nc norem ramovrali: Cclani in drugi moije, kateri ste volili, alj res nimalc bolšiga pri-pravnišiga inoia, kakor jc vaš |mslauce?! Alj nc poT.natc gnsp. Siaelccrja, vašiga vik-šiga kroškiga poglavarja, gosp. I). Korckcr-jafgosp. G urnika, Lihlenckcrja iuo »c druge ! y mnogi lepi dan od popotvanja iilrudi-ui mimo in sladko počivali. Gospodam pa. kteri s« drcvcsec zasadili, in ga v raslju polivajo iu 'podpirajo, bo vedno ostala hvala vsili do-norodrov. Sliulel. lx Štajerske meje. 8. dan lega. mesca jc .iiKIU Madžarov črez mejo na Štajersko planilo. .Vrgla jo ' bila tako gosla, da se la Iriiiuiia ni pred vi- l dila, ko da sc je mestu ......... (Kriduvi | približala. Cesarski vnjšaki. ki so ua i:ča- kili stali, so sc z časauia nazaj potcgvala, tako da so prišli k svojim lopam, ki ua lirib-rili okolj Vclkciicdlc stojijo, (»cucral grof Nugcnt, ko jc to zvcdil, sc liilro vzdigne iu podi tc roparske trumo nazaj črez Štajersko mejo. Padlo jc v temu boju okolj 100 sovražnikov. — l)vc ure so sovražniki ropali v Ormužu iuo so veliko škode naredili. Naklonil jc bil, kakor sc sliši, to nesrečo Ormuščaiiam neki izdajavcc, Oriuuški pur »ar, kupčovavec z i menam Kauehamcr. Povedal jc bil Madžaram, da je okolj Or-niuža le malo Cesarskih soldatov. Kakor sc v (iraškemu časopisu piše, jo ta izdajavcc v temu času, ko so Madžari o Ormuži ro- Jiali. pri svojuiu vinogradu na Ogerskim kladžarske Oficirje ogosioval. k veli k i m u zboru slovenskiga d ružtva v Ljubljani. Pcrvi izverstui zbor slovenskiga druživa v Ljubljani jc na sredo 22. dau lega mesca določen. Družtvino odborstvo jo zato soiueujski čas za vclki zbor odločilo, ker se ta čas \cliko udov iz bližuib in daljuih krajev v l.juhljaui snide, ktere — kakor tudi domače — prav prijazno v zbor povabimo. Dosle j so naslednje reči v predmet ime-novaniga zbora izvoljeuc: a | Nagovor druživiuiga vodja, b | Oznanilo dosihiual od druživa do-vcršeuih opravil. c | V rečeh druži vinih postav, d | V rečeh družtviniga slaniša. c j V rečeh družtviuiga premoženja iu prihodnjih stroškov. fj Govori mnogih udov, ki pa se morajo saj en dau pred zboram odboru ua znanje dali, dc se red govorjenja določi i. I. d. Obširni sestavki se zamorejo le o-krajšani v zboru govoriti. g | Naznauo vanje vošil in svetov v prid druživa. Se ve, de vsi govori bojo v slovenskim jeziku, in de le v posebnih okoljšiuah sc zamore i/.uciiia čez navado dovolili. ihlbnr s/t,renski,ju družica o Ltibhmi 7. listopaila 1848. (Slov.) E»©rvl ftSovcn»!ki pesnici M ESauMimmi. /.a povite slovenske Živim in gorim. I'«fmik. S» dre ve mi tam nedela V gaju ličica je zala. Se po vejčicali zibala, Spomladansko milo pela: llvala llogu! zima sludua, Ki mi malico vmorih, /.daj je vender pobegnila, Spomlad, zori apdabudoa. ., .*•-<• Prilelilo vkup aeslrice, Venca se neveala kra*qa, — /.lega naj ae |iesem glasna, Kak nam draga prerodnica. Vejca vejčiči šumljaje Velrič lico oponaša, (•ora, dolček jo oglaša, Jek zapoje ua vse kraje. In aeslrice mile tiče llitro vkupej priletijo, lit sloglasno žvergolijo Slavne pesmice, livalicc. Vse jc živo, vse prepeva /. glattam gla* se bi»iri vjema, Potltišavccm senc vnema, Potopljeno v radost dneva. — V »lavo dneva — ko jim Vila (■lase perve zdaj zapoje, In rojake zbuda svoje, Oj Slovenka, pevka mila. Pcvaj, pevaj še, pcsnica, Struna uaj li ue zastane, Ki aeslrice blage gaue, Ko prerokna kukovica. Venca mati sc velika, Mali Slava, naša mati, i'c, aeatrica, je spevali, Kar jo v žlahtno serce mika. (Slov.) J jO c r c Tuuuiu. Natiskar iu založnik fanez Ei. «?crct:n.