h

\}\

-

List za koristi delav¬
skega ljudstva. Delav¬
ci so opravičeni do
vsega kar produciralo.

rt

i

This paper is devoted
to the interests of the
tvorking class. Work-

18 .,

N

I ers are entitled to e ^

$Soo (

\ K  do

Cio

H,

ne

•4

what they producf

%

Štev. (No.) 404.


Entered as seoond-class matter, D«c. (5, 1907, at the post Office
at Chioaco Tli. nncier the Act of Congreas of M&rch Srd, 1879.

Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, lil.

“Delavci vseh dežela, združite se!”

81

PAZITE'

na številko v oklepaju,
ki se nahaja poleg va¬
šega naslova, prileplje¬
nega spodaj ali

na ovitku, Ako (405)

je številka . .
tedaj vam s prihodnjo
številko našega lista po¬
teče naročnina. Prosi¬

mo ponovite Jo takoj.



* O^O)

Chicago, 111., 8. Junija (June) 1915.

Leto (Vol.) X.

preobrat k razumu in pameti?

m

3:

Mecl socialisti v Nemčiji se razširja manifest,
iaterem smo se že v zadnji številki zmenili,
uifest napada avstrijsko in nemško vlado, ob-
vse aneksijske želje in z.abteva mir.

Nič manj značilen ni govor sodruga Haaseja
Frankfurtu, ki ga objavljamo na drugem me-
‘IH današnjega lista.

5n  za.
>n z a
>n za.
»n z a ,
'n za.

a o°, n..

vaškem, 5
; kem jezila

: f >. ...

tiskarni

JSTILNIČU]

I V državnem zboru so prišli nemški socialisti
oster konflikt z vlado in z meščanskimi stran-

jni-

I To so posamezni, ali pomembni žarki v temi,
jje dolgo morila socialistično Internacionalo,
tudi smo se tekom krvavih grozot, ki divjajo
Jdeset mesecev po Evropi, temeljito odvadili
akega optimizma in se naučili varovati vseh ne-
fmeljenih upov, vendar ne moremo prezreti
momentov, ki lahko postanejo zelo važni za
, ialjni razvoj in bi nemara pomagali, da se za¬
li uči divje besnenje, preden bo vsa Evropa iz-
Imenjena v puščavo.

Res jo, da niso vsa znamenja ugodna. Bojno
je se je z vstopom Italije v krvavo kolo raz¬
ilo. Glasovi, da se pripravljata tudi Rumu-
a in Bolgarska, ne utihnejo. Na drugi strani
oficijalna Nemčija pijana zmage v Galiciji in
rlin računa z zmago na vseh straneh.

Toda v resnici je vojaški položaj še bolj ne-
ov, nego je bil pred meseci in preroki zmage
to ali ono stran nimajo absolutno nobene ža¬
ljive podlage. Tem večja pa postaja od dne
dne možnost, da se vojna še dolgo zavleče in
ostane na koncu konca militaristično neodlo¬

čena, medtem ko se narodi fizično in gospodar-*
sko izčrpajo.

Človeku, ki si je znal kljub vsem zmešnja¬
vam ohraniti svoje socialistične nazore in ne
gloda dogodkov skozi vsakovrstno pobarvane
naočnike, postaja od ure do ure jasneje, da je ta
vojna najstrahovitejša blaznost in da je najha-
zardnejša igra, če se od njenih rezultatov priča¬
kujejo kakšni uspehi za prizadete narode. Ce se
nadaljuje ta moritev, je edino gotovo dejstvo to,
da bodo žrtve še veliko strašnejše, nego so bile
doslej, dasi se pač moloh ne more pritoževati, da
niso bile že do tega trenotka dovolj grozne.

Ameriška socialistična stranka se je zavedala
svoje dolžnosti od vsega začetka. Internacionalni
sklepi pravijo: Če se vojna ni mogla preprečiti,
morajo socialistične stranke vložiti svoj trud, da
se čimprej konča. To je ameriška stranka po¬
skušala — toda brez uspeha. Sovražne razmere
.so bile močnejše. Tudi holandski sodrugi in
skandinavske stranke so si prizadevale za mir —-
enako brezuspešno.

Kazalo bi pa preiskati, če se niso razmere
izpremenile. Za socializem namreč ne more biti
merodajno stališče, na katerem stoje razne vlade,
temveč odnošaji in prilike v bratskih strankah.
S tem ni rečeno, da morajo biti socialisti slepi
in gluhi za realne dogodke in položaje, ali “po¬
zitivne razmere’’ jim ne smejo tako imponirati,
da bi vpričo njih pozabili na socializem.

Lani je bil klic ameriške socialistične stranke
brezuspešen. Vzrokov ni treba daleč iskati.
Nemški socialisti so glasovali za vojne kredite

si pribiT

T. To j
ali "1

1 snmoatoj«
jcvec, trop®
samo one pij
MP0RTE1) 11

ilinam sam

ico, St., H ‘

Je li ljudstvo slepo?

elo garati j|, c

Mogočno je zarohnelo v taboru ameriških
pitalistov. “Anathema sit!” grmi od vseh
ani proti predsedniku zvezne industrijske ko-
sije Walshu in že dobiva prezident Wilson lju-
Vino In Kih miva pisemca, ki ne zahtevajo nič več in nič
iMj rini mj, kakor da. naj odstavi "VValsha.

Na to je moral biti bojeviti mož pripravljen,
j ni tujec v Ameriki, in ve, kaj to pomeni, če"
človek v tej svobodni republiki zameri ka-
_ alistom, pa še celo njegovemu veličanstvu go-
>*$$$## >du Rockefellerju. In ker je bil pripravljen,
jeza te plemenite gospode ne spravlja iz rav-
težja. Pač pa ima na vsak napad hipoma pri-
ivljeno parado in ne ostane dolarskim mogot-
11  prav nič dolžan.

Kot predsednik komisije, ki je dobila nalo-
, da preišče vzroke socialnega nepokoja, je
alsb neoporečno dokazal, da tiči v njem veliko
. kakor navaden advokat. Nekaj je v njego-
m značaju in v njegovi metodi, kar spominja
ponosne svobodoljubne Amerikance preteklih
sov; kri v njegovih žilah ni le po imenu repu-
čanska. Kakor so kazali nekdanji bojevniki
ameriško svobodo svoj ponos napram krona¬
li despotom, tako ga NValšh ne taji vpričo ne¬
znanih dolarskih tiranov. Bistroumno je spo-
ial, da ni nobenega bivstvenega razločka med
I A  pm, ki so ga ameriški rebeli vodili proti an-
I Kneškemu veličanstvu in med bojem, ki ga vo-
* jo moderni delavci proti miljonarskim maje-
jiKlstva W dam.

Kar se tiče stavke v Coloradu, je Walsh izja-
, da je Rockefeller absolutno odgovoren za to,
lir se je ob njenem času godilo po rudniških
' posJnŽni Jirajih. Z lapidarnimi besedami je izrekel svoje
ne, ne f; n ™.ie:

sredstv*' “Z zgodovino coloradske preiskave pred sa-
i) -.jstilii* i mora biti ameriško ljudstvo slepo, če ne spo-
, s iabos {:  la, da je norost zaupati takozvanim dobrim na-
110  v2i^ Stom in človekoljubnim impulzom ljudi, kakr-
Akotl; n je Rockefeller', in slepo mora biti, če ne raz-
,jji ^ tft mne, da bojujejo ljudje, ki vodijo tako stavko,
| )0  f  akor ono v Coloradu, isti stari boj za svobodo
1  tudi P  gospodstvo naroda proti mogočnemu in nevar-
edstvo ?mu  sovražniku kakor so ga vodili naši dedje.”

ER#! To je tisto, kar je bilo treba v Ameriki en-
rat povedati. V new-yorški luki stoji kolosalni
I" ' . ip Svobode. Tudi v San Francisco hočejo po-
ina in'; l Javiti tako boginjo; na vzhod in na zapad, pre-
ičujoč e)l! , o obeh oceanov hoče Amerika oznanjati: Tukaj
ijcno ” 1  svoboda doma!

lavadur
apeks i® *
ped:’

Washington! Lincoln! Vsak dan najdejo
veliki kapitalistični listi kakšno priliko, da na-
pominjajo na ta ali oni način znamenita imena
svoje zgodovine. In neprenehoma naglašajo re-
publieanstvo in ljudovlado.

Nekdaj se je ameriško ljudstvo bojevalo za
svobodo. Leta 1915. pa mora priti slučajno za
načelnika komisije imenovan advokat, da zakli¬
če temu ljudstvu: Boj za svobodo ni končan!

Slepi ste, če ne vidite, da se bojuje delavstvo
danes, kakor so se nekoč naši pradedje in dedje
bojevali — za svobodo in gospodstvo naroda pro¬
ti mogočnemu in nevarnemu sovražniku!

Četa zavedenega delavstva je v Ameriki,
kateri ni mogel AValsh povedati nič novega. So¬
cialisti vedo, da je plutokracija nevarnejša od
monarhije in mezdno suženjstvo pogostoma še
hujše od plantažnega robstva. Socialisti hočejo
izvesti boj za svobodo do kraja, vedoči, da ni
svobode, dokler ne pade kapitalizem. Ali koliko
jih ima še mreno na očeh. pa ne vidijo, da živi
stari sovražnik in da se je tiranstvo izpremenilo
komaj v obliki? č’e govore tako socialisti, jim
dremajoči ljudje ne verjamejo. Zato je dobro,
da je prišel Walsh.

Njegove besede, da mora biti ljudstvo sie-
po, če ne razume tega boja, ne veljajo le za Co-
lorado. Predsednik komisije pravi sam:

“Sem za to, da preišče komisija tega social¬
nega raka do dna, kajti prepričan sem, da ni
ta boj v Coloradu niti lokalen, niti posebno ne¬
navaden po svojem značaju, temveč je bil velik
laboratorij, v katerem se je lahko opazovala
vsaka faza delavskega gibanja. Po mojem pre¬
pričanju so dognana neutajiva dejstva, ki ka¬
žejo, kaj se zgodi, če so interesi delavcev v nji¬
hovem boju za gospodarsko svobodo kje na¬
sprotni finančnim interesom in nagnenju do
srtahovlade takih mož, kakršen je Rockefeller.

W. L. Mackenzie King, nekdanji delavski
minister v Kanadi in sedaj Rockefellerjev usluž¬
benec, se je pred komisijo bahal, da je voija in
vest mlajšega Rockefellerja v Coloradu bolj me¬
rodajna, kakor mnenje vsega ljudstva Zedinje¬
nih držav in da mora narod tega moža prositi
za zboljšanje življenskih razmer. To so pogoji,
ki jih je treba označiti za neameriške in za ne¬
znosne.”

Za neznosne! Ali ameriško ljudstvo jih še
prenaša. Ameriško ljudstvo še drvi z ljudmi, ki

in so se, misleči, da je Nemčija v obrambi ter da
se vodi vojna poglavitno proti carizmu, zavezali
svoji vladi. To so storili tudi belgijski in fran¬
coski socialisti, ki so bili enako prepričani, da
sta njih deželi v obrambi. Vojna vročica je po¬
vzročila na obeh straneh veliko zla.

Toda ruski, srbski in angleški socialisti so že
takrat brez pridržka obsojali vojno in njih proti¬
vladno stališče se je med tem le še poostrilo.
Italija se je pridružila vojni, ali tudi italijanski
socialisti so protestirali in niso opustili svojega
stališča.

Vprašanje je, če bi bila politika francoskih
sodrugov taka, kakršna je ,ako ne bi bili opa¬
zovali nemške taktike. Eno je odvisno od dru¬
gega, tako kakor je dajal tudi francoski nastop
Nemcem pretveze.

Sedaj pa jc nedvomno, da nastaja na Nem¬
škem preobrat. Važnejši od Haasejevega govora
in od manifesta, ki izhaja morda od Liebknech-
tove skupine, se nam zdi veliki prepad, ki se oči-
vidno odpira med meščanskimi strankami in vla¬
do na eni ter socialistično stranko na drugi stra¬

ni. Poleg tega dobiva Haasejev govor v Frank¬

furtu pravi in večji pomen.

Če pa se nemški socialisti odločno nagnejo na
stran, ki zahteva mir, je lahko mogoče, da se iz-
premeni francoska taktika, že zato, ker se fran¬
coski sodrugi bridko pritožujejo, da uspeva ob
vojni edino reakcija v deželi.

Za Internacionalo je bil najhujši udarec, da
jo je vojna presenetila. Stranke raznih držav se
niso mogle sporazumeti — to je bila največja ne¬

sreča. V eni sami deželi pa ni mogoče v takem
slučaju nič pozitivnega storiti, če se ne ve, kaj se
zgodi v drugi. Proti vojni in za mir ne more na¬
stopiti socialistična stranka ene dežele, ampak le'
vse skupaj.

Sedaj gre zato, ce se ne bi mogel vpričo pre¬
obrata v Nemčiji doseči sporazum, ki je bil prej
nemogoč. Zlasti odkar je Italija zapletena v voj¬
no, je pa po našem mnenju Amerika najbolj po¬
klicana za akcijo.

Dejali smo že, da se hočemo varovati vsa¬
kega prekipevajočega optimizma. Nihče ne more
prisegati, da -se mora tak korak sedaj posrečiti,
Ali pogoji so se zboljšali in bilo bi vredno, da
se preiščejo natančneje. Razume se samo ob sebi,
da ne more biti prvo delo drugačno kakor infor¬
mativno. Ce se pokaže pri prizadetih strankah
dobra volja za akcijo, ostanejo še vprašanja o
sredstvih in potih, o katerih nihče ne dvomi, da
prizadenejo še težave. Ali vse se olajša, če je
dobra volja.

Ako bi se pokazalo, da je tako delo mogoče
z upanjem na uspeh, bi bilo to naj večjega pome¬
na; kajti če doprinese iniciativa Internacionale
kaj, da se konča strahovito prelivanje krvi, je
povsem izključeno, da bi se mogla Internacionala
prezreti pri sklepanju miru. S to iniciativo bi si
zagotovila piri pogajanju vpliv, ki bi bil lahko ne¬
izmeren za bodoče evropske razmere.

Zaveden socialist pa ima sedaj predvsem
dolžnost pomagati z vsemi močmi, da se spopolni
organizacija in doseže čim večjo silo.

Kako smo že bogat!

Koliko je v Ameriki delavcev, ki se smejo
pobahati, da imajo tolikokrat po dvatisoč dolar¬
jev, kolikor šteje njih rodbina članov? Oče, mati
in trije otroci morajo skupaj imeti desettisoč
dolarjev.

Pa jih je prokleto malo, ki bi se mogli tako
postaviti. Ali če bi bila stvar v redu, bi morali
to premoženje. Ce ga, nimajo, m obatno
zaključevati, da so delavci veliki zapravljivci —
večji od najbogatejših kapitalistov.

V NVashingtonu vodijo vsakovrstne račune,
pa štejejo, kakor se spodobi civilizirani državi,
tudi nacionalno bogastvo. Poročilo o njegovem
naraščanju v dobi od leta 1904. pa do leta 1912.
je zelo ugodno. Mogočno smo obogateli in ka¬
pitalistično časopisje naglasa s ponosom, da pre¬
sega to naraščanje, vse prejšnje periode.

Ce se primerjajo številke, se izkazuje, da je
to nedvomno resnično. Leta 1850. je znašalo na¬
rodno premoženje Zedinjenih držav sedemtisoč
miljonov dolarjev; neobdačeno premoženje cer¬
kev in dobrodelnih družb ni bilo všteto v tem

računu.

Do leta 1860. je naraslo nacionalno bogastvo
na šestnajsttisoč, do.leta 1870. na štiriindvajset-
tisoč miljonov. Trideset let pozneje, to je leta
1900. je znašalo dvainosemdesettisoč miljonov,
leta 1904. stotisoč miljonov. Od tega časa pa do
zadnjega štetja 1. 1912. je poskočilo na stopet-
insedemdesettisoč miljonov, a če sc všteje, neobda-
čeno premoženje znaša skupno bogastvo 187.000
miljonov dolarjev.

To rapidno pomnoževanje bogastva ni le po¬
sledica naraščajočega prebivalstva. Leta 1850.
je odpadalo na vsakega prebivalca Zedinjenih
držav 208 dolarjev. To je bila še prava revščina.
L. 1860. je bila svoticn za posameznika 514, leta
1870. pa tudi šele 524 dolarjev. V desetih letih je
potem narasla na 870 dolarjev leta 1890. je pa že
prekoračila 1000 dolarjev; takrat je odpadalo na
vsakega prebivalca 1036 dol. Potem se je po¬
množil obrok do leta 1900. na 1165, do leta 1904.
na 1318 in do leta 1912. na 1965 dolarjev. Ker
teče od tedaj že tretje leto, se brez skrbi lahko

zastopajo interese Rockefellerja in njemu podob¬
nih mogotcev.

Slepo mora biti ameriško ljudstvo, ako ne
opazi, da je to tisti boj, ki so ga vodili naši pra¬
dedje za svobodo in gospodstvo naroda.

Je li ameriško ljudstvo slepo?

računa, da je medtem delež posameznika nar*
stel na dvatisoč dolarjev.

livropska vojna je Ameriki finančno korist¬
mi. Četudi niso Zedinjene države ustanovile tiste
ogromne trgovine, o kateri so govorila kapitali¬
stična glasila ob začetku vojne, ker so ameriški
kapitalisti ob vsej svoji grabežljivosti vendar
zelo nerodni, je vendar oboroževalna industrija
zaslužila nepričakovane miljone in finančni trg
dela velike kupčije. Prihodnje štetje izkaže še
veliko večji prirastek našega narodnega bogastva.

Toda kaj je to: Narodno bogastvo? Je li
ameriški narod bogat? Kje so tisti delavci, ki
imajo svojih dvatisoč dolarjev, kje njih žene in
otroci z enakim imetjem?

Okrog dvestotisoč miljonov dolarjev znaša
nacionalno bogastvo Zedinjenih držav. Kdo ga
je ustvaril? Tisto ljudstvo, ki dela. Kdo ga ima?
Ponajveč tisti, ki ne delajo nič.

Bogastva ni brez dela; če raste v taki meri,
kakor izkazuje statistika, je to dokaz velike prid¬
nosti delavnega ljudstva. Kljub tej pridnosti
živi velika množica v bedi, največji del narod¬
nega premoženja je pa v rokah majhne manjšine,
ki z njim lahko dela, kar hoče in ki ga predvsem
rabi za zasužnjevanje naroda.

Naraščanje narodnega bogastva bi moralo
povzročati večje blagostanje naroda. Praksa
kaže, da se povečava le razkošje, samopašnost in
nasilstvo posameznikov. Imetje posameznih dru¬
žin dosega vrtoglave višine; med masami se širi
brezposelnost in vsakovrstno pomanjkanje brez
konca in kraja.

Za. koga dela ameriški narod? Za koga se
trudi? ... Za nekoliko familij. Boljšega dokaza,
da je kapitalistični družabni red blazen, pač ni
treba. Ali čudovito naraščanje “narodnega pre¬
moženja” in dejstvo, da se vse zliva v nekoliko
kapitalističnih rezervarjev je obenem najzgovor¬
nejši nauk, da morejo biti le tisti stvarniki nove
družbe, ki imajo v sedanji pekel. Komur ustvar¬
ja sedanji sistem nebesa, se ne bo bojeval proti
njemu.

Delavsko ljudstvo ustvarja narodno boga¬
stvo ; delavsko ljudstvo mora tudi poskrbeti, da
bo to bogastvo res narodovo. Stvarnik bogastva
bo pa le tedaj njegov gospodar, kadar bo sam
gospodar svojega dela, torej kadar bodo sredstva,
ki so potrebna za delo, v njegovih rokah. V ka¬
pitalistični družbi je izraz “narodno bogastvo”
velika laž; da postane resnica, mora družba po¬
stati socialistična.

:ac#

Nova Wilsonova nota v odgovor Nemčiji

ali *
biti

iah.


l

J Nemški odgovor na prvo noto,

I jo je ameriška vlada poslala v
lerlin zaradi potopa Lusitanije,
lulflighta, Cushinga i. t. d., ni
adovoljil Wilsona. To je bilo
»rieakovati že p.o vesteh, ki so
obhajale iz Berlina, preden je

II nemški odgovor odposlan. Na¬
povedovala so se vsakovrstna veli¬
ka presenčenja, n. pi\, dokazi da je
lila Lusitanija oborožena. Pred¬
ajale so se v ta namen tudi ne¬
vere zaprisežne izjave. Nemški
veleposlanik Bernstorff je bil pol

V| re  v tej zadevi pri Wilsonu.

|i>P I

Vsled tega je bilo napeto priča¬
kovanje, kaj stori zvezna vlada.
Sedaj je nova nota izdelana. V
njej pa ni nobenega presenečenja.
Ameriški kabinet vztraja na svo¬
jih prvotnih zahtevah. Na zad¬
nji seji vlade je bil dosežen po¬
poln sporazum. Glavni Wilsonov
svetovalec v tej zadevi je bil dr¬
žavni svetnik Lansing. Predsed¬
nik ponavlja tudi v tej noti, da
“ne opuste Zedinjene države no¬
bene besede in nobenega dejanja,
ki bi bilo potrebno v izpolnjeva¬
nju njih svete dolžnosti, da varu¬

jejo življenje in pravice svojih
državljanov in izvrševanje teh
pravic.” Od Nemčije pa se za¬
hteva odgovornost za dogodke,
zaradi katerih se pritožuje zvezna
vlada.

Najvažnejši je tisti del note,
ki se bavi z nemško trditvijo, da
je bila Lusitanija oborožena s to¬
povi in da je imela nevarne eks¬
plozivne materij ali j e pod krovom.
Wilson temu kratko malo opore¬
ka, in izjavlja, da so predložene
zaprisežne izjave brezpomembne
vpričo uradnega poročila cari-

narskega nadzornika Malone v
New Yorku, ki je preiskal Lusi-
tanijo, preden je odplula in pra¬
vi, da ni bilo na ladji ne sestav¬
ljenih ne razloženih topov in da
je odplula kot navadna neoboro¬
žena trgovska ladja.

Zvezna vlada zahteva, da se
mora Nemčija zavezati, da ne li¬
nici nobene trgovske ladje, ne da
bi prej v zmislu veljavnih določb
mednarodnega prava dognala
njen značaj ter dala potnikom in
moštvu priliko, da pride na var¬
no.

Kljub svoji odločnosti pa je no¬
ta pisana v prijaznem tonu in
baje bo nemški vladi precej tež¬
ko ugeniti njen pravi zmisel. To
pa ima olajšati posebni poslanec
grofa Bernstorffa, dr. Meyer Ger-
hard, ki se je iz Ne\v Yorka čez
Kodanj odpeljal v Berlin. On po¬
zna popolnoma razpoloženje, ki
vlada v Zedinjenih državah in ve
tudi vse podrobnosti razgovora,
ki ga je imel nemški veleposlanik
z NVilsonom. Osebno bo torej do¬
polnil poročilo, katero je Bern¬
storff pred nekoliko dnevi odpo¬

slal v Berlin, kjer prav črno gle¬
dajo čez morje in v poloficioznih
listih prav neprijazno pišejo o
Ameriki.

Medtem so baje tudi v Washing-
tonu nastale neke sitnosti. Pra¬
vijo, da ima Bryan posebne želje,
■zlasti da zahteva, naj se pošlje
tudi Anglii nota, ki bi jo upozo-
rila, da naj spoštuje ameriške pra¬
vice na morju.

Nekateri črnogledi že govore o

kabinetni krizi in se boje, da bi
mogli izgubiti Bryana, kar pa
ne bi bila največja nesreča.

2

PROLETAREC

GOSPODIn  FRANJa

ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.

Po malem se je začelo svitati v gozdu. Po¬
znalo se je, da niso več v pragozdu. Sicer so leža¬
la tudi tukaj obrovska mrtva debla na tleh, no ob-
sekala jih je že sekira, tudi tu se je še nahajalo
mestoma starodavno, nedotaknjeno, neobsežno
drevo, ki je zvisoka gledalo na nižje soplemenike,
životareče v pritličju in izpostavljene človeški si¬
li. Mnogo trhlih in mnog? svežih štorov je molelo
tu iz bujne trave, ki so ji solnčni žarki pospeševa¬
li rast, prodirajoči tu in tam do tal. Tu se je že
človeška roka lotila korenov pragozdnega življe¬
nja, znamenje, da ni daleč do vasi. Za turških
časov se ni nihče zmenil za gozde. Neopaženo je
ležalo ogromno bogastvo in vaščani so prosto ho¬
dili v najbližje šume ter sekali les, ki jim je rastel
za hrbtom. Naravno, da so se gozdi bolj in bolj
odmikali seliščem, in sedaj stoji v bližini oblju¬
denega kraja samo pritlikavo grmičje. Izvzeti pa
treba one gozde, na katere so dobili begi in age
sultanove tapije in so v njih zabranjevali drvarje-
nje. Tako so jih tudi v bližini selišč ohranili do
malega nedotaknjene.

Zavili so v globok in širok jarek, čigar dno je
izpodjedala tiha vodica, ki je, po razdrtem, go¬
lem in skalovitem obrežju soditi,naraščala v neur¬
jih v deroč potok. Inženir je postal in pogledal
gor in dol po jarku, premišljujoč, koliko vekov je
pač potrebovala ta vodica, predno je izdolbla v
kamenita tla takšno globino. Skalnate rebrine
onkraj jarka so bile že docela izsekane. Samo
grmovje, nizko drevje, tu in tam goličava, kjer
je vsepovsod med ostrorezno travo stalo rastlin-
čje rdeče jagode. Vrhu rebrin jih je sprejel va¬
se lep in svež hrastov gozd, po katerem so se vile
preko drobne trave vse križem jedva znatne ste¬
zice. Vilarju je ugajala snažnost med debelo
hraščino, ker tla so bila tako čista, kakor bi jih
pometali.

“Je tudi ta hraščina carska?” je presenečen
vprašal.

“To je vse bogataša Suljage,” je odgovoril
Ante. Suljaga proda iz te šume leto za letom za
sto dukatov želoda v Srbijo. Ta volk ume go¬
spodariti — zase. Ko bi človek jeseni pobral tu
želod in ga vtaknil .v žep, pojesti bi ga moral, ako
bi ga zasačil Suljaga ali njegov oskrbnik. Njegovi
kmetje imajo peklo pri njem. Težko je pajčevini,
kadar pometa metla, in težko je loncu, če se bori
s kamnom. Tu ne pomaga nobena pritožba v ko-
naku. ’ ’

Za hrastovim gozdom se je odprla brdovita
planjava, zarasla skraja s trnjem, praprotjo, bri¬
njem in leševjem, potem pokrita z njivami. Na
brdu, ki je zapiralo planjavo in je bilo proti Osko-
vi ostro odsekano, se je pokazala mimo šopa viso¬
ke hraščine vas, mračna in grozna kakor trdnjava
serdi gor. Morda je bilo na tem kopcu v starih
bogomilskih časih taborišče ljudi, katerim se je
zdel samotni kraj varen, tako da so pričeli gradi¬
ti bivališča in krčiti gozde. Iz skupine primitiv¬
nih lesenih hiš se je dvigal lesen minaret, vso to
temno gručo pa je nadkriljevala široka, pobelje¬
na hiša, podobna gradiču, čigar okna so se svetila
v solnčnih žarkih liki kovano zlato. Stala je ne-
kolko v strani sama zase; ni bila večja, nego so
hiše uglednejših Turkov v mestu, no v Bosni ime¬
nujejo takšno, vsa druga nadkriljujoče bivališče
dvor, posebno če stoji kje na kmetih. Zidava je
bila tista, kakršno je videl Vilar pri Hrenovi in
Bajičevi hiši: zidovi pritličja so zelo močni, iz de¬
belega kamna, nanje je nazidano nekoliko razšir¬
jeno prvo nadstropje, čigar stene so tanke, prož¬
ne, sama lesena pregraja, zametana z ilovico ali
blatom in pobeljena.

Na izsušeni in trdi kolovozni poti, ki je drža¬
la preko njiv, se je deklica vzporedila z bratcem
in Vilar je stopal kraj Bobojedca. Ker je z zani¬
manjem zrl na brdo, mu je pojasnil Ante, da so
ono Suljagini dvori. “Sokolu je, da lovi, a prepe¬
lici, da se čuva”, je rekel,"upirajoč oči v visoko
ležečo belo hišo. Dalje je pravil, da se vas imenu¬
je Turški Pilič, a precej pod njim za šopom hraš¬
čine leži Krščanski Pilic ; tam se bo ločila njih
pot: on tovori dalje po kolovozni poti nad Osko-
vo, gospodin Franjo pa se lahko spusti po strmi
stezi naravnost v dolino; domov ima po tej poti
bliže nego preko Medvedjega Dola in lahko se še
spotoma okrepča v Mušičevem hanu. Ta nasvet
se je zdel Vilarju pameten.

Pravoslavni Pilič je štel šestnajst hiš, ka¬
kor je pravil Ante. V dveh hišah sta gospoda¬
rila svobodna pravoslavna kmeta; tema je robo-
vala polovica drugih kmetov, polovica pa Sulja-
gi. Vilarju so se srbske hiše zdele prijaznejše ne¬
go turške; v prvo nadstropje se ni prišlo iz veže
kakor pri turških, ampak po lesenih in ograjenih
stopnicah, ki so se nahajale zunaj pod razširjenim
ostrešjem. Pod stopnicami so držale duri v pri¬
tlične shrambe. Kar je bilo uglednejših, so stale
v ograjenih vrtih.

Pri prvi hiši so spodili s poti suho, prežvekujo¬
čo kravo in kokljo s tropom piščet, pri drugi,
majhni in leseni, je Vilar visoko dvignil glavo,
ker zaslišal je bil klik: “Evo nas, gospodine

Franjo!” Ozrl sce je na vrt in se začudil. Med
drevjem je stala miza, pri njej so sedeli dečki in
pisali, med njimi Vazko, ki je bil spoznal dobrotni j
ka iz hana in je vzradoščen kliknil nanj. Oni šo-
larčki, ki niso imeli prostora pri mizi, so čepeli v
travi ter pisali na majhne tablice, naslonjene na
kolena, eden pa je klečal ob velikem ploščnatem
kamnu in pisal, migajoč z glavo. Ob deblo stare
hruške je bila pritrjena črna šolska tabla, ob dru¬
gem deblu je slonel učitelj — 1  kaludjer Joviča. Vi¬
lar je postal; zelo ga je presenetila takšna šola in
močno mu je ugajala. Spoznal je vse tiste dečke,
ki so bili ono nedeljo v hanu in so igrali medveda.
Dvignivši čepico, je pozdravil učtelja, ki je z na¬

klonom glave odzdravil, potem pa nadaljeval u-
čcnje, ne meneč se za one na poti.

“Ne boj se povedati istino! Vselej in povsod
jo odkrito govori!” je s strogo besedo učil Joviča
kozavega dečka, ki je vzbočenih prsi stal pred
njim in mu smelo zrl v oči. “česar ne moreš go¬
voriti pred človekom, tudi za njegovim hrbtom
ne govori! Vedno reci popu pop in bobu bob!’ ’

Oni na potu so krenili za vrtni plot. Bobo-
jcdac je zaničljivo potresel z glavo v smeri šole
na vrtu, zaprtih in stisnjenih ust je z zaničeva¬
njem dihnil skozi nos, kakor bi udarjal neprijeten
duh od nekod. “Istinu reci, pa uteci!” je rekel
in pljunil predse.

Vilar ga je debelo pogledal ter pomislil, ka¬
teri ima prav: bedni katolik ali pravoslavni uči-
» tel j. Pohvalil pa je učitelja, rekoč: “Učen človek
je ta Joviča.”

■ Bobojedac je pritrknil z glavo: “Baš učen.
Znade on, šta car večera,” čez hip pa je nada¬
ljeval: “Je li treba tega, kar Joviča maši v vla-
ške glave? Zemljice naj bi dali kmetom, zemljice.
Kmet z ojesom, pisar s peresom, pa bo vse prav.
Kaj naj počnemo brez zemlje?” Kradoma je po¬
gledal na gospodina Franja, kaj poreče ta, ki je
doma iz dežele, kjer so učeni i konji i psi. Mor¬
da je mislil, da tisti, ki dovoli drvarjenje, razdeli
lahko tudi zemljo.

“Znajo li tvoji otroci čitati in pisati?” je
vprašal Vilar, misleč na primitivno šolo.

Bobojedac je skomizgnil v ramenih. “A — kaj
ve svinja, kaj je peteršilj! In tudi treba ni. U,
da bi bednemu katoliku dali zemlje — ” In gle¬
dal je v to črno zemljico, kakor bi jo hotel pri¬
vezati k svoji duši.

Za vasjo so se ločili. Vilar je drčal navzdol k
Mušičcvemu hanu; pa se ni ustavil, ker lian je bil
zaprt.

18.

Dva dni, preden se je Vilar v hanu seznanil z
Bobojedcem, je sedel v komisno opravljeni pisar¬
ni tuzlanskega postajnega poslopja pri mizi, ob¬
loženi z mnogimi papirji, stotnik Stanislav Hvali-
bogovski, mestni poveljnik tuzlanski, organ naj¬
višjega poveljnika posadke, generala, zatopljen v
službene stvari. Hvalibogovski je imel poleg po¬
slov, ki so začrtani v vojaškem službovniku, mno¬
go opravka tudi z ogleduštvom ali vohunstvom.
Pod njegovim nadzorom je delovalo več konfiden-
tov ali zaupnikov, ki so pozvedovali po okraju v
prilog vlade, vrhutega je moral paziti tudi na vo¬
hune tujih držav, ki so v tistih nevarnih časih po¬
hajali zasedeni deželi. Pušeč iz dolgocevnega či-
buka, je strmel v dolgi ukaz, ki mu ga je bil
pravkar prinesel, v močnem omotu zapečatenega,
vojaški raznašač postajnega poveljništva. Ukaz-
je prišel z Dunaja preko Sarajeva stopnjema na
generala in ta ga je izročil v strogo rezervatno po¬
slovanje mestnemu poveljniku. Nad naslovnim
napisom mu je stala visoka številka s črkama K.
B., ki pomenita “Kundschafter-Bureau”, sloven¬
ski ‘vohunska pisarna’. Ker je bilk listina izvr¬
šena na litografskem pristroju, se je poznalo, da
so jo dobile mnoge višje oblasti zasedenih dežel.
Hvalibogovski je, čitajoč, kimal in odmigaval z
glavo ter pod ogrizenimi brki mišje barve kriven¬
čil ustne. Kaj vse zahtevajo ! človek bi se moral
raztrgati, da bi ugodil vsem ukazom — psiakrev !
Površno preletevši listino, jo je položil na mizo,
obtežil s škarjami. Potem je vstal ter se napotil,
da se, valeč goste oblake dima iz ust, izprehodi
po sobi in olehča možgane, v katerih so v neredu
mrgoleli novi vtiski. Vselej, kadar je dobil va¬
žen pismen ukaz, mu je skraja ozlovoljen zabav¬
ljal. S psovanjem in hojo po sobi ter s poljsko
žganico, ki jo je imel shranjeno v omari ob steni,
je napravil red v glavi, preden se je mogel z bi¬
stro mislijo lotiti dela. Po kratkenr odmoru je
zopet sedel, razprostrl listino pred sebe, vzel viš-
njevordeči svinčnik, čital vnovič ter podčrtaval
markantne točke in pripisaval obrobne opazke.
Zelo važen ukaz je dobil. Vojno ministrstvo je
opozarjalo na mnoge vnanje agitatorje in vohune,
ki so sc, kakor je neodvomno dokazano, preteklo
zimo in pomlad zopet v večjem številu pokazali
na več krajih zasedenih dežel, izkušali našuntati
ljudstvo, ga podkupovali in mu obetali izdatno
pomoč inozemstva. Vse kaže, da so na nekaterih
krajih delovali uspešno. “Preskrbljeni s pravil¬
nimi potnimi listi, se ti ljudje prosto klatijo po de¬
želi, ” je pisalo ministrstvo pod znamko K. B. “Z
vso pozornostjo treba paziti nanje. Zdi se, da
jim krinka trgovca in krošnjarja ne zadošča več
in da hočejo v drugačni preobleki opravljati svoj
ničemni posel. Začetkom letošnjega leta se je
potikala neka pevska družba, ki je štela dva go¬
spoda in dve ženski poljske narodnosti, mesec dni
po hercegovskih postojankah, sc družila s častniki
in moštvom ter vohunila za neko tujo državo.”
Tu je Hvalibogovskega oblila kurja polt, našobil
je ustni in še enkrat je prečital poslednji odsta¬
vek, ker ona pevska družba se je na potu iz Srbi¬
je k morju mudila tri dni v Tuzli, gostovala v
kazini, pri Agularju in v srbski kavarni, ne da bi
bil on ali kdo drug kaj sumnjivega opazil na nje¬
nih članih. Oj, oj! On sam, ki je mestni povelj¬
nik in najvišji vojaški policaj, se je dva večera v
svojem maternem jeziku zabaval z onimi pevci in
pevkami in starejšo pevko je neko popoldne zara¬
di narodnega sorodstva celo posetil v njeni sobi
Agularjevega hotela. In nikjer ni opazil ničesar
nenavadnega. “To bi bil škandal, ko bi vohunil
Poljak za tujo, morda celo za rusko državo!” je
viknilo nekaj v njem. Naredil je z rdečim kon¬
cem svinčnika velik vprašaj na okrajek, bacil je
ukaz na mizo in svetoskrumbno je kliknil:
“Wisch!” — beseda, ki pomeni v slovenščini pu¬

sto čečkarijo. Svinčen klobuk bi nataknil mini¬
stru na glavo, ker piše tako žaljivo o Poljakih.
In napotil se je zopet na izprehod po pisarni. Z
visoko dvignjeno, misli polno glavo je korakal po
sobi in z razširjenimi očmi je preletel slike, ki so
krasile stene. Mimo podob treh članov cesarske
rodbine sta viseli tam tudi podobi, ki sta dragi
vsakemu poljskemu srcu: ena je predstavljala ju¬
naka Kosciuzska, druga tistega poljskega gene¬
rala Berna, ki je v madžarski revoluciji vršil ču¬
da bistroumja in hrabrosti za Košutovo državo.
Pri obeh slikah se je Hvalibogovski rad ustavljal,
prav kakor bi hodil k njima v skrbipolnih položa¬
jih po svet.

Čez par minut je zopet sedel ter čital iz uka¬
za: “Paznega očesa treba motriti zlasti za tujimi
komedijanti, lastniki cirkusov in panoram. Zna¬
no je, da je pred kratkim sodeloval pri nekem
cirkusu kavalerijski častnik neke tuje države, ki
je še ob pravem času prišel oblasti v roke.” Ta od¬
stavek je Hvalibogovski višnjevo podčrtal in na
robu je višnjevo napisal besedo: “Albanci”, ker
prejšnja dva popoldneva so se na dvorišču neke
mestne gostilne producirali trije Albanci kot
vrvohodci. Razpeli so bili vrv s strehe na streho
in zelo spretno so kazali svojo gibčnost in sme¬
lost ; zdolaj pod njimi sta sredi dvorišča dve arba-
naški babi proizvajali trebušni ples, ob čemer so
se gledalci zgražali, a s slastjo so zrli, posebno pa
dame, na one čvrste in drzne vrvohodce. Odpra¬
vili so se proti Doboju in to dejstvo je Hvalibo¬
govski zabeležil na ukazu, ker trebalo je doboi-
sko posadko brzojavno opozoriti o glumačih.

“Pa tudi med domačini je mnogo obupanih
elementov, ki delujejo na agitatorskem polju, po¬
sebno med onimi, ki so za homatij pod turško vla¬
do bežali na Cetinje, v Belgrad in Carigrad, ter so
sc po zasedbi vrnili v svojo domovino, kjer se jim
niso mogle izpolniti njih nade in kjer trosijo se¬
daj neizpolnjive ideje v ljudstvo.” Ta odstavek
je podčrtal dvakrat in na robu je napravil klicaj,
poleg pa je napisal: Kaludjer.

“Ker se po nekaterih okrajih nahaja ropar¬
ska šiba še vedno v polnem cvetu” — tako se je
izražala rezervatna listina — “je v izdatnejši me¬
ri treba porabiti konfidente. Neprestano naj la¬
zijo po goratih krajih, z vso opreznostjo naj po-
zvedujejo o osebah, ki so v zvezi z razbojniki, ki
jim dado bodisi nasvete, bodisi prebivališče ali
hrano. Premetenim konfidehtom bosenskega ro¬
du ne bo težko, se pritihotapiti pod zvijačnimi
pretvezami v razbojniške brloge -— ” Tu je Hva¬
libogovski napravil na okrajek velik'vprašaj, po¬
tem je treščil z listino in svinčnikom ob mizo ter
vzkliknil: “Pisarniški kozli vi! Menijo, da se za¬
lezujejo hajduki tako, kakor oni lazijo po dunaj¬
skem Ringu za ponočno sovo. Pridi le sem, gigrl,
pa nesi svojo frazovito butico v razbojniške brlo¬
ge ! Hm — da si sam stal kdaj pred pravim, res¬
ničnim, živim hajdukom, oboroženim do zoba, ka¬
kor sem stal jaz sredi groznih Škipetarjev, ne bil
bi utekel snažnih hlač — ” Stotnik je odložil či-
buk in zopet vstal ter šel k omari po okrepčavo.
Požvekuje košček prekajene gnjati s kruhom in
zalivaje to prvo predpoldanko s kontušovko in
jaržebinko, je umiljeno zrl na diplomo, ki je v ok¬
viru visela nad pisalno mizo, na ono diplomo, ki
se je pohvalno izražala o njegovem junaštvu za
okupacije, za kar je postal lastnik vojaškega re¬
da. —

Ko se mu je zdelo, da se je dovolj osvežil, je
iznova zapalil čibuk in sedel k delu. Dalje se je
listina, sestavljena v slogu lepo ubranih in zao¬
kroženih besed, izražala o tem, kako svedočijo vsi
znaki poslednjih časov, da se nahaja v zasedenih
deželah še mnogo prepovedanega orožja, skritega
po mestih in vaseh, zato treba pozvedovati in o-
gleduhovati, kar je naloga konfidentov. Naloga
vojaštva in orožništva bo, vdirati v takšna skri¬
vališča. V zelo sumljivih slučajih tudi haremom
ni treba prizanašati, ker izkazalo se je jeseni 1878.
h, da so malkdntentni elementi posebno v hareme
skrivali orožje.

V posebnem odstavku je ministrstvo s prstom
namignilo na bližajočo se uvedbo brambnega za¬
kona. Uvedel se bo s silo ali brez nje, treba pa
mu je pripravljati ugodna tla. Oblast bo itak iz¬
dala posebna navodila — ‘Fingerzeige’ je stalo
v originalu — kako treba poučevati ljudstvo o
potrebi in kpristi novega zakona, ki se ga ni tre¬
ba bati, ker se bo vsestransko oziral na verske
običaje in na ljudske težnje. Konfidenti, ki pri¬
dejo z ljudstvom v neposredno dotiko. tudi tukai
lahko sejejo dobro seme.

Dalje je ukaz opozoril na neko prejšnjo o-
krožnico, ki je v mnogih točkah obširno in sploš¬
no govorila o ogleduškem poslu, opozoril na oni
odstavek, ki določa, naj se posebno zanesljiv
konfident, kadar postane v domačem kraju ljud¬
stvu sumljiv, premesti v drugo okrožje, ako sam
želi. Izrabljen konfident naj se preskrbi s pri¬
merno službo (uradni sluga, cestar, šumar itd.),
v kateri še lahko blagonosno deluje za varnost
dežele.

Naposled je ukaz naznanil, da ima dotični
fond dosti denarnih sredstev na razpolago, da to¬
rej pri tako važnem poslu, kakor je ogleduštvo,
ni treba varčevati.

“Nu — torej — hvala Bogu!” je vzdihnil
Hvalibogovski, ko je bil do kraja prečital ter viš¬
njevo in rdeče podčrtal odstavek, ki je vzel v mi¬
sel denarna sredstva. Potem je pismeno pozval
vse konfidente svojega območja, da jih pouči in
razpošlje po okraju med rekama Drino in Bosno.

Te pozivnice je nemudoma predložil okrajnemu
načelstvu, ki je imelo v evidenci in primerni služ¬
bi vse zaupnike.

Tri dni pozneje je stal Atif Sarajlija z zavest¬
jo važnega in koristnega človeka v pisarni okraj¬
nega načelnika. Pl. Pester ga je izprašal o miš¬
ljenju drvarjev na Konj-planini. Atif je odkri¬
to povedal, da so drvarji nezadovoljni s hrano in
znamkami, da jih inženir podpihuje in jim obeta
izboljšanje njih stanja. Načelnik si je to zabele¬

žil, potem je poslal zaupnika k mestnemu p
niku.

Hvalibogovski ga je vprašal, kaj dela p,
gozdar, potem pa o drugih novicah iz delavj,;.
tabora. Ko mu je konfident začel praviti o <]>,
ski hrani in o inženirju, je odmahnil z roko, h,‘
mu bilo prav, da hoče Atif očrniti častnik;
prav samo rezervnega. “Povej rajši, kaj dr ,
ludjer Miloševič, s čim se preživlja, če mnogi, /
po okraju in kaj govori.”

“O njem vem toliko, da je mnogo na p.
Tuzlo in nazaj. Mnogo posedava po hanil.
vasi Posprečja in Majcvice-planine ga po 2: .
na svojih potih ogovori vsakega domačina in v
liču poučuje dečke.”

“Saj tam ni šole.”

“Šolo je ustanovil kar na vrtu hiše, kjer,
nuje.”

“Dobro,” je rekel stotnik ter napisal,r; ;
nahaja v Piliču šola, katere ni ustanovila, p.,
znala oblast, kar treba naznaniti načelnik
Vzevši v levico ukaz vohunske pisarne, vth
pa svinčnik, je stopil tesno h konfidentu in, L
deč s svinčnikom po listini, ga je s previdni^,
sedami poučil o onih odstavkih, ki so govori
agitatorjih, o skritem orožju in o brambnei;,,
konu. Atif je zvesto poslušal, buleč oči v tak
ni papir, ki je bil vsled mnogih višnjevih k •
čih, črt ter pripomb ves namočeraden, kakor
sok uradnik, kadar tiči v paradni uniformi.:
nik mu je zabičil skrajno opreznost in strop,
čečnost. Za delovanje mu je to pot odkaza.
tuzlanski okraj južno od Majeviceplanine. f
de naj vse vasi in vsako sumljivo okolnos:
nemudoma javi najbližji orožniški stražami
vsem, kar bo videl in slišal, naj mu sporoči,
dar se povrne s poti. — Odštel mu je potnic
petnajst dni ter ga odslovil.

rajnih:
ZapiB nik

P01

HARTIf

ASTON

JOSIP S

frank

matija

frank

JOHN M

iprejomi

19.

dena

talijani f
o silo prc
ei beže k
iusijo. Gi
i-Nemci v
fcrda vzami

Ako pride
riavami in ]
ijo delavci
saški Rocl
jamski sl
idell-Maho:
iront” in si
generala 1

iJlinojska z
sla plačo
zasedanje,
ski delavr
eo delavk
laja zagna
nojski zi
‘lavcev ?

Neko krasno popoldne je Vilar zasedeli
in odjahal, da pozvedava in spoznava kraj is
di, seveda na drugačen način nego Atif Si
lija. In zopet ni prišel dalje nego do Mušiče
hana. Tam je Pero ob poti iz navlečene boste
kal skleske. Molče sta se pozdravila. Zavede
konja v senco pod pristrešje in ga privezal
tnalu je sedela Danica in obšivala svoj gia
Vstala je, razpihala ob kraju pristrešja oger
pristavila lonček z vodo. Gost je sedel kraji
jega konja in opazoval deklico, kako seje;
čno kretala pri svojem bornem kuhinjskemu
ne da hi si upala pogledati na  gospodina Fts
N jeno gladko obličje'je rdelo v sramežljivosti
kam v stran se nasmihavalo, njene oči so sel
doma ozirale od ognja na vse strani. A zdeli
je, da z enim kotičkom vsekakor pazijo na tj
ali ne bo vzrojil, ker mora potrpeti in precej di
čakati na kavo. Napol suho dračje se ječi
lo med dvema ožganima kamnoma, in voda
kor ni hotela zavreti. Pa Vilar je rad not:

S toploto v srcu se je naslajal ob pogledu c
v nekem oziru smešno deklico.

Prinesla mu je prvi findjan. Preden
vzel v roko, je prijel za žličko in mešal črni m
Tako je morala postati pred njim. Dvii
obraz k njej ter mešal in mešal. Pero je H
drva nekje tam pod mejo, videti ni mogel, i
godi pod pristrešjem, kako tujec z očmi in p
nim usmevom zavaja v greh. Vilar je mešal
kler ni pjusnilo par kapljic črnine na njeno rt
Tedaj je njen jasni pogled zadel ob njegovo!
v štirih očeh se je nekaj zmešalo in zamigi
kakor da je na'vedrem nočnem nebu nastal p
in so zvezde zaplesale krog lune. Zatresla
je roka, odvrnila je pogled od gospodina Fi
na kavo. Vzel je skodelico, jo nastavil nat
in prvi požirek je zdrknil v grlo, gorak it
dak kakor prvi občutek ljubezni. Šinila mn
glavo misel: Kaj ko bi videl stari Pero? Ali i
skočil po skriti handžar in navalil na drs
švabskega tujca, ki po nepotrebnem moti nd
no dušo! To hladno računanje ga je iztrezk
Danica ni mogla prenesti tega nenad®
stopivšega, za njo čisto novega, sladkega in
tresljivcga občutka, katerega ji jo zbudil Ij- 1
nivi tujec. Vsa rdeča v lice je vzela konvR v
stekla čez pot k Oskovi po vodo. Gledal jr li  ,,,.
in v svoji romantični duši se je spomnil kavk* a  Ja *Nar.
deklice Tamare, kakor jo je naslikal Lenk ,,'^želi

;ftročila pt
tli Przemys
ijbolj odliko
peral Mačk
i in odliko v;
bi v Galiciji
1 , da je ]

■dzoroval bo;
le sam kaj
ivstrijska s
lavna avst:
(jo Avstrij
i brez kaj z
vse prusko
nič! Čegav
trija?

•Hi veste, ka
(• razvitim k

**«im? Mend
že mora z
odtod zlepa
:s  pošljejo
'■‘n drugi st

»»ti

čemu si

v “Demonu”. Kakor ona k Aragvi, tako t jj.  ■
bosenska deva s konvico k Oskovi; ta kraj
mečem gorskem potoku je nekoliko podober 9
kaškemu; narod je enako uporen in samoza'
tu in tam, in on — ali naj stopi kot demon
to krasno in neizkušeno deklico? Zamislil

, |JŽ  “osvob

v svoj položaj in težko mu je postalo nad®: J • m v Karj

Dolcrn ni hiln Dnninn najsi fiJnhnkoV’' , V ’

Dolgo ni bilo Danice nazaj. Globoko
gi je slonela ob skalnem robu kraj mlina b'
mišljeno zrla v potok, ki se je v belih pe 11 « 1
čez pečino in se vrtel v smaragdno zelene®
inunu pred mlinom. Kako dober se ji je z®’
spodin Franjo! Kakšna neodoljiva blaženo*!
iz njegovih živih, sivkastih oči! Po srcu k
nič ni podoben tistim tujim okrutnežem, o
rih je toliko slišala v Črni Gori in o kateri!
toliko slabega povedati v Bosni. Po zimi. P
potem, ko je bila prišla iz Črne Gore v F ;i

1,1  da so
Ali so kji
^i rešili
to mof

L

je

nekoč strašni Atif Sarajlija tako gledal 1

kakor danes gospodin Franjo. Takrat
kmalu omedlela od groze, v strahu je plak--

bi n sni

kričala njena duša, a danes je čutila, kat ^

ii. ‘ ^čem, 1
e Q a sp

V e  vojski
r>k! 8tri ia ii

m>l] pošt

-lil; ’ ln ie

%'  %ži

: e  jii

stala pred njo sama sreča njenega življenj®
ca, ki se je rodila nekje v daljnih severnih V
potovala dolgo pot na jug in je sedaj sme;
obraza nenadno stopila pred njo. Vse jo
k tej sreči; padla bi pred tega človeka ter
nila njegovih nog. Molila bi pred njim, kat
jo učili v cetinjski šoli. In v solzah sreče
raztopilo srce.

—(Nadal j evan je.)—

%

°stali ži

Zlv
*

San

FS? k  ov 1

,0

se« k>k.

V o

a^ceni

fj l[r

Vladarji pošiljajo narode na vojno, da ;i  •

umirjajo zase. Ali kaj ima mrlič od
slave ?

: 0 do1

a Mih

V l>i n


<« k


proletarec


\

Na \

" -

»str, Slovensko

ADVBRTISEMENT

'rsft

*'^l

•'i:*

Ustanovljeno 16. januvarja
189 i.

Bol. Pod. Društvo

Inkorporirano 24. februva
1903 v državi Kansas-

Sedež: Frontenac, Kans.

GLAVNI URADNIKI:

' Pl %

S 1

" av >H

"‘ k  ter h,

ni  ust^N


‘Planiti

? fp N

1 ko >ifid e

,Rlh  %

iioceradcu

r adni un
‘fznost it

0  to pot
liovicepl
imljivo (
»žniški atfj.
naj mu stt ,
tol mu

Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«.
Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans.

Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan«.
Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Muiberry, Kan«.
Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Fronten««, Kan«

NADZORNIKI:

PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«,

MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.

ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.

POROTNI ODBOR:

JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa.

FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.

MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.

Pomožni odbor:

FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana.

JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans.

Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.

Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika.
V»e denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.


Zadeto v črno.

Italijani gonijo Avstrijance s
te ko silo proti severu, da Avstri-
nci beže kakor divji naravnost
Rusijo. Gredoč na begu so Av-

•o-Nemci vzeli Przemysl.

z«; or d a vzamejo tudi Moskvo!

1  Vilar
poznava k
in nego ^
nego dol[ t
: navlečene]

ul ra vila. ^
in ga priv,
bšivala svoj,
pristrešja
st je

ieo, kako sJ *

kuhinji- Illinojska zakonodaja si je po-

t gospodinil Pl a ^° na  pettispč dolarjev
. sramežljivi usedanje. Predlogo za krajši
nski delavnik in za minimalno
ačo delavk je pa cenjena zako-
idaja zagnala v koš. Kdo sedi
illinojski zakonodaji? Zastopni-
delavcev? I guess not — razen
veh!

Ako pride do vojne med Zed.
žavami in komurkoli, tedaj mo-
ijo delavci zahtevati, da gredo
naški Rockefellerjevi miličarji
jamski stražniki ter slavni
adell-Mahonovi strelci prvi na
‘ront” in sicer na čelu vrhovne-
a generala Rockefellerja II.

uslugo, če
— polente.

bi streljali krogle iz

njene ocm
e strani.!
kor pazijoa
vpeti in p®;
dračje sej
torna, in vi
ilar je rad:
il ob

jan. Prelc
in mešalo
njim. Dti
ial. Pcroji
eti ni mogel

Poročila pravijo, da so Prusi
seli Przemysl, da so se Bavarci
ajbolj odlikovali in da je pruski
neral Mackensen dobil pohva¬
lil odlikovanje za zmago nad
usi v Galiciji. Dalje govore po¬
mila, da je prišel v Pulj drugi
n pruskega kajzerja, kjer bo
v z ocnuit ac izoroval bojne aeroplane in da
Vilar je ■ jjde sam  kajzer v Trent. Kje je
ume nanj® j avstrijska slava? Kaj sploh cle-
rl ob njegoj t  slavna avstrijska armada? Ali
šalo in®* iorejo Avstrijanci kaj napraviti
nebu Ml imi brez kajzerja? Vse kajzerje-
no. Zatrti o, vse  prusko — Francjožefove-
gospodiu**a nič! Čegava pa je dandanes
nastavil« vstrija?
grlo, gorak *

m. Šinila 1  Ali veste, kaj se zgodi danes z
iri lVroGppo razvitim krepkim in zdravim
valil nanoškim? Menda veste, ne? Vsak
Imrin moti : (trok že mora znati! Pograbijo ga
irg jc izt4- nekod zlepa in drugod zgrda
t,,|ja ne» s T in pošljejo na “front”, kjer

.sladke? 3 jotem drugi streljajo vanj.

• j ( , z budilP mati, čemu si rodila sina?

vzela k ol j ' f

Gledali! “Glas Nar.” želi — in Slov. li-
vjmninil W  men( ia želi — da so Avstrijanci
l. jepeni in da so Italijani tudi te-
,ji«jeni. Ali so kje na svetu možga-
ki bi rešili to uganko? Kako

asiiK

agvi.

jjfculli.

' ' sploh to mogoče?

liko P° (
n in sal  ,
i kot de"'?

Srbski čika Pero in črnogorski
Nikita sta čestitala italijanskemu
Vittorianu, ko je napovedal kla
nje Avstriji. Zakaj? Ali menda
zato, ker bi rad “osvobodil” Slo¬
vence in Hrvate z ognjem in me¬
čem? Kakšna Slovana — pardon
— Jugoslovana pa sta Čika Pero
in Nikita? Sam satan naj razume
visoko jugoslovansko politiko,
katera se suče v glavah jugoslo¬
vanskih monarhov in njihovih pe-
toliznikov z našimi ligaši vred!

*

Hvalabogu — po dolgem času
je program Slovensko lige ven¬
darle jasen kakor so tudi jasni vsi
argumenti ligašev. Zdaj jih vsa¬
kdo lahko razume. Torej divite
se njihovemu programu, kateri
tukaj sledi:

wkrfgytreipouy&b-

vshgk6gljWIOy 2
nbchsgwBVXGGF;
plfhdkgl8732&hgfdsr-
wq54VBN$: 6$WRTlj
g891&000P
???????????????????
0000000000000000000
???????????????????

#

Zakaj naj bi slovenski delavce
v Ameriki delal poklone ruskemu
carju, srbskemu kralju, angleške¬
mu Juriju itd.? Pravite mu, da
naj zaničuje Franc Jožefa, kaj¬
zerja in sultana. Dobro. Naj jih
zaničuje! Toda ravnotako naj za¬
ničuje carja in vse ostale krona¬
ne velemorilce, ki niso vredni, da
jih zemlja drži. Vsi so enaki, vsi
so krivi — z nekronanimi kapi¬
talisti vred —- strašnega pokolja
v Evropi in zato zaslužijo vsi ena¬
ko preziranje. Sovražiti Franca
Jožefa zato, da ljubiš carja? Blaz¬
nost! Proč s Franc Jožefom in s
carjem Miklavžem! Dol s kajzer-
jem in z angleškim Jurijem! Do¬
kler bo gospodarila kronana ban¬
da po “milosti božji” in dokler
bo gospodaril bandin patron, bog
kapitalizem, toliko časa ne bo mi¬
ru na svetu.

ČEMU JE MILICA?

Rusija “osvobaja” Ruse v Bu¬
kovini in v Karpatih, Anglija “o-
vobaja” Angleže in Francoze v
' st 5| Jardanelah, Nemčija “osvobaja”

c raj ® m

v l> cllll , f {

'iemce v Belgiji, na Francoskem
i na Poljskem, Rusija in Nemči-
a “osvobajata” Poljake z og¬
ljem in mečem. Italija ‘osvobaja’

r talijane na Slovenskem — vse
pržave se vojskujejo za “svobo-
(Avstrija in Turčija sploh

sre«

iva 1
i l’o

p « tn V

in« »Ul
po ^

’ Oor !i)

w ko * L

Tflkkk 1

ih« V

$

p 1

lo*

ie prideta v poštev) in kadar bo
ojue konec, imeli bodo svobodo
isti miljoni, ki bodo obležali po¬
dani... Nihče jih ne bo več iz¬
koriščal, nihče jih ne bo več go-
v klanje ... Ali gorje tistim,
i bodo ostali živi!

^ Republika San Marino, katera
vol 11 ',, ma 60 vojakov in en kanon, je
lapovedala vojno Avstriji. Ka¬
dar se odraščeni fantini stepejo,
"^kledaj navadno dobi korajžo tudi
r„iikNi dolgosrajčnik, da jezik po-
",,/laže...

I Italijani bi naredili avstrijski
Armadi imenitno in zelo človeško

Iz Enid, Okla., poročajo: S po¬
močjo milice je tukajšnja mestna
oblast prisilila 300 brezposelnih,
da so morali nasesti na tovorne
vlake in zapustiti mesto. Baje so
brezposelni grozili mestnim u-
radnikom, ker so jim odrekli za¬
htevana živila. Guverner "VVilli-
ams je poklical milico, ki je še
pod orožjem.

To je najenostavnejša rešitev
brezposelnostnega vprašanja. Kaj
naj ti delavci napravijo izven
mesta, za to se ni treba brigati
ne mestnim uradnikom, ne mili-
čarjem, ne guvernerju.

Komu se je pravzaprav treba
brigati za to?

BEDA NA ALASKI.

Vladni inženirji, ki popravljajo
na Alaski železnico Alaska Nort¬
hern, so odprli 27 milj te proge za
dovoz iz Sewarda. Poročilo iz Ship
Crecka pravi, da je izmed 1500 de¬
lavcev, ki so prišli tja v nadi, da
dobe delo, le 300 zaposlenih. Mno¬
go delavcev trpi največjo bedo.

Vojna in slovenski socialisti.

V zaduji številki “Zarje” je
objavil sodr. Ivan Regent, sledeči
članek pod zaglavjem: Kaj da pra
vimo mi:

Vojna, njeni vzroki, njeni po¬
javi in njene posledice tvorijo v
sedanjem času predmet vseh pogo¬
vorov, pa naj se vrše ti kjerkolisi-
bodi. O vsem se bo govorilo še
dolgo in bi bilo nenaravno in pre¬
cej nerazumljivo, ako ne bi bilo ta¬
ko. Saj je prinesla vojna skoro
,vsakemu nekaj novega in prisilila
marsikoga misliti na stvari, ki mu
ne bi bile prišle sicer nikdar v
glavo. Razume se, da razmotriva
vojno in njene pojave vsak po
svoje in s svojega stališča. Tudi
,to je umljivo. Interesi, ki se jih je
vojna dotaknila, so različni in
mnogoteri. Različna so stre¬
mljenja posameznikov in posamez¬
nih interesnih skupin in različen je
politični, kulturni in duševni nivo
ljudstev, ki so bila pritegnjena kar
čez noč z magnetično silo v orjaški
ples evropske vojaške organizacije.
Nikjer pa ni zbudila vojna s svoji-
jni pojavi toliko globokega in smo-
trenega zanimanja, kakor v vrstah
socialističnega delavstva.

Ali je potrebno, da bi razlagali,
zakaj da ni moglo, da niti ni
smelo biti drugače?

Kdor je sledil našemu delu z
resničnim zanimanjem, nepristran¬
sko in ne potom površnih poročil
nam nenaklonjenega časopisja;
kdor je imel dovolj moči, da je
pogledal, odkod da izvira in kam
da vodi naše delo; oni, ki nas je
opazoval na tem delu, ki je bral
naše časopisje, ki je na tisočerih
shodih slušal naše govore in naše
smelo predrzne izjave, nam mora
priznati, da je bilo namenjeno naše
delo najbolj zanemarjenemu delu
človeštva in da ni naša krivda, ako
pi rodilo to naše delo onih sadov,
ki smo si jih želeli iii kojili je bilo
delo v resnici vredno. Ali sad na¬
gega dela je vendarle ona elita
proletarjata, ki je sposobna, da
misli samostojno in da opazuje in
razmotriva samostojno dogodke in
pojave, ki tangirajo njegove inte¬
rese in njegove ideale. — Ali naj
bi bilo torej kaj čudnega na tem,
da se zanima baš socialistično de¬
lavstvo izredno veliko za vojno in
.jijene pojave in njene posledice?
Ali bi bilo mogoče, da bi bili poza¬
bili delavci kar čez noč na vse do¬
sedanje delo, na vse nadčloveške
napore, da dosežejo končno ono
blagostanje, ki naj bi bilo obenem
plačilo trudu in trpljenju tisočlet¬
nemu ? Ni mogoče, kakor ni mo¬
goče, da ne bi kmet mislil na polje,
na setev in na žetev, kadar mu
divja vihar po polju in ruši nje¬
govo delo in njegovo nade. Pa
ima tudi socialistično delavstvo
pravico in dolžnost misliti na se¬
danje dogodke s tim večjim zani¬
manjem, čim je uvidelo, da so ti
dogodki porodili pojave, na katere
je pred vojno najmanj mislilo.

Vojna je prišla nad nas lienado-
,ma. To je pač resnica. Prišla je
trenotku, ko je je svet najmanje
.pričakoval in v trenotku, ko se je
delavska internacionala priprav¬
ljala na svoj mednarodni kongres
na Dunaju, kjer je hotela ponovno
manifestirati za mir in za razoro-
tženje. Poslednje dejstvo nam po-
,ve, da je socialna demokracija slu¬
tila bližajoči se vihar in je hotela
uporabiti vsa zakonito dovoljena
sredstva, da bi ga preprečila. Pa
so bili dogodki urnejši in močnejši
od delavske volje in njegove orga¬
nizacije. Nade ogromnega števila
onih, ki so videli v socialni demo¬
kraciji edino moč, ki naj bi prepre¬
čila vojno in njene posledice, se
niso uresničile. Socialna demo¬
kracija je bila prešibka, da bi bila
vojno preprečila, a ni bila niti do¬
volj močna, da bi se bila uprla
vplivu vojnih dogodkov, ki so pri¬
tisnili tudi nanjo z ono vehementno
silo, ki je lastna vsem nenadnim in
nepričakovanim pojavom.

Takoj s svojim nastopom je za¬
dala vojna močan udarec delavski
internacionali in jo razdelila v dva
strogo ločena dela. Na eni strani
imamo skupino nemških, franco¬
skih in belgijskih socialnih demo¬
kratov, ki so se pustili omamiti od
jtneščansko narodne ideologije in
so se, uvažujoč svoje posebne raz¬
mere in potrebe, podali v boj z
dušo in telesem, ramo ob rami s
svojimi vladami in s svojimi narodi
trdnem prepričanju, da ne more
biti zanje primernejšega prostora
nikjer drugje kakor na bojnem
polju, kjer hoče narod izkrvaveti

ali pa zmagati. Na drugi strani
imamo pa skupino srbskih in ru¬
skih socialnih demokratov, ki so
ostali zvesti tradicionelnemu sta¬
lišču delavske internacionale zo¬
per vojno in ki niso izgubili svo¬
jega ravnotežja niti pred grožnjo
hladne Sibirije, niti pred grožnjo
izgube težko priborjenih in dobro
zajamčenih narodnih in pouličnih
pravic in svoboščin.

Ali je čudno, da gledajo sociali¬
stični delavci na pojave v sedanji
vojni s svojega posebnega stališča
in z ozirom na svoje posebne inte¬
rese? In je li kaj posebnega na
tem, da gledajo na vse te pojave
z enakega stališča tudi slovenski
socialistični delavci in da obračajo
svoj pogled k vodstvu stranke in
nas vprašujejo, kaj da porečemo
na vse to pa mi? Radi priznamo,
da je odgovor na to vprašanje v se¬
danjih razmerah težka naloga.
Vendar bo nastopil trenotek, ko se
pe bomo mogli več izogniti odgo¬
voru in se ho pokazala kot napačna
misel, da mora slovenska socialna
demokracija, kot majhna stranka,
sprejeti a priori in brez diskuzije
položaj dejstev in da ne bi smela
kritično motriti obnašanja velikih
socialno demokratičnih organiza¬
cij. Zavzemanje takega stališča bi
bilo preveč nevarno za našo stran¬
ko in za razvoj socialistične ideje
v našem narodu. Kakorkoli smo
majhni in naj bi bili v narodu in
v delavski internacionali še tako
brezpomembni, smo vendarle avto¬
nomni del delavske internacionale,
y kateri smemo in moramo izpre-
govoriti svojo besedo, kadarkoli je
krenila ta internacionala na pot,
ki ni ona, po kateri smo hoteli z
njo hoditi. Majhni smo zaradi
tega, ker je naš narod majhen in
ker je njegova industrija še vse
premalo razvita. A v internaci¬
onali predstavljamo socialno de¬
mokracijo svojega naroda in se nas
ne sme torej upoštevati po številu
naših članov ali po številu članov
našega naroda, marveč po moči, ki
jo v tem ■narodu imamo. In ako
imajo vse socialne demokratične
.stranke pravico in dolžnost, da
zavzemajo svoje stališče v inter¬
nacionali in napram vsem social¬
nim pojavom z ozirom na razmere
v svojih narodih, imamo te pra¬
vice in to dolžnost tudi mi. Mo¬
rali se bomo pač odvaditi vsakega
.kopiranja in se bomo morali po¬
truditi, da poiščemo našemu delu
ono pot, ki je primerna za nas in
po kateri bo šlo to delo laže in
hitreje naprej do cilja..

Ako je zadala vojna delavski
internacionali močne udarce, ni
rečeno, da je bila ta internacio¬
nala uničena. Pač je bilo že lepo
število onih, ki so se trudili, da bi
prepričali sebe in druge, da je tej
rdeči internacionali odklenkalo
enkrat za vselej. Ljudje so se
bili pač nekoliko prenaglili in
zmotili. Baš v sedanjih kritičnih
dneh je pokazala ta internaciona¬
la svojo mogočno voljo do ekzi-
stence, do uveljavljenja svoje
moči. Bila je prešibka, da bi
bila odvrnila od sebe vse škod¬
ljive vplive nastopivše vojne.
Toda mi smo prepričani, da bo
imela dovolj moči, do prestane to
vojno in lastno krizo. To pre¬
pričanje nam utrjuje delavstvo,
ki je zrelo dovolj, da ne bo zapu¬
stilo pluga na polovici zorane
njive zaradi sklepov in stališč go-
tovihi soc.-demokratičnih strank,
ki nam v sedanjih razmerah ne
morejo biti še dovolj jasni in o
katerih ne bi mogli govoriti od¬
krito in jasno niti tedaj, ako bi
nam bili popolnoma, jasni in ako
bi poznali vzorke, ki so jih po¬
rodili. Toda, ne da bi imel na¬
men prejudicirati strankinemu
stališču, trdim, da nam narekuje
naše socialistično prepričanje in
da nam tudi naše posebne razme¬
re pravijo, da nam je bližja ona
socialistična skupina, ki je osta¬
la zvesta sklepom internacionale
in izrekla pogumno svoje mne¬
nje glede poti, ki edina vodi v
socializem.

Zakaj ?

O tem kaj več morda prihod¬
njič, morda pa šele tedaj, ko bo
smel vsak izpregovoriti odkrito
besedo in povedati brez strahu
vse, kar se mu bo zdelo vredno
in potrebno povedati.

\ StranKp.

ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE
J. S. Z., dne 8. maja 1915.

Navzoči se: Dubravac, Žikič, Petrich,
Kokotovich, Krpan, Bajskie, Godina,
Šavs, Hren. Od nadzornikov sta navzo¬
ča: Mavrieli in Trstenjak; od uredni
kov E. Kristan od “Proletarca”, T.
Cvetkov od- “Radničke Straže”.

Predseduje Šavs. Zapisnik zadnje
seje se prečita in sprejme. — Po zapis
niku poroča sodr. Petrich glede varšči
ne za sodr. Dubravca kot blagajnika
odbora za tiskarno. Pravi, da je bond
v redu, da pa ga mora, preden stopi v
veljavo, podpisati predsednik ekseku-
tive. To se vzame na znanje in izvrši.

Sodr. Petrich poroča o svojem bondu/
Pravi, da je pripravljen dati svoj bond,
s čimer prihrani zvezi precej stroškov.
To se na predlog sodr. Žikiča sprejme,
njemu pa naloži, naj preskrbi tozadev¬
ni bond za $500.00.

Sodr. Šavs poroča o resignaciji di-
rektorija J. D. T. D., ki naj jo drži po
zaključku eksekutive slov. upravni od¬
bor za kontrolo. Pravi, da se je izvrši¬
tev tega za nedoločen čas odložila.
Vzrok za to je, da so neki nameravani
novi tozadevni predlogi pred illinoiško
postavodajo.

Tajnik Petrich poroča, da je Šušnjar
pisal, da poravna ob prvi priliki svoj
dolg; od sodruga Lučiča pa. do danes
še ni prejel odgovora. Sodr. Cvetkov
poroča, da Savich svoj dolg izplačuje
mesečno. To se vzame na znanje.

Prečita se list kluba št. 35 v West
Allis, Wis., ki želi dovoljenja, da bi
smel razposlati klubom apel za prispe¬
vanje v fond, ki je namenjen za grad¬
njo doma. — Z ozirom na slabe delovne
razmere, ki še vedno vladajo, ekseku-
tiva ne priporoča akcije.

Prečita se list kluba št. 84, Witt,
111., ki prosi, da. se vsled slabih delov¬
nih razmer klub oprosti en mesec pri¬
spevkov; se vzame na znanje in odo¬
bri. Istotako se vzame na znanje poro¬
čilo kluba št. 69, v Herminie, Pa., ki
poroča, da mora klub vsled slabih de¬
lovnih razmer za nedoločen čas prene¬
hati s poslovanjem.

Prečita in na znanje se vzame list
kluba št. 28 v RosJyn, AVash.

Sodr. tajnik poroča, da je bilo mese¬
ca aprila razpečanih 1911 rednih in 113
izjemnih znamk. Skupaj torej 2024.
To se vzame na znanje.

Sodr. Cvetkov poroča o svoji agita¬
ciji, ki jo je proizvel 1. maja v St.
Louis, Granite Citv in Madjson, 111.
Pravi, da je govoril z bolgarskimi so¬
cialisti o združitvi. Mnenja je, da bi
bolgarski socialisti pristopili .T. S. Z.,
če bi se kdo, ki pozna njih delovanje
bliže, zanje zanimal. Halje omenja, da
bi bilo potrebno storiti kakšne korake
za dobavo državljanstva. — Cvetkovo
poročilo se vzame na znanje.

Sodr. Žikič poroča o selitvi “Rad¬
ničke Straže” in tiskarne. Pravi, da
je pravično, da nosi nekaj stroškov za
selitev J. S. Z. in predlaga $10.00 To
se sprejme soglasno, tajniku pa naro¬
či ,naj svoto izplača.

Sodr. Godina poroča o svojih 1. maj¬
skih shodih v Livingston in Štauntonu.
Poroča tudi, da je bil sodr. Jos. Za-
vertnik st. v Nokomis in Witt, 111.,
sodr. Kristan pa v Gary, Ind. Vsi sho¬
di so bili dobro obiskani, in so se vrši¬
li v najlepšem redu. To se vzame na
znanje.

Zaključek seje.

Pilip Godina, točasni zapisnikar.

NOTA.

V  krakem dobe naši klubi od okraj¬
nih ali državnih tajnikov glasovnice za
glasovanje o dodatkih k pravilom, ki
jih je na svojem zboru v Chicago me¬
seca maja sprejel narodni odbor socia¬
listične stranke. Glasovnice so tiskane
v angleškem jeziku, zato pa izide
drgi teden v Proletarcu slovenska gla¬
sovnica, ki naj služi klubom za pojas¬
nilo pri glasovanju p posameznih toč¬
kah. Vsak tajnik kluba naj prinese
eno številko Proletarca na sejo, ko se
bo vršilo glasovanje o dodatkih k pra¬
vilom skupne stranke.

Sprejete dodatke bo potem fajništvo
objavilo v Proletarcu. Vsa potrebna na¬
vodila o glasovanju in oddaji glasovnic
bodo objavljena na glasovnici.

Tajništvo J. S. Z.

Ne obupaj’, če nič ne veš in nič
ne znaš in ti je povrh še glava za¬
bita z žeblji. PredriVn bodi, do¬
pisnik kakšnega šovinističnega
lista postani, pa boš slaven.

NOTA.

V zadnjem poročilu o razpečanih
znamkah stoji pomotama, da je znam¬
ke v E. Youngstown, O., kupil klub št.
62 mesto št. 18. Klub • št. 62 v aprilu
ni naročil znamk.

Tajništvo J. S. Z.

FOND ZA ZVEZNO TISKARNO
v mesecu maju.

Redni prispevki v maju.$79.20

Zorko Ljubek, New Brighton, Pa. 3.70
Jugosl. soc. klub št. 118, Canons-
burg, Pa., . 2.50

Oddano blagajniku tega fonda. .$85.40

Tajništvo J. S. Z.

NAZNANILO.

East Helena, Mont.

Članom Jugoslv. soc. kluba št.
101 v East Helena, Mont., se na






3

vsak drugi četrtek v mesecu v
Joe Lozarj^vi dvorani ob 7. zve¬
čer.

Opozarjajo se vsi člani kluba,
da naj se redno udeležujejo sej,
ker s skupnim in složnim nasto¬
pom dosežemo vse, in rešimo mar¬
sikatero važno stvar. Proč z na-
sprotstvom in sovraštvom, atere-
mu sta dali povod tukajšnji dve
“pleh bandi” in zakrivili, da se v
toliki meri zanemarja soc. klub
med sodrugi. Edinole se govori:
Kdo ima in kdo nima prav v sku¬
pini “bande,” in kdo ne zna
“špiljati.” Bolje bi bilo, da se
zavzameta obe skupini za zopetno
združenje, in stavita pametne po-
s-oje med seboj — in se s tem na¬
pravi enkrat za vselej konec raz¬
doru.

S socialističnim pozdravom
J. B. Mihelich, tajnik.

ZAPISNIK.

Franklin, Kans.

Konferenca skupine Jugoslov.
soc. klubov v državi Kansas dne
23. maja t. 1. v Franklin, Kans.:

Shod otvori s primernim nago¬
vorom sodrug Ivan Goršek, nakar
sledi volitev predsednika konfe¬
rence. Soglasno je izvoljen za
predsedatelja sodrug Toni Tom¬
šič, za podpredsednika pa sodru«t
Joe Bratkovi eh.

Dnevni red: Poročilo posamez¬
nih klubov. Sodrug Louis Kar-
linger, tajnik kluba št. 80 J. S- S.
Z., poroča, da klub vzlic slabim
razmeram dobro napreduje. So¬
drug Ivan Goršek poroča za klub
št. 133, da je napredek pri klubu
in da so sodrugi zeli aktivni za
socializem. Sodrug Frank Kraj-
zel poroča ravno tako napredek
pri klubu št. 34 v Frontenac,
Kans. Od št. 150 Ringo, Kans.,
poroča sodrug John Lekše, da se
klub razvija prav dobro. Sodrug
Karol Jarc poroča, da so somiš¬
ljeniki v Gross, Kans., ustanovili
Jugoslov. soc. klub, ki pa še nima
številke. Vsa poročila posamez¬
nih klubov odobri konferenca.

2. Na vrsto pride račun in pre¬
nos od 1. maja, ter se vname ži¬
vahna debata, kam se dobiček de*
ne.

Končno se sklene sporazumno,
da je deležna skupina Jugoslov.
klubov polovice prebitka, polovi¬
ce pa skupna društva S. N. P. J.
v dr. Kansas, spadujoča pod
skupno zastavo. Omeni se tudi
na konferenci otroško pevsko
društvo iz Yalle, Kans., ki je na¬
pravilo 1. maja globok vtisk na
vso razredno delavsko maso. Na
predlog sodruga John Goršeta se
da $12.00 iz skupnega dobička o-
troškemu pevskemu zboru iz Yal-
le, Kans. Konferenca je sprejela
predlog.

Po različnih govorih za soc.
stranko in nje program in cilje
sledi volitev. Za tajnika je soglas¬
no izvoljen John Goršek, za za¬
pisnikarja Frank Wegel, za bla¬
gajnika Martin Stefančič. Pred¬
lagano in podpirano, da se vrši
prihodnja konferenca dne 27. ju¬
nija v Gross, Kans., kjer je novo
ustanovljeni klub. Sprejeto je bi¬
lo tudi, da se ustanovijo knjige
in pisalni papirji, kar se potre¬
buje v skupini Jugoslov soc. klu¬
bov za državo Kansas.

Shod konference se zaključi ob
6. zvečer.

Anton Tomšič, predsednik,
Frank Wegel, zapisnikar.

VABILO

na gozdno veselico (picnic) kate¬
rega priredi Slov. soc. klub štev.
137 J. S. Z. v Kenosha, Wis. Pie-
nic se vrši v nedeljo trinajstega
junija (June 13) v “Hastings
Bush”. Ker je to prvi izlet v letoš¬
nji sezoni, zato upamo, da se ga
bodo Jugoslovani iz Kenoshe in
okolice vsestransko udeležili. —
Čisti dobiček je namenjen za
knjižnico našega soc. kluba. Pri¬
jatelji narave vsi na plan dne 13.
junija. Pristi ječmenovec in dober
prigrizek bode na razpolago.
Vstopnina 50c za osebo. Za dobro
postrežbo bode v polni meri
skrbel za to izvoljeni

veselični odbor.

LISTU V PODPORO.

Karol Ratajc, Dickson City,
Pa., 15c. Josephine Mazgon, Cle¬
veland, O. $1.00. Anton Mihel¬
čič, Chisholm, Minn. 15c. Skupaj
$1.30. Zadnji izkaz $295.23. Vse¬
ga do danes $296.53.

4

P R (j  i. E T A E E G

PROLETAREC

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDJi TV A.

IZHAJA VSJKI TOREK.

- Lastnik in izdajatelj: -

Jugoslovanska delan ka tiskovna diužba
v Chicago, Illinois.

Naročnina: Za Am triko $2.00 za celo
leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta.

Oglasi po dogovoru. Pri spremembi
bivališča je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov.

Glasilo slovenrke organizacije Jugosl.
— socialistične zveze v Ameriki. —

Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednosti, je pošiljati
predsedniku družbe

iPr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111.

PROLETARIAN

Owned and published every Tuesday by

South Slaviti Worhnen's Pubishing Co.mpany
Coic.igo, Illinois.

Subscription rafces: United States and
Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
year. Foreign countries $2.60 a year
$1.25 for half year.

Advertising rates on agreemcnt.

NASLOV  (ADDRESS):

“PROLETAREC” *

«008 W. 31. STREET. CHICAGO, ILLINOIS

Brezposelnost.

Pred jesenskimi volitvami so
bile vse Zedinjene države polne
prosperitete. Seveda je bila to
le beseda; stvar sama — namreč
prosperiteta — naj bi bila prišla
po volitvah. Da pride na vsak
način, o tem pravzaprav ni bilo
dvoma; republikanci so jo obl ju
bovali, če oni zmagajo, demokrat-
je so jo napovedovali, če bo zma¬
ga njihova.

Volitve so minile in prosperite¬
ta se je izražala v tem. da je do¬
segla brezposelnost prej nezasli
šan obseg. Za nekoliko miljonov
v Ameriki je bila ta zima
najstrašnejši čas njihovega živ¬
ljenja. Ali s spomladjo so se bli
Žale vsakovrstne mestne volitve.
Zopet je bila prosperiteta na jmo-
gramu. Politični agitatorji m
priganjači so jo kar iz rokava
stresali. In na tisoče delavcev je
verjelo, da je res vse od tega od
visno, če bo za župana v kakšnem
mestu izvoljen Peter ali Pavel.
Ko je bil v Chicagu nameščen no¬
vi major Thompson, je bila v me
stu velikanska maškaradna para
da, pri kateri je nekoliko tvrdk
razmetavalo banane in pomaran¬
če za svojo reklamo; med mani-
festanti, ki so delali za prosperi-
teto sami iz sebe norca, so bile pa
tudi razne delavske unije, ki se
dajo od svojih voditeljev zaslep
Ijevati, da jim bodo tisti, ki jih v
tovarnah izkoriščajo, v politiki in
v administraciji napravili nebe¬
sa.

Zdaj so tudi te volitve minile
in poteklo je toliko časa, da bise
bilo moralo nekaj te slavljeno
prosperitete že vendar pokazati
Namesto tega objavlja delavski
department zvezne vlade v AVash-
ingtonu nove številke o brezpo¬
selnosti. Preiskavo je vodila za
omenjeni vladni oddelek Metro
politan Life Insurance Co. Prvo
njeno poročilo o brezposelnosti v
New Torku smo že objavili; dru¬
go obsega petnajst mest, in sicer
Boston, Bridgeport, Chicago, Cle¬
veland. Duluth. Kansas City, Mil-
waukee, Minneapolis, Philadel¬
phia, Pittsburgh, St. Louis,
Springfield, Mo., St. Paul, Toledo
in AVilkesbarre.

Preiskave družbinih agentov so
obsegale 399.800 družin, ki šteje¬
jo 644.358 mezdnih delavcev. Iz¬
med teh jih je bilo ob času preis¬
kave 73,800, to je 11.5 odstotkov
nezaposlenih. Itazuntcga je bilo
v izprašanih družinah 106.652
seb, ki so bile samo začasno za¬
poslene, bodisi da so imele znižan
delovni čas, ali pa da so dobivale
samo od časa do časa delo.

Treba je omeniti, da se ta raz¬
iskava ni vršila sredi zime, am¬
pak koncem marca in sredi apri¬
la, torej y časiu ko je kapitalistič
no časopisje že pripovedovalo baj¬
ke o dobrem delu.

Najnižji odstotek brezposelnih
v omenjenih mestih se je konsta
tiral v Bridgeport, Conn., kjer je
bilo izmed povprašanih delavcev
njih 20.3 brez dela. Pač pa je bi¬
lo v Bridgeport 19.9 odstotkov le
začasno zaposlenih.

V ostalih mestih je bilo razmer¬
je v odstotkih sledeče:

Boston 10.2, Chicago 13.3, Cle¬
veland 9.4, Kansas City 12.5, Mil-
vvaukee 7.9, Minneapolis 13,8,
Pittsburgh 11.1, St. Louis, 13.6,
Springfield, Mo., 7.1, St. Paul

14.1, Toledo 10.7, AVilkesbarre 6.4.

Najvišje odstotke delavcev z
omenjenim delovnim časom so iz¬
kazovala mesta Wilkesbarre 23.3,
Pittsburgh 29, Mihvaukee 28.9,
Bridgeport, 19.9 , Philadelphia
19.6, Duluth 17.3, Toledo 17.5,
Boston 17.3. V vseli mestih je
bilo poprečno 16.6 povprašanih
delavcev h* začasno zaposlenih.

Poročila, ki prihajajo z zapa-
da, kažejo, da je tam položaj še
■slabši, kakor v vzhodnih državah.
Torej ni z obljubovano prosperite-
to doslej nič. Pomilovanja pa so
vredni pravzaprav le tisti, ki se
čudijo. Saj so mandati sedaj na
varnem; kdo bi se še brigal za ti¬
sto, kar je obljuboval pred volit¬
vami?

Pa bodimo pravični. Prosperi¬
tete v privatni industriji sploh
ne morejo napraviti zadonodajci
in aldermani, ker se tržne razme
re nc urejajo iz legislatur in mest¬
nih hiš. Drugo je vprašanje, kaj
so storile vse te zbornice, odkar
so izvoljene, da bi se ublažila
brezposelnost? Za to bi namreč
imele nekaj moči akoravno vemo,
da sega tudi ta le do gotovih mej
in ne more brezposelnosti sploh
spraviti s sveta.

Po zimi, ko je bilo najhujše, ta¬
ko da so se blaženi posedujoči že
bali revolt, so se po raznih me¬
stih ustanavljale komisije, ki so
“študirale” vprašanje in hotele
najti sredstev za pomoč. Naloga
teh komisarjev, če bi jo bili sma¬
trali za resno, ne bi bila tako tež¬
ka, kakor so si sami sugerirali.
Zakaj nihče ne more reči, da vpra¬
šanje sploh še ni študirano. Po
deželah, v katerih je delavsko za-
konodajstvo nekoliko bolj razvi¬
to kakor v Ameriki, bi bili našli
materijala dovolj in bi si bil z
njim lahko prihranili mnogo ‘štu¬
dij,’ ki so jih že drugi opravili.
Ali vse te komisije so bile usta¬
novljene le zato,_ da se nasuje
ljudstvu nekaj peska v oči, ne pa
zato, da bi se dosegel res kakšen
rezultat. Naravno jo torej, da
se nič ni doseglo. V Chicagu je n.
pr. mestna komisija rekla, da naj
država kaj stori. Sicer pa je tu¬
di nekaj govorila o sodelovanju
mesta in države, o javnih delih
in o posredovanju dela.

Nekoliko mesecev je minulo t
Kaj je storila država? Kaj je sto¬
rila občina?

Odgovor je zelo kratek. Ne fe¬
na ne druga ni storila ničesar, ne
za sedaj, ne za bodočnost. Saj
tudi ni treba. Dokler daje de¬
lavstvo republikancem, demokra¬
tom, progresistom, prohibicion«
stom svoje glasove in se zadovo¬
ljuje z obljubami pri volitvah, hi
bili gospodje zastopniki neumni,
da mi se trudili. Res je pač, da
hi se. brezposelnim delavcem lah¬
ko pomagalo z obsežnejšimi jav¬
nimi deli; lahko bi se za bodoč¬
nost preprečila prevelika beda z
zavarovanjem. Res je tudi, da so
nekatere industrije že zrele za po-
državljenje. Ali če bi delavstvo
hotelo take reči, bi ne volilo kapi¬
talističnih zastopnikov v vse zbor¬
nice.

Svojo voljo kaže ljudstvo pr;
volitvah. Tam ima tudi moč.
Naučiti se mora, kako jo je treba
rabiti, da bo kaj vredna. Kadar
bo to znalo in se po svojem zna¬
nju ravnalo, bo tudi vprašanje
brezposelnosti v drugem tiru. Če¬
tudi ne morejo socialisti v posa¬
mezni državi preobrniti vsega
sveta in četudi bo brezposelnost
šele takrat odpravljena, kadar bo
kapitalizem odpravljen, bi si de¬
lavci, če bi imeli po zbornicah do¬
volj vplivno število svojih, delav¬
skih, to se pravi socialističnih za¬
stopnikov, lahko pomagali, da ne
>i bila brezposelnost taka strašna
šiba. Vsako mesto, vsaka drža¬
va, v kateri bi socialisti imeli ve¬
čino ali pa vsaj tako močno manj¬
šino. da bi v važnih ljudskih vpra¬
šanjih lahko potegnila še druge,
ne popolnoma od kapitalizma
vklenjene zastopnike za sabo, bi
ahko razvrstila javna dela tak«*,
da bi v ča,s_u brezposelnosti zapo¬
slila roke. Na vsak način pa bi
bil delavec na boljšem, če bi bil
zavarovan zoper brezposelnost in
bi moral v takem slučaju dobiva¬
ti podporo, ki bi varovala njega
in družino lakote in prezebanja.

Kapitalistični besedniki že raz¬
umejo, da so take reci mogoče.
Ali sedaj odriva občina dolžnost
državi, .država zvezi, ta pa zopet
nazaj, medtem ko bi morale v res¬
nici vse sodelovati. In če boao
prisiljene, bodo že sodelovale.
Ampak če jih ne prisili delavsko
ljudstvo samo, jih ne bo prisilil
nihče drugi.

vojne

Evropske vlade si za malo iz-
premembo zopet vzajemno očitajo
grozodejstva, ki so jih počele, o-
zirema ki jih še počenjajo njih
vojske. Izdajajo se ‘knjije’ vseh
mogočih barv in naštevajo se ne-
številni slučaji takega barbar¬
stva, da bi se moralo zdeti člo¬
veku v dvajsetem stoletju kratko-
malo nemogoče, ako ne bi bilo
od premnogih odkritosrčnih ude¬
ležencev vojne dognano, da pre¬
kucne rokodelsko prelivanje krvi
vse v človeku in izpreminja ljudi
v bestije.

Gotovo ni vsaka beseda v do¬
kumentih, ki jih izdajajo sovraž¬
niki o sovražnikih, sveta resnica.
Gotovo pa se gode nezaslišane be¬
stialnosti na vseh straneh; nobe¬
na. armada, nobena narodnost ni
izvzeta. In nobena kultura ne
prepreči take podivjanosti.

Nemška vlada se je pred krat¬
kim mogočno razburjala in njeno
glasilo “Norddeutsche Allgemei-
ne Zeitung” je objavila razdra¬
žen protest, ker je angleški vojni
minister dejal, da so nemški vo¬
jaki streljali brezbrambne ujetni¬
ke. Ali skpfaj ob istem času je
socialistična “Miinchener Post”
protestirala proti vodji nemških
konservativcev baronu Zedlitzu,
ker je naravnost pozival nemške
vojake, naj ne dajejo sovražni¬
kom pardona.

Težko pa je utajiti reči, s kate¬
rimi se je kdo sam bahal. “Jau-
ersches Tageblatt,” ki je glasilo
pruske vlade, je imel v svojih
predalih črno na belem sledeče
poročilo nekega podčastnika 1.
stotnije 154. polka, katero sta še
lajtnant in'poveljnik stotnije po¬
sebej potrdila:

“Že smo odkrili prve Francoze
(v nemškem originalu se pravi
gosmešno “Franzmanner”.) Z
drevja se popokajo kakor veve¬
rice, spodaj pa s puškinimi peta¬
mi in bajoneti “toplo” sprejme¬
jo, da ne potrebujejo nobenega
zdravnika več: le bojujemo se »
poštenimi sovražniki, temveč z
zahrbtnimi roparji. Skokoma
gremo dalje — tu! tam! tiče v ži¬
vih mejah, zdaj pa po njih, par-
don se ne daje. Stoje, prosto¬
ročno, kvečjemu kleče se strelja,
nihče ne misli več na to, da bi se
kril. Do neke globeli prihajamo,
rdečehlačniki leže ranjeni in mr¬
tvi trumoma okrog. Ranjene po¬
bijemo ali pobodemo. ker že ve¬
mo, da bi nam lopovi izza hrbta
streljali, če gremo dalje. Tam le¬
ži Francoz, kakor je dolg in ši¬
rok, z obrazom k zemlji obrnjen,
ali le dela se mrtvega. Brca krep¬
kega mušketirja ga pouči, da sme
tukaj. Obračajoč se kličp. “par-
don,” ali že je z besedami “Vidiš
pobalin, tako bodejo te reči,” za¬
pičen na zemljo. Poleg mene pri¬
haja. čudno pokanje od udarcev
puške, s katero obdeluje eden od
154. polka francosko plešo. Pre¬
vidno. je za to delo porabil fran¬
cosko puško, da ne,razbije svoje.
Ljudje posebno mehkih čutov da¬
jejo Francozom kroglo za milost,
drugi bijejo in bodejo, kolikor
morejo. Junaško so se bili sovraž¬
niki. bile so elitne čete, ki smo jih
imeli pred seboj, na 30 do 10 me¬
trov so nas pustili priti blizu, te¬
daj pa je bilo že prepozno. Ob
vbodu šotorov iz vej leže, brez u-
speha stokajoči za, pardon, lah¬
ko in težko ranjeni, naši dobri

mušketirji prihranijo domovini
drago prehrambo tolikih sovraž¬
nikov.”

Kakor da ne sme krvavi besti¬
alnosti manjkati še-krvave satire,
se zaključuje to divjaško poroči¬
lo z opisom, kako gredo vojaki
po “krvavem delu” počivat:
“Temu in onemu naslika bog
sanj prijetno sliko. Z zahvalno
molitvijo na ustnicah smo zaspali
do drugega dne.”

Neki pisatelj omenja:

“Najstrašnejše na tem poroči¬
lu še niso pripovedovani dogodki ;
skoraj še strašnejša je brutalna
naivnost, s katero se slikajo kot
slave vredna junaštva, pa to, da
jih predpostavljeni še potrjujejo
in da se na odličnem mestu okrož¬
nega uradnega lista objavljajo. Je
že mogoče, da se gode brutalnosti
tudi na drugi strani — kadar je
bestija v človeku spuščena z veri¬
ge, ni čudno, da se gode bestial¬
nosti — ali po tujem časopisju
sem zaman iskal objavo takih ju¬
naštev.”

se

Gotovo — tudi na drugi strani
na vseh straneh se gode divjaške
reči. To ni nobena posebna na
rodna Specialiteta; Pač pa so vsa
ta barbarstva strašen dokaz mo
ralne škode, katero povzroča voj
na. In kadar se bodo tako po
divjani vojaki vrnili domov
bodo nadalje bahali z junaštvom
te vrste; kakor kužna bolezen se
bo ta bestialnost zajedla v ljuč
stvo iu glodala dalje in dalje in
kužila. Kdo bo ozdravil to straš
no bolezen? In koliko časa bo
treba, da nadomesti človečnost to
zverinstvo ?

ta mož doma ter ne pomada
niti svojo deželo?” povprašuj.,
in oni. “Tam ga ne marajo, J
so veseli, da je tukaj,” se je g^J
odgovor. Zvečer je sedel
igralni mizi v kazinu. Poleg tj J
ga sta stala dva tajnika, kat/,
ma je od časa do časa narekov,
na katero številko naj stavita. /.
izgublja velike svote, doeim ;
njegova nesrečna dežela na iv j
propada ter pogiba v bedi iu
manjkanju.

Najznačilneje za Monte f..
je to, da se nič ne opazi o voj
Deželni jezik je francoski, a
šati je vse jezike, tudi nemške«,
ne da bi se kdo izpodtika! ra
tem. Mednarodni “boljši” su¬
je nevtralen! Boj za domov.-,
naj izvojuje “narod” sam.

Koliko časa se bo še dal .j
rod izrabljati od teh trotov j
postopačev? Ali nam bo prin^
vojna rešitev od teh vampirja
N. Y. V. Z

MSC

ZMAGA JEKLARSKEGA
TRUSTA.

Kaj hočejo vlade?

Angleška Independent Labor
Party je izdala sledeči manifest, v
katerem je cenzura nekatere bese¬
de nadomestila s pikami:

“Vojna v Evropi posiluje s . . ,
svooj razsipnostjo in . . . boljšo
vest človeštva. Sami denarni iz¬
datki se računajo za Anglijo na
dva miljona funtov na dan. Žr¬
tve krepkega, hrabrega človeške¬
ga življenja se sploh ne morejo
preračunati. Kljub . . . materijal-
nim in krvnim žrtvam grozi voj¬
na. da se zavleče brez konca in
kraja, ker misli vsaka dežela, da
se bojuje za “svobodo” in druge
. .. reči', ki so v tej zvezi nedolo¬
čene in nebivstvene. Nobena vla¬
da ni praktično in konkretno po¬
vedala, pod kakšnimi pogoji bi
bila pripravljena na mirovno po¬
gajanje.

V vseh bojujočih se deželah iz¬
javljajo, da ne bodo zadovoljni,
dokler ne bodo sovražne dežele
pomendrane in razkosane. Celo
ee bi bila taka politika pravična
in smotrena, namesto da izziva
najjasnejše nauke zgodovine, je
devet vojnih mesecev pokazalo,
da je možnost dosege tega cilja
v sedanjih razmerah neskončno
oddaljena. Ali dokler grabi kak¬
šen narod strah pred razkosanjem
in ponižanjem, hoče nadaljevati
boj do skrajnega odpora in do
zadnje kaplje- krvi. Kakor je po¬
log druzega vzajemno nezaupanje,
strah in nesporazum povzročil

vojno, tako bodo tr momenti sedaj
morda nasprotovali vsemu strem¬
ljenju po častnem in trajnem mi¬
ni, in to veliko klanje neradov
se bo neovirano nadaljevalo, pu¬
stošilo vse dežele in zaneslo žalost
in obup v neštete družine. Te¬
daj ne bo nobene sigurnosti, da
bo imel mir. kadar pride, pravič¬
na načela za podlago.

Če pojde po volji militaristov
in diplomatov, katerim zveni že
sama beseda “mir” kakor veleiz¬
dajstvo, se bo vojna zavlačila, do¬
kler ne pride do brezkoristnega
rezultata, ki. pomeni le kratek
premor pred še večjim in še krva-
vojšim bojem.

Diplomatje so uprizorili vojno;
narodi pa morajo soodločevati pri
sklepanju miru.

Kakorkoli je konflikt strašan
in poln žrtev, ne bo sam na sebi
veliko odločil. Morda odloči, ka¬
teri narod ima največje topove in
najtežje granate; ali iz tega še ne
sledi, da reši na pravični podlagi
vprašanja narodnosti, trgovine in
drugih reči, za katere gre ali ba¬
je gre v tem boju.

Le razum in pogled v bodoč¬
nost more rešiti ta. preporna vpra¬
šanja po interesih trajnega miru
ter v zmislu moralnega in gospo¬
darskega razvoja Evrope. Zato
naj bi delavske stranke in vse
socialistične moči v vseh bojujo¬
čih se deželah silile na to, da na¬
znanijo vlade ne z nedoločenimi

in brezpomembnimi splošnimi
frazami, temveč jasno in določno
konkretne cilje, za katere se bo
jujejo. Na podlagi takega pojas
nila bi bilo mogoče uvesti_ narod
no in mednarodno delo, da se-do
seže pravičen mir s čim manjšimi
ljudskimi žrtvami.

So obveznosti, ki se bodo mo
rale izpolniti, ne v zadnji vrsti
glede na Belgijo; ali te cilje in na
mene morajo vlade javno nazna
niti in odkritosrčno morajo po
vedati, s kakšno rešitvijo bi se za.
dovoljile. Kajti odkrita izjava bi
nemara lahko odstranila zmote
in skrbi ter prihranila na stotiso
če ljudskega življenja, ki bo si
cer brez potrebe poklano.” -—

Angleška, bratska stranka ima
nedvomno prav. Vojna se je pri¬
čela zaradi tega, ker je Srbija
odklonila nesramni avstrijski
ultimatum. Vsak otrok razume, d;
že davno ne gre za to in da sploh
nikdar ni šlo za to. Ali če je bil
ta ultimatum ob začetku vojne
vsaj nekaj konkretnega, ne ve
danes nihče, kaj hočejo vlade po
zitivno. Ne o Nemčiji in Avstri¬
ji, ne o zaveznikih se ne ve za to
In kdor bi hotel kaj storiti za
mir, naleti na naj večjo zapreko,
ker skrivajo vsi lupeži svoje na¬
mene v žepu.

Kaj hočete? To je res prvo
vprašanje, na katero bi morale
odgovoriti vlade. To bi bilo zla¬
sti važno za socialiste.

Troti v družbi.

Medtem ko ječi vsa Evropa
pod bremenom najstrašnejše vseh
vojn, dočim preliva na miljone
ljudi na bojnih poljih svojo srčno
kri in pogiba na miljone ljudi na
vojnih pozoriščih vsled najstraš¬
nejše bede, ostali pa žive v ne¬
prestanem trahu za svojce, žive
“velikaši tega sveta” slejkoprej
svoje umazano življenje.

Človek bi ne mislil, da je res,
pa je vendar tako. Zloglasni pa¬
radiž igralcev ter bogatih posto¬
pačev, Monte Carlo, ni zapuščen
in osamljen, kot bi človek domne¬
val. Prejkoslej se igra tam ter
troši na najbolj zavržen način
denar, kateri se je iztisnil iz ubo¬
gega delavca. Velikanske svote
se izgube in dobe v najkrajšem
času, da se zbieajo ohlapeli živci
“izbrane” družbe, ki je sita vsa¬
kega užitka, do onemoglosti. Ve¬
selo se živi tam, veseleje kot
kdaj prej, in vest o tem je pri¬
nesel nekdo, ki je pred kratkim
obiskal ta prostor. Obisk v Monte
Carlo je številnejši, kot je bil

pred vojno. Poleg “majhnih lju¬
di”, ki so prišli tja, da zapravijo
denar, katerega so pridobili z vo¬
jaškimi dobavami, je opaziti ari¬
stokracijo vseh dežel, ki se ne
zaveda resnosti časa ter živi tja-
vendau. Da se omogoči širšim
krogom vstop,, se je odpi-avil*
vstopnina sto frankov v glavno
igralnico.

Ti mali .ljudji, ki so tako ne¬
spametni, da se hočejo na tem me¬
stu iznebiti svojega denarja, se
smatrajo za “navadno ljudstvo”,
katero se trpi le raditega, da se
mu izpraznijo žepi. Glavni mata¬
dorji pa so in ostanejo le prav
posebno “visoki” in “najvišji”,
ki dajejo pravi sijaj tej okolici.

Pri neki mizi sedi debel mož,
z zabuhlim, a čisto nepremičnim
obrazom. Stavil je le bankovce po
tisoč frankov, katere je razpro¬
strl po vsej mizi. Pol ure pozne¬
je je priigral 70,000 frankov ter
nato jenjal igrati. Prihodnji dan
pa je zopet prišel ter izgubil pri¬
igrano ter še veliko več. In kdo

je ta debeli gospod? On je last¬
nik številnih italijanskih listov
ki gotovo pridno ščuvajo na voj¬
no.

Pri neki drugi mizi sedi pn-
prosto oblečena ženska, stara ne¬
kako 50 let. Tudi je ona pokrila
mizo z bankovci in veliko ljudi
je stalo krog mize ter opazovalo
igro. Vedno je izgubljala in kupi
bankovcev pred njo so postajali
vedno manjši. Kdo je bila ta ra¬
dodarna ženska? Velika vojvodi¬
nja iz Meklenburga, mati nemške
prestolonaslednice, “Oslavila” se
jo s tem, da se je izjavila za Ru¬
sijo in da je od sedaj n&prej le
“navadna ruska princesinja”. Od
izbruha vojne naprej se mudi
vedno v Monte Carlo ter je tam
jako vplivna oseba. Koliko bo
stalo Rusijo to njeno bivanje v
Monte Carlo?

Zelo znamenita oseba v Monte
Carlu je tudi srbski princ Jurij,
še mlad mož, ki ima navado po¬
kopavati žive mačke ter streljati
na svojo okolico. “Zakaj pa ni

Mednarodna situacija povzn
v AVashingt.onu veliko mbni
nosti. Kajzer zagovarja nemi
ponorsko vojskovanje. V 114
se ubijajo Amerikanci. Ali
manjše senzacije kakor inter
cionalno razmerje ni povzročili
zveznem glavnem mestu vest,
je zvezno distriktno sodišče v M
Jersey zavrglo vladno tožbo,
je zahtevala, da se razpusti t'
ted Steel Corporation.

Sodišče je soglasno izreklo,
veliki jeklarski trust ni nikakri
monopol v zmislu Shermanovfj
zakona proti trustom. Vsi um
ljajoči ukazi, ki jih je zahti
justični oddelek proti družbi,
odbiti.

To razsodbo smatrajo za:
kansko zmago ameriških vek
pitalistov; in imajo prav. Ibj
družbe in trgovine, ki so odna
od jeklarskega trusta, bodo j
sledice močno občutile.

V Washingtonu velja ta sin
za največji vseh procesov, kar;
je justični oddelek vodil pr
trustom. Pričel se je še v o
Taftove administracije, 26. an
sta 1911. Zaslišavanja so sef
čela 6. maja 1912. Lani avg;
meseca je bila tožba utemelji
3. junija 1915. je bila izreči
sodba. Tožbo je zastopal
Dickinson, bivši vojni
zvezne vlade, ki je trdila, di
bil kapital družbe, ki je zrni

1,042,846.000 dolarjev, zavodeij e stal na

s 6000 miljoni dolarjev in da i
trolirajo podjetja družbe najl
nje 60 do 82 procentov vse je
ne produkcije v deželi.

Proces je veljal 500,000 'i
jev; od toga odpada 400, OM’
arjev na trust, ki bo že gie
da si nadomesti izdatek—z
restmi vred.

Zvezna vlada je razočarani
njo bodo razočaram vsi lis:
sanjski deželi živeči optimisti
so kdaj upali, da se bodo v!
pitalistični družbi kapitalist
trusti z zakoni spravili s sv
Protitrustovski zakon je prav J
aben proti stavkajočim klobas
jem; trusti se ga nimajo kaj bi
Sodišče je ena pot, po ka!
prihaja kapitalizem do cilja. &
na ni. Toliko jih je, da je J
proti trustom na vsak način bi*
uspešen in škoda je ekspert
tov, ki jih delajo s protitrusu'
skimi zakoni, da sipljejo ljubit
pesek v oči. Kapital se mora 1
centrirati, kakor se morajo 1
zbirati v morju. In čim hi:
se vrši ta proces, tem bolje
kajti kadar pride koncentrsfl
kapitala na vrhunec, postane*
pitalizem praktično nemogoč
starstvo se pobija s sociali« 1
ne pa s cehovstvom.

Škoda je za ljudski denar,
ga požirajo taki procesi in s;
se lahko pametneje porabil.

Ljelj: temi
. nisi i
( napravil
ista je
ločene p

|de je P'

unicionaln
5  ostati pi
ivedati res
Prišlo je
,jna še sy
bi biti
od 1. avgi
inski svet
njitvami.
Opozarjan
alkarjev,
tung” za
r osvojitv
zdi za n j
ialisti nas
je pozab
tciji smo
aneksijo,
ia zadnje
Jložene
nbovskeg
da. Zvez
r katerih
kala anek
Itn za boi
Ida frakr
p še ob)
banje).

Ilir

olimo nol

STOMILJONSKA KUPČIJI

Šest ruskih inženirjev je po
logu svoje vlade v Ameriki,
bovo potovanje je v zvezi z ■
imi naročili v vrednosti sto ;
jonov dolarjev, ki jih je bajb
sija napravila pri kanadski'
ameriških podjetnikih. Otu e*
ni inženirji obiščejo razne 'd
de, v katerih se že izdelujeb
komotive, vozovi, stroji in <&*
potrebščine za ruske železnici

V Bukurešti demonstrira;'
vojno. 'Vse se ponavlja kak'
Rimu pred napovedjo
Blaznost je nalezljiva.

Dolg je bil
ta. Na vi
Prvativci
- prepreči
r *e, in na:

stranke
*?a]o pri te
tovrstne 1
® tega v i
wna refor
br ob čai
Psjmanj
w evropsk
'fem mc
A" in pol
u hska je <
•Plošna ljt
P 1  stopnji
^ izolira;
*; delajo p

l\ ,la  ^

b'ni drža
' J  'Vokrat
gjfopskih
* socia
”/Wia ve,
razi
5  ylci so
b' :e  niso
h C. st|, nnk<
todi n
i toda n;
V le  mec
tenu
f, Wstvoij]
Jfe? zahtev
vol

/'er

Po ii

, 'bni«

Voltov. ]

L Ni p r

1 1$

‘Pgi
1,1

tjSm.

A v k N i

Ntn Vs «h t

N/"

PROLETAREC

Nekaj o nemških socialistih.

V Frankfurtu je imel pred
j,4atkini nemški državni poslanec
|xli •ug Ilaase na socialističnem
ihodu govor, ki je posebno zani-
'liv zaradi toga, ker je bil ITaase
' uhlje čase kot načelnik frakcije
sti sodrug, ki je v državnem
1  boru podajal v imenu stranke
tiroma njenih poslancev tiste iz-
ave, ki so povsod v Internacio-
ali izzivale veliko presenečenje,
odee po njegovem frankfurt-
sem govoru, nastaja v nemški
ranici resen preobrat.

J Glavna izvajanja sodruga
Jaaseja so bila sledeča :

‘Trikrat odkar je izbruhnila
an državni zbor.
kakor je želela
,. jlada, bi bilo zasedanje zelo
i| bat ko; vlada je hotela podati le
Iratke izjave in s tem naj bi se

• 1 1  t klimo ln '/hnrnvflnip Tpmn smn

S

‘l .1

Naš program, da ne pustimo

dii

''Hlod«. J 1  “Trikrat odkai
s " l) 0  / lojna, je bil zbra
od h' bil° šlo, 1

™ VB. .1 .. i • i.:i„

'ibiacijj

Ve liko,

t. !  iključilo zborovanje. Temu smo
> odločno uprli — to smo bili
TSTa  ^ olžni sodrugom.

Tretje zasedanje je bilo naj-
ptnembnejše. Sedem mesecev je
s trajala vojna, strašnejša jn od
•idesetletne vojne. Kako bi se
ogel napraviti konec temu uni-
»vanju? -Draginja in beda je v
eželi: temu se pridružuje še ne-
losobnost vl%de, da bi v tem oži¬
li napravila red. Že začetkom
vgusta je podala naša stranka
oločene predloge; vsak korak
lade je prišel prepozno. Kot

7%

''fikaiitj

j® kako, c
k ni pj,
‘ m  west 5
dno sodg
'jadno

se razp,.. pozicionalna stranka

'tation,
glasno ^
trast ni 2
*bi Shema
»stom.
i jih je 5

smatrajo
ameriških
injo prav.
ine, ki so
t nista, kg|
lieiitile.
m veljati
proceajS
elek voli
se je in
t racije, I

nismo mo-
i ostati pasivni; morali smo ji
ovedati resnico.

Prišlo je še vprašanje, če ima
ojna še svoj prejšnji značaj. J-
iela bi biti obrambna vojna, ali
od 1. avgusta se pripravlja me-
proti d,- ' ans k' svet > da zaključi vojno z
ivojitvaini.

Opozarjam na govoi'e različnih
tankarjev. Tudi “Frankfurter
ditung” zagovarja brez ovin-
ov osvojitve; le prezgodaj se ji
; zdi za njene načrte. Da smo
icialisti nasprotni vsaki aneksi¬
je pozabila. V držanoborski
akciji smo nastopili zoper vsa-
o aneksijo.

Na zadnjem zasedanju so bile
reclložene peticije nemškega
rambovskega društva, ITansa-
nvRnja tt-Landa, Zveze industrialcev, i. t.
- Le:  i v katerih se je naravnost za-

domovine brez varstva, nima s
tgm vprašanjem nič opraviti. Be-
bel se je leta 1870. z Liebknech-
tom vzdržal glasovanja, kljub te¬
mu, da je dostikrat naglašal svo
jo ljubezen do domovine. Še ob
koncu svojega življenja je izjav¬
ljal, da je takrat prav ravnal. Že
po 2. septembru 1870. je bilo v
stranki le eno mnenje — danes
je položaj podoben.

Zakaj smo glasovali za kredit?
Z globoko resnostjo in vestnostjo
se je premotrilo vprašanje. Za
nas je merodajno to: Ali je pot
prava ?

Z vso močjo smo se bojevali
proti izbruhu vojne; ali medna¬
rodni proletariat je bil preslab,
da bi jo bil preprečil. Zdaj -se
pravi: Ko je vojna izbruhnila

smo se morali postaviti na stran
vlade. Je li to v vsakem slučaju
prav? Ali se more podpirati voj¬
na, ki ima od začetka osvojevalne
namene? Ne! Ali se mora zbrati
narod tudi tedaj okrog vlade, če
je nasprotnik močnejši, nego je
vlada prvotno mislila? Ne. Tre
ba je torej premotriti značaj vsa¬
ke vojne.

■V sedanji vojni ne gre za neka¬
ko vrsto katastrofe. Brez člove¬
ške volje in brez človeškega vpli¬
va to enostavno ne gre. Tekom
48 ur se je pri nas izbrisalo mno¬
go spomina. Ko je bil odposlan
avstrijski ultimatum, je 82 stran¬
kinih listov pisalo: “To je uži¬

ti ,1<‘

neki visoki državni urad*

zba uta

itevala aneksija in razvijal pro-
'1 nam za bodočnost. Tedaj se je.
norala frakcija vprašati: Je li to
ploh še obrambna vojna? (Odo-
iravanje). Pri tem vprašanju se
e morala marsičesa spomniti. Jaz
em stal na stališču, da sploh ne
lovolimo nobenih kreditov. (Bra¬
di)

<i vojni!
je trdilu
lie, ki jti
m-jev, ziTth
linjev iti
n družbe i
centov ts
deželi.

vanje vojne!” Celo meščanska
“Frankfurter Zeitung” je tako
pisala, Ali spomin naših sodru-
gov se tudi pozneje ni izboljšal.

Dne 4. decembra je bivši itali¬
janski ministrski predsednik Gio-
litti naznanil, da je Avstrija že
pred enim letom obvestila Itali¬
jo, da misli napasti Srbijo. (Cuj-
te! Cujte!) Udarec proti Srbiji je
bil torej že pripravljen; atentat
v Sarajevu je bil le zadnja pre¬
tveza. Ko je Italija odkimala,
je izjavila Avstrija: “No, tedaj
danto vojni pač lahko defenziven
značaj.”

Za nas je vprašanje: Kako se
je vedla Nemčija? Poglejmo “Be¬
lo knjigo.”

Na drugi strani izjavlja nem*
ška vlada, da odobrava avstrij¬
ski nastop in da je pričakovala
tudi ruske ukrepe. Svetovne voj-
ne pač Nemčija ni hotela; toda
sprejela jo je. Smo li smeli iti z
njo čez drn in strn? Naše odobre-
nje je bilo važno za vlado. Za¬
to je potrebovala geslo: “Proti
carizmu!” V tretjem vojnem te-

nik dejal: “Proti carizmu — to
je vendar dobro geslo . . .” In
čudno se je smehljal pri tem.
(Veselost.)

Nemčija bi se bila udeležila
vojne tudi brez ruskega napada.
Zadnje dni jo je pač lovil strah,
ali tedaj je bilo že prepozno. Obo¬
roževalna politika je napravila
atmosfero nezaupnosti; nihče ni
verjel nikomur!

Domovine nismo hoteli pustiti
na cedilu, uprizoriti nismo hote¬
li generalne stavke — nič, nič naj
bi se ne zgodilo. Vsakdo naj bi
izpolnil svoje državljanske dolž¬
nosti. (Klic: No torej!) Da, iz te¬
ga pa ne izvira dolžnost, da se
dovolijo krediti; to bi bila bank-
rotna izjava naše dosedanje poli¬
tike. Mi smo prej odklanjali vse
kredite; kljub temu so naši si¬
novi postajali vojaki.

Tudi ob vojni izpolnjujemo svo¬
jo dolžnost, Ali če oddam v par¬
lamentu svoj “da,” odobravam
politiko vlade in jo krijem. (Po¬
samezni ugovori.) Ni li v našem
soglasju, protislovje z našo prejš¬
njo politiko? Vedno smo naglaša-
li, da mora vojno oboroževanje
povzročiti nevihto; in ko je pri¬
šla, smo prevzeli odgovornost, V
svoji izjavi smo pač odklanjali
odgovornost; ali dejanje je iz¬
padlo drugače. (Klic: Ravno Vi
ste podali izjavo). Prisiljen sem
bil na to, da se varuje enotnost
stranke. (Odobravanje). Značaj
vojne kot osvojevalne vojne je še
bolj obremenil vest.

Tedaj je prišlo stališče napram
proračunu, ki ni zahteval 5, am¬
pak 10 mil jard. Naš nastop je
bil določen Niirnbcrgu. Smo
li imeli izjemen slučaj v zmislu
niirnberške resolucije? Ali se je
vlada nemara tekom sedmih me¬
secev naučila dajati svobodo za
naše žrtve? . . . Kq so v Rusiji da¬
jali obljube za bodočnost, so se
pri nas smejali, češ zakaj ne sto¬
re takoj, kar obljubujejo? — Je
li storila nemška vlada kaj dru-
zega? Bethmann in Dellbriick sta
dajala obljube; ali ministri so
kakor cvetice na vetru. (Vese¬
lost.) Kaj nam je obljubljeno?
Fraze, ki ne vežejo nikogar. Go¬
vorili so celo, da ni nobenih iz¬
jemnih zakonov. Obljubljen nam
je zakon o strokovnih organizaci¬
jah ; ali kako bo izgledal, to so
nam že dali slutiti.

Naše strankarsko časopisje jo
včasi naravnost presenečalo s
svojo pisavo. Važnejše pa je za¬
me še dejstvo, da mora naša

stranka razviti delavnost, ki sc
vjema s položajem. “Vztrajanje’
se je napačno razumelo in v tu¬
jini izrabljalo proti nam. Kaj se
pravi “vztrajati?” Dokler je zad¬
nji mož in zadnji groš proč? So¬
cialisti so dejali: Vztrajati, do¬

kler niso premagani sovražniki.
Če pravimo to, ne pridemo nikdar
do mirovnega pogajanja. (Klic:
Recite to francoskim sodrugom!)
Njihovo nastopanje obsojani rav¬
no tako. Ali nemški socialisti
moramo meriti sebe z enakim me¬
rilom. (Odobravanje.) Kaj pa,
če ne bo noben narod premagan?
Nemara se zgodi, da noben na¬
rod odločilno ne zmaga. (Klic:
To bi bilo najbolje.) Da, čemu
pa je tedaj treba čakati? (Klic:
Napravite vendar mir!) Vsak dan
pomeni nepotrebno prelivanje kr¬
vi. Kaj naj se zgodi? Žal mi je
da se je stranka vezala in tako
izločila svoj vpliv.

Nekateri pač mislijo, da dose¬
žemo koristi. Toda gotovi vpli¬
vi imperialističnih skupin bodo
večji. Teorijo, da naj se poseže
vmes, kadar je že prepozno, od¬
klanjamo. Vsa pisma iz zakopov
vprašujejo: Kje ostane mir? Kje
ostane socialna demokracija?

Kaj se more storiti? Mirne de¬
monstracije ne bi mogle nič ško¬
dovati. Naš glas mora pasti na
tehtnico.

Naših angleških sodrugov se
veselimo, če nastopajo za mir;
med Nemci ni nič slišati o tem,
tu se govori le o anektiranju. Ča¬
kati, čakati — se pravi. Če je
gospod Paasche zadnjič tako raz¬
burljivo govoril, moramo protes¬
tirati. Ničesar ne moremo podpi¬
rati, kar kaže na pojačano Rusi¬
jo; z zapadom moramo iskati-zve¬
zo. Mislim, da mora biti stranka
jasna, da se mora skleniti, da bo
imela vpliv na dogodke.

Mislite na pisavo “Norddetit-
sche Allgeineino Zeitung” proti
Angliji. Danes lahko brez skrbi
ponudimo mir in nobene roke, ki
nosi mir. ne smemo zavrniti. Ja-
čati moramo tisto stran, ki zago¬
varja pameten zaključek. Potem',
bo dela za nas. Mislite na Kir-
dorffa in druge. Ti boji morejo
biti uspešni le tedaj, če se trdno
sklenemo, če spoštujemo vsako
mnenje, pa se združimo v zmislu
svojih velikih kulturnih nalog.
Stojmo strnjeni tudi ob grmenju
topov ! Skrbimo za boj proti ka¬
pitalizmu in za ustanovitev soci¬
alistične družbe (Dolgotrajno o-
dob ravan je).

iT


S5

3


Prebavna
tonika za sta¬
re in slabotne
osebe. Tudi
zelo primerna
za rabo okre-
vancev.

SEVERA’S
BALSAM
OF LIFE

(Severov Življenski Balsam). T6c.

Priporoča
se zoper za¬
peko, nepre-
bavo, slabo
prebavo, otr¬
pla jetra, žol-
čnico in po¬
navljajočo
mrzlico.

Ni mogel prebavljati.

“Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva
tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega.
Nadlegovan sem bil dolgo časa. ter nisem mogel pre¬
bavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Ži¬
vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v
dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled
želodčnih neprilik.”

Dymian Moroz, Box 14. Duffield, Mich.

“7nRAV.IF V  A 7FW<!FF” Jo ime nafie knjižice, katera je spisana v
Lit*.  korist trpečih žensk, opisujoča raznih

neprilik v slučaju katerih je izkazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost kot to¬
nika in ženskini najboljši prijatelj v njenem trpljenju. Knjižico pošiljamo zastonj na
vprašanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00.

Se verovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Se vero ve_ Ne vzemite
nadomestitev. A ko jih ne morete dobiti, naroči jte jih od nas.

W. F. Severa Co.

CEDAR RAPIDS
I0WA

Edini slovenski pogrebnik jj

MARTIN BARETINČIC

324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. !!

i  >

♦e###

lOO Kron $16.55

VI SE TEMU ČUDITE?

Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi r a zumljivo, da
cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da
lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah.

POPOLNO JAMSTVO.

Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari
domovini, ga vam povrnemo.

Za to vam jamči ta naj starejša in naj večja Slovanska Banka v Ameriki
Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66

KASPAR STATE BANK

1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS.

Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno; govorite slovensko.

OPUSTOŠENA POLJSKA.

Nova ustava na Danskem.

! l;l da 400,"’ Dolg je bil ustavili boj na Dan¬
ki bo fc ? tkem. Na vse mogoče načine so
izdatek' 1  konservativci spletkarili, da bi
lili preprečili demokratiziranje
je razofiv jgtave, in nazadnjaško krilo libe-
i.nii vsi • žalne stranke jim je pridno po-
reči opti®* nagalo pri tem plemenitem poslu.

: so boi Vsakovrstne krize so nastajale za-
ni kapit^ radi tega v deželi. Naposled je
spravili 1  ustavna reforma vendar zmagala,
nkon jeF r ; in sicer ob času, ko je bilo to sko
lijočimk-‘ raj najmanj pričakovati; kajti
nimajo ^ vpliv evropske vojne se tudi na
, p 0 t, pi Danskem močno čuti — gospo-
, m  jo cilj* darsko in politično.

H, j,, da; Danska je dežela, v kateri sto-
vjgknai® ji splošna ljudska izobrazba_.ua
•, visoki stopnji • enako je tudi po
j ' s  -, 0 ^ kitična izobrazba ljudstva velika,
-ipljejoli s ( c se  delajo primere, je treba pri

ital se'

a s so« 11
voro

je p«

or*'

znati, da je bilo tudi doslej na
Danskem državno življenje veliko
•ju,! bolj demokratično, kakor v mno
n pv gik evropskih deželah. Ali pred-

(l | vsem je socialistična stranka ne-
’ ''J7 prenehoma vodila hoj za poglobi-

no nen> 0 ^

,,, tev in za razširitev demokracije,
|ji in liberalci so morali slediti na tej
poti, če niso hoteli riskirati, da
. -v jim stranka razbline. Sociali-
judsk* ;fl s ti p a ;: tudi na  Danskem nimajo

l'1'i’ 1 ’ 1 ’ 5  i,j večine, toda njih vpliv je zelo ve¬
lik m

lavstvom. temveč tudi med kmeč-

lik ne le med industrijskim de-

KA k' m  ljudstvom

Prva zahteva socialistov je bila
ifjer/r razširjenje volilne pravice, ki je
s ' cer  P° i' nenvt  splošna, pa je
zV cr vendar veljala le za omejen krog
Jl  | |(0S tU državljanov. Poleg tega so se bo-
1 "!., jevali proti privilegiranemu stali-
»U  šeu landsthinga, danske gosposke
proti kraljevskim

: >ri !) 9 ' (I* zbornice,

' ,nl  predpravicam. "Četudi niso mogli

,leii"’"7

r/.l'i v9 '

in

doseči takega uspeha, da bi nova
ustava v vseh točkah ustrezala so-
cialističnim zahtevam, je vendar
treba priznati, da pomeni reforma
zelo velik korak nepredka.

Ko so konservativci spoznali,
da ne dosežejo svojih reakcionar¬

nih ciljev in ne preprečijo refor¬
me z novimi volitvami, z apelom
na ljudstvo in z denunciranjem
svojih nasprotnikov, so poizkusili
drugo taktiko. Vlagali so pred¬
log za predlogom, da bi izpreme-
nili načrt v svojem zmislu. Tudi
to se ni obneslo; dosegli niso nič
druzega, kakor da se je delo za¬
vleklo. Naposled so se prepričali,
da ne pridejo na tej poti nika¬
mor. kvečjemu da še bolj diskredi¬
tirajo svojo stranko pred ljud¬
stvom in jo oslabe. Tedaj so skle¬
nili, da poizkusijo rešiti, kar je
mogoče in so ponudili kompromis.
Tako ie prišlo v novo ustavo ne¬
koliko določb, ki so popolni de¬
mokraciji še na poti. Ali v glav¬
nem se vjema nova ustava z naj¬
važnejšimi zahtevami socialistič¬
ne stranke : Volilno pravico ima¬
jo vsi moški in ženske od 25. le¬
ta; državni zbor je nedotakljiv;
gosposka zbornica ne more ovira¬
ti poslansko v zakonodajnem de¬
lu.

Nova ustava stopi v veljavo 5.
junija 1916. Najznačilnejša do¬
ločba je sledeča:

“Državni zbor je nedotakljiv.
Kdor se dotakne njegove varno¬
sti in svobode, kdor daje v tej
smeri ukaze in kdor jih izpolni,
je kriv veleizdajstva.”

Ljudsko zastopstvo je torej res¬
nično prva in najvišja oblast v
deželi; kraljevsko dostojanstvo je
degradirano na dekoracijo. Dr¬
žavni zbor ni vezan na kraljevo
voljo; kralj je veleizdajalec, ako
se dotakne parlamenta. Tako lah
ko kakor na Ogrskem, kjer je pol¬
kovnik Fabricius s peščico domo¬
brancev razgnal parlament, tako
enostavno kakor v Avstriji, kjer
se postavi paragraf 14 na mesto
državnega zbora, tako kratko ka¬
kor na Ruskem, kjer se pošljejo
poslanci iz dume v Sibirijo, ne
pojde nikoli več na Danskem.

Kralju je še ostala krona in že¬
zlo — in civilna lista. Parlament
pa stoji nad njim.

Število poslancev za folkething
(poslansko zbornico) določa vo¬
lilni zakon od slučaja do slučaja,
presegati pa ne sme 140. Doslej
je bilo 114 poslancev. To je že
zaradi tega koristno, ker se mno¬
žina prebivalstva in s tem število
volilcev v volilnih okrajih menja.
Če bi bilo treba za popravljanje
in predrugačenje volilnih okrajev
vsakokrat ustavne reforme, bi lah
ko cela desetletja ostajali okraji
krivično razdeljeni, kajti ravno
sedanja ustavna reforma je poka¬
zala. koliko časa je treba, da se
izvede, ako se ji upira trmasta re¬
akcija. Izprememba volilnega za¬
kona po vsakem ljudskem štetju
je veliko enostavnejša reč.

Zborovalna doba za folkething
je podaljšana od treh let na šti¬
ri, za landsthing pa od šestih na
osem.

Doslej se je pričenjala aktivna
volilna pravica s 30. letom, pasiv¬
na pa s 25. Poslej postane vsak
državljan s 25 leti volilec. Toda
pri tej določbi so konservativci
dosegli prehodne dobe, tako da se
zniža starost volilcev pri vsakih
volitvah za eno leto. Pri prihod
njih volitvah bodo torej šele 291et-
ni imeli volilno pravico, potem 28-
letni i. t. d.

Za landsthing je volilna pravi¬
ca precej komplicirana. Dosežen
jo sicer tudi tukaj napredek, ven¬
dar pa nc po volji socialistov, ki
zahtevajo tudi za to zbornico
splošno in enako volilno pravico
Glavna pridobitev je v tem, da ne
imenuje kralj nobenih članov
več v landsthing in da so
vse volitve proporcionalne. Osem
najst elanov voli stari landsthing
preden se razide, proporcionalno
kakor so stranke zastopane. De

v volilnih okrajih po deželi, eden
na otoku Bornholm, eden na fa-
rocrskih otokih. Te volitve so in¬
direktne in volilna pravica je po¬
višana od 30 na 35 let, za to pa

odpadejo vsi privilegiji, ki so ve¬
ljali doslej.

Glavno pa je to, da ne more
več landsthing za večnost prepre¬
čevati sklepov poslanske zborni
ce. Ako namreč odklanja zakon,
ki ga je folkething sprejel na dveh
zasedanjih zapored, se landsthing
lahko razpusti. S tem je torej
praktično folkething postal prva
zbornica.

Novi volilni zakon, ki je bil ob¬
enem sprejet, določa 140 poslan¬
cev, izmed njih 24 v Kodanju, ki
se volijo po proporčnem sistemu
Odštevši glavno mesto je dežela
razdeljena v 94 okrajev^ v kate¬
rih odločuje večina glasov. Osta
lih 22 mandatov pa dobe stranke,
ki so podlegle; njih glasovi, ko¬
likor jih je oddanih po vseh o-
krajih, se seštejejo in po tej svoti
se razdele mandati, tako da stran¬
ka, ki je sicer v posameznih okra¬
jih slaba, vendar lahko doseže za¬
stopstvo, če ima v deželi sploh to¬
liko pristašev, kolikor jih je po
tem razmerju treba za mandat.

To še ni socializem. Ali ravno
socialisti vedo, da pridejo do svo
jega cilja le po trajnem razvoju,
in sedanja ustavna reforma prina
ša danskemu ljudstvu toliko no¬
vih pravic, da je veliki trud stran¬
ke, njenih organizacij in njenega
časopisja za enkrat lepo napla-
čan. Nova ustava spada med naj¬
bolj demokratične in najbolj svo¬
bodne. kar jih pozna svet, in z
njeno pomočjo bo socializem na
Danskem napredoval še krepkeje
kakor doslej.

Nam pa bodi ta uspeh dokaz,
da mora vztrajno delo roditi sa¬
dove. Če nosi plodove na Dan-

set elanov se voli v Kodanju, 42‘skem, jih mora tudi v Ameriki.

Vojni poročevalec “Beri. Tage-
blatta” Rihard Foerster opisuje
opustošenja ob Rawki tako-le:

Žalosten in puščoben vtis na¬
pravljajo neobdelana polja poseo-
no sedaj v prvem pomladanskem
solncu. Daleč na okrog ni na za¬
puščenih poljih opaziti nobenega
človeka; pač sloni ob razvalinah
razstreljene hiše, zavit v svoj
rjavi ovčji kožuh, kmet in se le¬
no solnči, in par babnic v kri-
eče rdečih krilih stoji skupaj in
klepeče. Živino so Rusi ljudem
pobrali, delazmožni možki pa leže
strelskih jarkih, ako jih že dav¬
no nc krije zemlja,

To je res, vendar pa bi se mo¬
rala vsaj tu in tam opaziti volja
za delo, vsaj skromen poizkus,
da se razdejano zopet popravi in
eši, kar se morda rešiti še more.
Toda ti ljudje so nepopisno rav¬
nodušni nasproti svoji usodi in
v jeseni bo. če se v kratkem ne
sklene mir, preko te dobre, plod¬
ne zemlje korakal glad. Stati¬
stično se je dognalo, da so tri
četrtine vse Poljske prizadete po
vojni. Nobena desetih gubernij ni
ušla usodi in 5500 vasi je razde¬
janih. Škoda se ceni na eno mi-
ljardo rubljev.

Nemalokrat sem videl in opi¬
sal žalostne sledove vojne, toda
nikoli mi ni beda, ki sledi vojni,
tako jasno stopila pred oči in me
tako prevzela kakor ondi, kjer
je nekoč stala mirna vas Z. No¬
ben strelski jarek, nobeno artile
vijsko kritje ne kaže, da bi bil tu
divjal kak srdit boj.

Na svojem begii pred zasledu¬
jočimi Nemci so šli Rusi tod le
skozi ter so, da bi vzeli zasledo¬
valcu vsako zavetišče, požgali vse
hiše in skednje. To delo pri lese¬
nih, s slamo kritih kočah, kakor
so tukaj obiene, ni bilo težko.
Podzemske kleti ruski kmet ne I
pozna. Na celini postavi iz ne¬
obdelanega kamenja dva čvete-
rokota, približno po 5 metrov
iiolga in 4 metre široka ; vmes je
kaka 2 m širok hodnik. Na temi*
morda meter visokem ciklopskem
zidu se potem dviga enonadstrop¬
na lesena zgradba brez vseh arhi¬
tektonskih umetnij. Ena vrata na
cesto, druga na dvorišče in po
ena s hodnika v oba prizemna
prostora, vsak z enim oknom —
in hiša je gotova. Prostor pod
slamnato streho služi kot shram¬

ba za poljske pridelke in orodje,
ki jih ni zaupati nezaklenjenemu
lesenemu skednju za hišo.

Le dimniki in peči so zidani,
ter so zato tudi večinoma kljubo¬
vali ognju. Toda v ž. so Rusi tudi
te do tal razdrli, žažgali so vsa¬
ko hišo posebej in le ene, ki je
bila začuda zgrajena iz opeke,
niso mogli razdejati. Čisto na¬
tanko so se videla od dima očr¬
njena mesta na vseh štirih vog¬
lih, kjer so Rusi poizkušali za¬
žgati. Ker se jim to ni posrečilo,
so razbili okna in vrata iii odnesli
vse, kar ni bilo pribito. Poleg
svojih nekdanjih bivališč so
kmetje skopali v zemljo jame in
jih s kamenjem, deskami in
grmičjem pokrili. Iz mnogih
izmed teh jam se po tenki cevi
dviga dim z ogrevajočega ognji¬
šča. In v teh jamah stanujejo
sedaj ljudje — cele družine na
prostoru 4—5 kvadratnih metrov.
Talna voda Ra uk e prodira v ja¬
me in v takih razmerah se lotijo
različne bolezni tudi tako utrje¬
nega, za vremenske vplive neob¬
čutljivega ljudstva, kakršno pre¬
biva tod. Čuditi se je, kako
ravnodušni so nasproti popolne¬
mu uničenju vsega svojega imet¬
ja, kakor bi se to razumelo samo
po sebi. Le malo kmetov zače¬
nja z delom, da si zopet dvignejo
porušene domove. Pri svojih
podzemskih prebivališčih so si iz¬
kopali jame ; čeznje polože V bliž¬
njem gozdu ukradena smrekova
debla. Na olupljenem, v solneu
se lesketajočem .deblu stoji mož
v žafranorumenih zeleno križa-
stih hlačali, v jami pa stoji nje¬
gov tovariš. Tako potezata veli¬
ko ročno žggo gor in dol, da se-
žagata deblo za deske. Ob robu
jame pa sede ženske v svojih kri¬
čeče pisanih nošah brez vsakega
dela ter klepetajo in se smejo —
pisana slika brezskrbne veselosti
s turobnim ozadjem razdejanja,
ki ga povzroča neusmiljeno kru¬
ta vojna. In ti veseli ljudje nima¬
jo ne domov ne živine, marveč le
najnujnejše za prebrano in ne¬
obdelana polja.

Kapitalizem tepe delavce; pali¬
co mu je. pa delavstvo samo ure¬
zalo.

Drevo ne zraste v enem dnevu,
zato se ne sme misliti, d» nikoli
ne zraste.

6



PROLETAREC

ADVERTISEMENT

SLOV. DELAVSKA

Ustanovljena dne 16. avgusta
1908.

Inkorporirana 22- aprila 1909
v državi Penn.

Sedež: Conemaugh, Pa.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, boi 50, West Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, boi 187, Conemaugh, Pa.

Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O.

ZAUPNIK:

ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa.

NADZORNIKI:

VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa.

FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73.
NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrej Hill. N. S. Pittsbnrg, Pa.

POROTNIKI:

IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas.

JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa.
ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 88.

Chicago, Ul.

Cenjeno uredništvo Proletarca!
Namenil sem se napisati par
vrstic v delavski list Proletarec
in upam. da jih tudi priobčite.

Privedli so me do tega nekateri
izrazi, ki jih čitam v Glasilu S.
N. P. Jednote, na primer tisti, ki
bi najrajši videli, da se kolo na¬
predka nikdar več ne zavrti, in
fakt ,da slovensko delavstvo v
Ameriki še nima svojega dnevni¬

ki ga potrebuje za Slovenci

Dopisnikov strah za Prole¬
tarca se nam zdi nepotreben. Tu¬
di danes dobiva mnogo naših na¬
ročnikov Glasilo in tudi druge
liste, naš časopis pa pač čitajo
zaradi tega, ker najbrže čutijo po¬
trebo ravno po tem čtivu, ki je v
Proletarcu. In če postane Jedno-
tino Glasilo dnevnik, ne bo naj¬
brže nič drugače.

Priznavamo celo, da bi bilo po
našem mnenju prav dobro, če bi

moštva pri Tebi, pošlji gl. ura,
S. S. P. Z. kar si bil vpraša^'
kar si odgovoril pred sodnik,
20. maja 1914.

Tretjič objavi v časopisu. Lj
so tisti anarhisti v Clevelandu l*
tore si obsodil v Tvojem dota

ka v boju.
osvoboditev
nosti.

Ali more kateri dati garancijo,
da bo S. N. P. J. obstajala še na-
daljnih 20 let? Gotovo ne. Torej

vilu so bile zastopane vse bližnje
naselbine, najbolj se je pa odli¬
kovala naselbina Dunlo; ondot-
no pevsko društvo je poslalo na
veselico okolu dvajset pevcev, ki
so uspešno pripomogli, da je vese¬
lica dobila značaj res pravega 1
majnika. Kot tajniku Slovenske 12 leti nazaj,
godbe mi je naročeno, da se v In ako Ti ne bo šlo, pridi i
njenem imenu kar najprisrčneje ni, na ogled Ti bo neko pismo
zahvalim vsem, ki so pripomogli dne 27. feb. 1910.
do krasnega uspeha, zlasti socia- Ljudem pa, katere smatraj
lističnemu klubu, ki je preskrbe! odlične, si dal že različna in 0j -
govornike in prijazno sodeloval, grša imena v javnosti.
Sprevideli smo. da spadamo v va- G. Faletič! Ti smatraš mojo®
3 vrste in hočemo odslej hoditi javo kot jezo proti Tebi. p 0 ^

!>:

ml!


se

Ameriki dobili resnič l 2 r °k° v roki z zavednimi rojaki torej! Sem li jaz kdaj govori)

iz kapitalistične suž- no napreden dnevnik. Dobro ve- delavci, ter složno sodelovati v Teboj, da mi stojiš na strani pr, 1

mo, da glasilo Jednote ne more I probujo svojega lastnega naroda; društvom ali sodiščem? Nasproti t

biti glasilo socialistične stranke. D e v tem  vidimo uspeh tudi v na- pa sem se izrazil, da naj niti

Ali tudi kot dnevnik Jednote šeni stremljenju na glazb enem las meni nobeden roke ne dri.

lahko stori veliko, da dosežejo P°lj u - s ' P a  povedal pred ojj

mase slovenskega ljudstva tisto | Dne 5. julija napravi Slovenska borom v mali Knausovi dvor^j

izlet (picnic) na | meseca junija 1914, rekoč dok f

SOCH

;ed

kaj nam koristi, ako mi. uvedemo 0  ., .

pri Jednoti dnevnik in postavimo zrelost, po kateri hrepeni dopis- Godba svoj 1. ....  , [U -

tiskarno? Nekaj tisočakov bomo nik. Saj je n. pr. poleg čitanja P r D azn * prostor poleg Ohio ulice sedno: Bila sva si z Mežnaršiči 'j, korist-
potrošili in par članov bo imelo socialnoznanstvenih knjig tudi ei-1 11 a  idaxhom (5 minut hoda od prijatelja, vem pa, da ne bova tj ' postala
nekaj let zaslužek. s  tanje prirodoslovnih, zgodovin-1 P ou tične železnice glej spored [kdar več; eden mora iti iz Zvaj i'

VRHOVNI ZDRAVNIK.

F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.

POMOŽNI ODBOR,
špendai Ivan, Conemaugh, Pa., boi 273.

Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa.
Gabrenaja Jakob, boi 422, Conemaugh, Pa.

Bove Frank, R. F. D. 5, bot! 111, Johnstown, Pa.
Suhodolnik Ivan, boi 781, South Fork, Pa.

Zoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa.

PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ.

Predsednik: Viljem Sitar, boi 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z.

Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J.

Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. 8. P. Z.

Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J.

•tefančič Martin, boi 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare.

Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. &  P. D.

Goršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D.

Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, HI.

Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse
lepise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj
ee pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih
s o lna » n ic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.

Dolžnost veže vsakega delavca, s k‘h
da deluje v prvi vrsti za povzdi- spisov koristno.

V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake
peasanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri-
hodnje popravi.

SEJA GL. IN POM. ODBORA S. D. P.
ZVEZE.

Connemaugh, Pa., 27. maja 1915.
Predsednik otvori sejo ob 10:30. Na¬
vzoči: gl. odb. Paulovič, Baudek, Pro¬
stor, Žele, Vidrich, Pouše, pom. odb. Ga-
brenja, Suhodolnik, Bene, Zalar, Špen-
dal ,ter član dr. št. 43 Gregor Raspot-
nik.

Preči bani zapisnik zadnje seje se
sprejme.

Br .gl. tajnik predloži več zadev, ki
;se obenem rešijo.

Zadeva sobratov Istenič in Vrbas,
•člana dr. št. 6. Prečitajo se vsestran¬
ska pojasnila od omenjenih članov.
Sklenjeno, da se ne suspendira, še manj
pia izloči nobeden. Dokazano, da se ni
Istenič strogo ravnal po pravilih, kar
je razvidno iz vseh strank. V splošnem
se pa v tej aferi razvidi sama osebnost.
Pred 2 leti in pol je bil čas, da bi se bi¬
lo poročalo v gl. urad Zveze. Tedanji
člani pa bi bili morali strogo paziti, da
bolnik ne krši pravil. Z omenjeno izja¬
vo je zadeva od gl. odb. Zveze rešena,
v slučaju pa, da hočejo še kak prepir
sejati, naj se obrnejo direktno na gl.
porotni odb. S. D. I*. Zveze, ker zad¬
njemu odb. je osebnosti tudi skoraj ne¬
mogoče reševati, ali nalogo pa imajo,
da vsak prepir med članstvom, ako ga
ne reši gl. odbor, potem rešuje gl. por.
odbor.

Zadeva sob. Fr. Špan, čl .dr. št. 9.
Sprejeto, da se omenjenemu članu ne
nakaže več podpora, kakor jo član za¬
hteva. Nakaže se mu podpore le toliko,
kot zdravniške listine dokazujejo. Gl-
odbor pripozna iz zdravniških listin, da
se mu podpora nakaže od 10.'dec. 1914
pa do 28. feb. 1915. Pred vsem pa mora
še gl. taj. zadevo natančno preiskati,
prej kot se mu podpora nakaže.

Zadeva Neže Perko, čl. dr. št. 49.
Sklenjeno, da se za omenjeno sos. po¬
vrnejo stroški vrh. zdr. Zveze.

Seja zaključena ob 12. popoldne.

Zadeva sos. Marije Urbanič, čl. dr.
št. 47. Glejte v pravila, stran 41, toč¬
ka 3!

Zadeva sobr. Anton Istenič, čl. dr.
št. 6. Gl. in pom. odb. nikakor ne more
kaj ukreniti za njega, 1  prizna pa mu
gl .odb., da lahko prosi članstvo S. D.
P. Zveze, da mu kaj pomaga. Prošnja
poslana na gl. odb. je itak proti pravi
lom, da li se še nadaljna podpora pla
čevala za njega iz Zvezine blagajne.

(Opomba.) Sklep gl. in pom. odb. na
seji 27. maja 14.115 glede potnih listo
za članstvo se glasi:

“Glavni urad ne pripozna pod nobe
nim pogojem nič več, nikakih razprav
za slučaj bolezni, brez potnega lista
brez ozira na pritožbe ali prošnje od
strani članov brez potnih listov.”

Razpravljanje glede knjižic za dru
štva za zapisovanje mes. asesmentov,
ker so prošle v gl. uradu. Sklenjeno,
da se jih nabavi primerno število, ka
kih 500 istisov.Naroče se naj takoj, da
se zadovolji članstvo, ker je že več za
htevanih, da, bi se poslale.

Razpravljanje glede preobilnega de
la v gl. uradu tajnika, s predloženimi
dokazi; od tajnika, od raznih društev,
oziroma protestov, ČJ a  je poslovanje
jako počasno. Ker pa gl. in pom. odbor
sprevidi, da v resnici delo zaostaja, se
sklene, da si sme v slučajih preobilne¬
ga dela najeti pomočnika, in ne za pre¬
tiran čas, samo za nujne potrebe.

Štirimesečni računi pregledani, ter
vse pravilno pronajdeno. Natančni iz¬
kaz računov sledi v glasilu S. D. P. Z.

Seja zaključena ob 4. popoldne.

John Prostor, zapisnikar.

ZAHVALA.

go delavsko politične stranke in
njenega časopisja, in S. N. P. J.
nam služi v prvi vrsti samo za
podporo, dokler nam ni zagotov¬
ljena nobena podpora od vlade.
Le od socialistične vlade moremo
to pričakovati. Takrat nam ne
bo treba podpornih organizacij
ali narodnih zavetišč, tudi na¬
rodne obrambe ne bomo potrebo¬
vali, ker za vse to bo skrbela
mednarodna delavska vlada;
skrbela bo za vse narode in vse
jednako.

Drugič: Fakt je, da slovenski
delavci v Ameriki nimamo svoje¬
ga dnevnika. Mogoče dotični
faktorji še ne vedo, da se nahaja
tudi v Ameriki delavska organi
zaeija, ki ima svoje glasilo, to je
jugoslovanska socialistična zveza
in njeno glasilo je Proletarec, ki
je resnično delavski list. Ako
vam je to znamo, zakaj ne pora¬
bite vaše agitatorične moči za
pravi delavski list, ki lahko brez
ovir zastopa delavstvo tudi na
političnem polju in vi mu hočete
delati še zapreko. Veliko članov
S. N. P. J. je naročenih na Prole¬
tarca; kakor hitro bo primoran
plačevati glasilo kot dnevnik, v
teh slabih delavskih razmerah, bo
marsikateri rekel: Saj sta oba li¬
sta pisana v enem in istem tonu;
glasilo je primoran plačevati, pa
bode pustil Proletarca.

V mnogih krajih je več članov
Jednote skupaj na stanovanju, in
prihaja več iztisov Proletarca v
hišo; potem bodo rekli: saj ima¬
mo dosti en iztis. Tako bi Prole
tarec izgubil naročnike, ki jih je
težko zopet pridobiti in tudi no¬
vih naročnikov ne bo pričakovati
pri članstvu S. N. P. d. In Jed
nota bi sama tudi obrnila hrbet
tistim,,ki so druzega verskega ali
političnega prepričanja, ako
preosnovala ustavo. To se zdi ne
koliko prezgodaj. Članstvo danes
še ni dosti zrelo.

1 JjO 1


p}

Itak'

di

*«»r.
%  bo c

n

Slo'"

itM

dl,  i

.(ializ 111

,lG f

nar


in tudi dobrih leposlovnih I na  drugem mestu) z vso gotovost-1 ali on, ali jaz. On Di bil

jo upamo, da nas bodo rojam I vso podporo, ako bi bil tiho, ^ i?

Proletarec je tednik in ob se- j mnogoštevilno posetili ter tako je pa tožil in okolu govori, J

danjih gospodarskih razmerah J Bam omogočili vzdrževati našel pa proti teinu, da hi dobdspk||f*

med slovenskim delavstvom v A- stremljenje. Slavna društva pa kako podporo. Diktator odb

meriki ne more postati dnevnik. P ros * mo  tem potom, da naj ne to?

To pa vendar ni razlog, da bi se prirejajo svojih zabav na otnenje- Ali S. S. P. Z. nima ustave?
postavili na stališče duševne za- n ‘ dan. U* ti m °j sodnik? Ti si tisti, tj

ju j-ekli ■ Ge mi nismo dnev- J Ivot se nam je od strani nazna- nie denuncn al na gl. urad —
nik, naj pa tudi Glasilo ne d». nilo > da  nameravajo 3. julija ro- rektno ali indirektno, delo je Tt^'

Zdi se nam narobe. Če že ni mo- N aki 113  Dunlo prirediti v ondotni je. —
goče. da bi v sedanjih časih iz-1 naselbini veselico v proslavo pro- Za 3 mesece in en dan bi

glašenja ameriške neodvisnost!, podpore ni še par stotakov,
nas je razveselil ta pojav; spora*- Srčno si pa želel zaplesti S.
umno z več rojakov iz Franklina, p. Z. v tožbo, kakor si zapletelif'
Conemaugh in Johnstovvna smo N. P. J. pri dr. 126. Vsa ralih
sklenili, da se tudi mi pridružimo j e  bila pod Tvojim vodstvom,
korporativno veselici in napravi- vej članstvu S. N. P. J., koliko
mo izlet v Dunlo, Pa., kateri naj računal. Ako si navdušen
bo znak solidarnosti slovenskega j organizacije, povej, da si delal

stonj ali za $_

prosi®

"prole«

hajal socialističen dnevnik, bi bi¬
lo po našem mnenju le koristno
če bi izhajal dnevnik, o katerem
lahko mislimo, da ne bo slepil
ljudstva in ga hinavsko odvajal
od socialističnega spoznanja.

Če bo Jednota še dvajset let
obstajala ali ne, pač ne vemo. A
li na Kranjskem je policija zatr- I proletarjata.
la Zarjo v njenem četrtem letni-' Pozdrav
ku; zato je bilo, menda vendar
dobro, da je Zarja izhajala — nje¬
no vstajenje v Trstu je za to naj¬
boljši doka

Tudi tega ne vemo, kaj se zgo¬
di z Jednoto, če se enkrat vpelje

ela

kom!

ti

vsem zavednim roja-| Isto si želel pri S. S. P. Z.

posrečilo se Ti ni, Radi mene
M. Krofina, I pa prepričan, da S. S. P. Z. a
tajnik Slov. Godbe, bo izgubila centa. Sicer se pa |»
806 Coleman ave., JohnstOAvn, Pa. j govorimo na pristojnem mesti

To sem omenil radi tega, dal
Cleveland, Ohio. I javnost vedela, s kom imamo i s

| nega izzivanja v javnosti konci
I na. Frank Mežnaršič.

državno bolniško in posmrtninsko| Odgovor g. J. F. Faletiču v Glas j P ra  vi ti, ter je zadeva brez nadalj 1
in starostno zavarovanje i. t. d. | Svobode, štev. 41.

To bo morala Jednota sama skle¬
pati. Lahko pa si mislimo, da ji Da si Ti pisal pod imenom ali
za to ne bi bilo treba umreti. Na-Is podpisom, navedenim v moji iz-
mesto podpornih nalog bi tedaj javi že več let in v raznih sloven-
lahko prevzela n. pr. kulturne. I skih časopisih, si mi povedal sam
Ali pa zabavne. Lahko bi prire-1 meseca novembra 1913. Prišel si

meni na dom. Imel

ja la zabavno poučna potovanja
za svoje elane. Toda — kakor
pravimo — to so mnenja, to so
ogledi; Jednota pa bi bila v ta¬
kih slučajih, kar se nas tiče, tudi
glede na take sklepe popolnoma
avtonomna.

Dopisnikov strah torej ni naš
strah. Tn z naše strani se ne bo

la se® s
di se splc

urad sen

.trdijo i
sem
Milina ®e
,iiia. akon
0  na vso

a: a-

irti. s f °P‘ te
jaša orgai
ga nam je ’
joda. Resi
želodcu j-
Kaj na® i
d« bomo n
ja doslej?
ti ti so di
»gledali
i primer a k
ili Franco
ido dolar
nenec, mis
Jaz gledan
Zatorej glej
vsi, in tc
scializma.

Nadaljevanje seje ob 1:20 popoldne.

Predložena zadeva Josipa Hočevar,
čl. dr. št. 35. Sklenjeno, vpoštevati pra¬
vila. Glejte stran 24, točka 3!

Zadeva Johna Krajačič, čl. dr. št. 61.
Gl. in pom. odb. da društvu popolno
zaupnico, ter se popolnoma strinja z
društvenim sklepom, da so podpora ne
nakaže.

Zadeva umrl. sob. Alei. J.ihn, čl. dr.
št. 20. Predlagano in sprejeto, da se iz¬
plača od njegove posmrtnine samo za
hrano in dolg pri društvu, nikakor pa
ne kaki drugi stroški. Vse omenjeno,
kar se bo plačalo, se mora še natančno
preiskati.

Zadeva Josipa Franko, čl. dr. št. 21.
Prečitano poročilo dr. tajnika, da je o-
menjeni član le deloma slep. Zdravni¬
ške izjave dokazujejo, da je oslepel
1912, v Zvezo pa je pristopil 1909.

Zadeva Fr. Škraba, čl. dr. št. 37. O-
menjeni prosi za kako pomoč od S. D.
P. Zveze. Ker pa je že prejel ozir. je
že izplačana njegova polna bol. podp.,
se sklene vpoštevati pravila.

Spodaj podpisani se najtopleje
zahvaljujem sledečim društvom
S. D. P. Z., katera so mi priskoči
la na pomoč v moji veliki potrebi
Društvo štv. 1 $5.08, drš. štv. 33
$5.00, drš. štv. 51 $2.00, drš. štv.
34 $2.50. Skupaj $14.58.

Srčna hvala vsem društvom,
kakor tudi posameznim članom
za darove. S bratrsldm pozdra¬
vom Louis Koraošec, član drš. št.
50 v Franklin, Kans.

LISTNICA UREDNIŠTVA.

Mnogim dopisnikom: Ustregli

bomo, kakor nam bo dopuščal pro¬
stor. Sedaj smo z dopisi preob¬
loženi, s prostorom pa zelo na tes¬
nem.

Francjože je izdal vojski raz¬
glas, v kateri očita Italiji nezves¬
tobo, kakršne še ni poznala zgo¬
dovina. No — kar se tiče zvesto-*
be, se nimajo vlade vzajemno nič
kaj bahati. Katera vlada pa je
zvesta svojemu ljudstvu?

In tisti, ki se zavedate, delu;
te na to, da bo ljudstvo dobilo
roke orožje, s katerim se bo lah¬
ko uprlo, ko bode zadosti zrelo
Političnih klubov nam je potre
ba, kjer bi se ljudstvo pripravlja
lo in podučevalo brez ozira na
versko ali politično prepričanje
za pridobitev državljanskih pra
vic. Kaj nam pomaga, če smo vsi
socialisti, ko je potreba iti nad
sovražnika, takrat pa nimaš pra¬
vice do orožja, ki se imenuje gla
soAmica. Takih koštrunov imamo
dosti, ki hočejo zobati sad sociali¬
stičnega polja, obdelavati ga ne
morejo, ker se nočejo potruditi,
da bi prišli do pravice.

John Ceferin.

Opazka uredništva. — Objavili
smo ta dopis ker nočemo ovirati
svobode nazorov, moramo pa po¬
vedati tudi svoje mnenje, ker bi
sicer lahko kdo mislil, da je v
dopisu izražena teorija tudi naša.
Predysem upozarjamo, da smatra¬
mo Jednote za avtonomne organi¬
zacije, katerim ne maramo niče¬
sar predpisavati. Vprašanje, če
postane Glasilo S. N. P. J. dnev¬
nik, je za nas vprašanje Jednote;

katerem more storiti kaj dobre¬
ga za slovensko delavstvo.

nja-ž

I niti Laušečka ne.”

ona ga mora rešiti, kakor najbo¬

lje ve in zna in kakor je najbolj
koristno za njeno članstvo, če
Jednota spozna, da je dnevnik za
njo dober, nimamo niti najmanj¬
šega vzroka, da bi kaj nasproto¬
vali. Saj se celo z nasprotnimi
listi pač bojujemo, ali niti na mi¬
sel nam ne prihaja, da bi hoteli
preprečiti njih izhajanje. Zakaj
itaj bi se torej upirali dnevniku
Jednote?

JohnstOAvn, Pa,

Cenjeno uredništvo!

Menda boste že mislili, da so v
naši naselbini že vsi rojaki izu
mrli, ali pa da jih je vojna poteg¬
nila v svoj vrtinec. Motili bi se,
ako bi kaj takega mislili; rav
no nasprotno. Kakor pomlad, ki.
oživlja naravo, ki ji da ves-krasi „ avnjanov
življenja, ravno tako se -je obudi¬
lo družabno življenje v vsakem
oziru. Poleg težkega robskega
dela in še težje vsakdanje skrbi
za svoj obstanek ob bornem za¬
služku se vendar skrbi tudi za
napredek in duševno razvedrilo.

Zanimanje za državljanstvo, za
nimanje za politično sfero i. t. d.
ie pač hvalevredno delo naših ro
jakov, to se mora vsekakor bilje-
žiti v napredek, ki je pač delav
stvu potreben kakor slepemu člo
veku dar vida. Tudi na glazbe-
nem polju se kar nič ne zaostaja
za drugimi večjimi slovenskimi
naselbinami; vsepovsod se pridno
goji petje in godba, na primer na
Franklinu se pridno urijo sloven¬
ski tamburaši, ki se kaj pridno
pripravljajo za svoj prvi nastop,
katerega bodo objavili svoječas-
no; v Conemaugh imajo svojo
godbo (salonski orkester) ter se
mora priznati, da igrajo izvrstno ;
na Maxhom imajo svojo godbo na
pihala, takozvano Slovensko Mac¬
hom Godbo. Pri njej sodeluje o-
kolu dvajset godbenikov, id so iz
vrstno dokazali svojo zmožnost na
veselici, ki so jo priredili ob pri¬
liki prvega majnika v proslavo
delavskega praznika v Sloven¬
skem Izobraževalnem Domu na
Franklinu; ta je nad vse nepriča¬
kovano dobro uspela, poset je bil
tako velik, da so prostori v domu
komaj zadostovali, v obilnem šte-

sem spoznal, da je le za svoj M čilskim so*
Ti pa si mi povedal sledeče:1 11 is - delavec mu je pa deveta!« namen.
Veš, ti hudiči so me že preveč iz- ^ a > ’ n sem  S* 1  še davno odslod .Bjle, ako
vohali, dobil sem tudi več pisem Potem sem naročil “Glas SvoK ^laprigodil

iz.ter me svare, da naj ni- de,” ki ga imam še doslej.® ^adav  1

kar tako ne napadam, da se mi krat se je ravno ustanovil in t«! J delavsker
kaj ne zgodi. j no sem ga zagovarjal, tako dan a  pomo

Jaz te vprašam: Kako napadaš, prišel večkrat še s tem ali o:

vje in koga? Jaz vidim in čitam | v  sovraštvo zaradi njega. * Riti, i. t. <
več napadov po časopisih, ali te I danes vidim, da je to vse kaj dl dfilavski v
piše neki “Demon Ahasver” in| ze £ a -

Začel je posnemati Sak«; Vsem s .

| ja„ spreminja se kakor vreme ^lističnim j

I

Ti pa si mi odgovoril: Veš, | ca  meseca, in njegovi dopisni
Frank, vse to je moje delo. Ko se  zaletavajo v vse, kar je som N
pa je izšel dopis s podpisom “Dl- lističnega. Oni kriče: Pustite L vfcg ram
ksi,” si mi zopet sam povedal: S 0 na  miru, ki vam nič ne ^y)Hid|
“Noben hudič me ne pogrunta. | duje. Kdo vraga ji pa kaj ho^ ^

. ji bilo i
' J  za In

I Obžalovanja A r redni so tisti, ki'

Mfcai moi
končam,
jo tn na stri
sovoril soi
lis, rodom
ožen sIoa
j  ni Slovi
angleške

Virden, L:

Cenjeno uredništvo Proletarca!

Z delom je pri nas prav slih !

Dela se 2 do 3 dni na teden -f
si nekaj | človek se ob tej draginji resni
važnega na srcu. Mene ni bilo no komaj preživi. Kljub tena M**r je
doma. Ali se spomniš, po kaj si mislim, da bi si moral vsaki »iaaogen,

prišel? lavec toliko odtrgati, da bi se» K^pač j

Drugi dan sem prišel jaz k te- ročil na delavske liste, in to m hlapci
bi. Pov^edal si mi, da hočeš osno- Proletarec in Glasilo S. N. P.l seveda m

vati popolnoma nov odbor pri ne- Mi potrebujemo poduka, če ho« kot se

kem društvu. Stvar meni ni šla mo priti do boljšega življenja. 1 Seveda

popolnoma nič v nos, pa sva go- ko prečita kdo več listov, goto« iFpj info

mo nič vmeševali v notranja vpra-| vorila drugo. spozna, kajeri se v resnici p« G»ega pr

Sanja Jednote kateri želimo naj Jaz sem te vprašal, kako da si guje za delavca. Moj prvi list j 84  za tisti m

boljše uspehe na onem polju, na se preselil iz prejšnjega stanova-|bil “Glas Naroda.;” kmalu Jf^Kzakar

r;

govora rep

Iz tega je razvidno, da si se ob- dajo tako na lepem ujeti

sodil sam. Da pa si Ti ‘.Aliasver,
vedo že otroci.

Nikoli pa jaz nisem trdil in ne
pisal, da si pisal kot ‘Ahasver II.
ali III. ali “Ahas.verjev sin” itč
G. A. G. je pisal pod tem ime
nom in drugi. G. A. G. si obelo
danil sam, ali ni res? Torej basta
Jaz nisem noben ponočni in
sploh ne pretepač. Denunciant
Kje so dokazi? Ker sem bil pa jaz
v tvojih prostorih poškodovan na
očesu, je in ostane pretepač John
Žužek. Steklenico je vrgel tvoji
ženi v glavo, razletela se je na
njeni glavi, in meni je odletelo
oko. Pri obravnavi 20. maja ’14
je sodnik Tebe vprašal: Kaj je
John Žužek storil temu možu tu¬
kaj z očali? Odgovoril si: “Niče¬
sar.” Isto je bila vprašana in od¬
govorila tvoja žena. Kdo je to
rej krivoprisežnik?

Ravno sem Ti povedal, da so
Tebe svarili z A r ee pismi izven O-
hio radi šuftarije.

Glede Tvoje zaprisežene izjave
Ti svetujem sledeče:

Najprvo pošlji zahtevano gl.
odboru S. N. P. J. ko Te že kar
nrešajo za to. Drugo, ako je kaj

mamce, čeprav ne za veliko. Fba-. I 1S  .
šel bo čas, ko se bo še marših H°, ni ’  a
popraskal, češ mar bi bil zapil* u b, i. a .

cente. V njen

da podučujejo nezavedno lj B | ^

stvo, kakor delata Proletarec * kj 1 VSf d
Glasilo S. N. P. J. Kdor ima ^ S taco
ličkaj v glavi, mora priznati, *
je čtivo teh listov res šola za cf
lavce, G

Pozdravljam vse čitateljc P? Uredni

letarca in mu želim par sto nod * v. ^jkujoi
naročnikov. h- 1)1  bila

Frank Peterlin- * Spj,

Ely,

Dopis eliškega ligaša.

Sram me je nazivati se s tem

monom, pa ako človek zagrc*

naj sam za greh trpi.*)

dosti goA r orii o Ligi in njenih ^

gubljati čas in ker sem

N. P. J. bolj stvar pojasnil'

Slov. ligi in o vzrokih, kateri
me privedli do tega, da na
estu javno izjavim, da odstop 1 '
od tajništva podružnice Slov. i
ge v Ely, Minn., ter odslej ne
am imeti sploh nobenega opr*

kPreje!

%j

't«,,” s em

1  ‘^jtopl

Ne^«r ajk ; u .

diteljih, ker se mi škoda A-idij* r ' j,„.

v Gl*-^ A j\j ^ P


>ti

let
V *‘

d ° bl

S>k b 'la h

s

(a - že

kVH 0as el

'>,A> »

!

7

proletarec

Jč z ligo, katere sem že sit do
'j Ligaši so se z vso silo za
ali v socialiste in v S. N. I
Jer niso hoteli trobiti v nji
fog, pa vendar niso opravili
ar, pač pa so sami sobe grdo
irali, Ko so jih socialisti po
|na debato, da naj bi žago
ili ligo, so sc poskrili kakor
ji, in taki ljudje naj bi pa šli
[mirovno konferenco ter pro
ili dosegli svobodo Jugoslo

lr >N

'n

(la  bi

bi 7 Kaj še! Taki ljudje niso
' jruzega kakor sanjači, ki ne
le ničesar. Tako je: “Liga
la,” se bo enkrat reklo, “da
jkubla za nekaj dolarjev a
krnske Slovence, ali naredi
:  Iničesar, pač pa bi bila rada
la socializmu.” Ampak jaz
li, da je naredila jako dobro
fino za socializem; marsika-
jlepec bo sedaj spregledal, in
I jako koristno za naše orga-
je. Postala bo močnejša
m prosim vse sodruge in

I J'

11  Sn;il je “Proletarca,” da mi o-

D

N,]

ifis

'"'H,

h,N

■  126. VI

n,‘; >Si

J| H v„.) *

?. da sem se kaj spotaknil
;o ali se sploh dal voliti v ri¬
ali urad sem odklanjal, kar
potrdijo navzoči s shoda,
voljen sem bil vseeno. Ali
cializma me ne bo odvrnila
m sila, akoravno rigajo pro-
mu na vso moč. Vse zaba-

la

' P. .)

J'da 8 j,

!.'■ K,.

1,1  r »di teši,
• s  koi

.' Jnviiogjj

r «nk Meaa

avci, stopite v naše vrste
a naša organizacija močnej¬
ši item nam je vsem zagotovlje-
oboda. Resnica je, da se ob
m želodcu jenja vsa narod-
Kaj nam pomaga narod-
ako bomo morali tavati po
kot doslej? Mislim, da bi
tisti, ki so danes najbolj na-
ne gledali dosti na narod¬
na primer ako bi mu Nemec,
ež ali Francoz plačal za. bolj
i delo dolar ali dva več ka-
Slovenec, mislim, da bi tudi
Jaz gledam, da je zame
Zatorej glejmo, da se osvo-
tilu o vsi, in to bomo dosegli
'' V|i  beg n socializma.

še nekai moram pripomniti,
en končam. Dne 27. maja
er je tu nh streetu v eliški na-
i govoril sodrug John Ga-
s,Vn  Prole 1 Soltis, rodom Slovak, id ker
’i’i nas pratiil zmožen slovenskega jezika
:  dni ua t ker tu ni Slovakov, je seveda
.i dražji;, ml v' angleškem jeziku. Oko-
Kljij !:45 zvečer je pričelo virlati
morji r- 'iskati za ogenj, a ognja ni bi-
- rp obenega; pač pa so mislili ka-
|, s(i  lističih hlapci poškropiti go-
ts| ]„ jj y.  lika. seveda na kapitalistično
g ando, kot se je zgodilo pre
"j-,: »leto. Seveda, jaz sem sodru
''listov!® poprej informiral, ako bi
‘ r  ;aj sličnega pripetilo, da naj
1 ” leha za tisti moment. Ni se
!," zgodilo, zakar se moramo za-
iti finskim sodrugom, ki so
P' I*' 7 J sl ; »rečili namen. Opozorim pa
P a ( ' |' te rojake, ako bi se še kdaj
'b |Vl11 ' , takega prigodilo, da so na na-
"•il rani in da v takih slučajih
m še ® sl ' i in delavskemu govorniku
-■ iiiovn - kočijo na pomoč. Ako imajo
u-jnlit* piodo govora republikanci, far-
s te® s “ rrohibisti, i. t. d., zakaj je ne
neli delavski voditelji, kateri
jo nam vsem svobodo?

radi

|j flf«'. nu

to vsf^ljc

usne® 8 * 1  j socialističnim pozdravom

akor vr( n,

kar

Fred Wider.

Op. ur. — Sram ni treba biti
P0i“ -uga \Vidra zaradi tega. Saj
n i( i; ' bi bilo nič hudega, biti član
, kap a, ako bi ji bilo res za svobodo
()  tisti 1  )da in ne za hujskanje proti
:i  ^jfti 5  gim narodom, ako bi bila spo¬
la, da izvede kaj stvarnega in
ne bi bil njen edini resnični
len ustanovitev protisocialistič-
organizacije. Da pa ni pod
jr limi frazami vsakdo takoj spo-
i , kam pes taco moli, ni sra-

tric®-

vam

,fin

bo s !


||E ,J

1  pr o'

o* y

, r fS '

of 5

Glencoe, Ohio.

jeni sodr. urednik Proletarca!
rošnja štrajkujočih Slovencev
llencoe ni bila glas vpijočega
uščavi. Sprejel sem skupno
20. Nekaj sem razdelil sam,
go je razdelila seja socialistič-
a kluba štev. 2. V imenu tega
Jtpa se tudi najtopleje zahvalju-
, in kadar pride k nam kak-
prošnja štrajkarjev, bo goto-
uslišana,

iavedem naj pa nekoliko
zakaj smo se ravno odtod
nili do sodrugov za pomoč,
red enajstimi leti so se prvi
,iJvenci naselili v ta kraj. Ker
e prvo leto dobro delalo, so

iiK r

/p


,„n •

S ‘

F v

iF



' „ ce kateri postavili svoja domov-
1 11  drugače bi bila že davno izgi-
slovenska

A}

m

r °J

in kdor pozna omenjeni premogo-
rov, mi bo pritrdil, da smo pred
10 leti več štrajkali kakor delali.
Bili so lokalni štrajki; nekateri
so bili popolnoma dobljeni, neka¬
teri pa le deloma.

Ko je leta 1906. s prvim apri
lom potekla pogodba, so nekatere
dražbe takoj podpisale novo po¬
godbo, drage so pa pustile, da se
je 4 do 5 mesecev štrajkalo. 0-
menjena jama je bila takrat last
Weber Ooal Co. in smo bili tudi
5 mesecev na štrajku. Nekega
jutra smo nenadoma dobili brzo-
jav, da se pripeljejo skebi za Jfe-
lora Mine, da naj jih ne pustimo
z železnice in da naj jih s prihod¬
njim vlakom polšjemo nazaj. To
je bilo v Glencoe kakor alarm.
Vse je hitelo na postajo, in Slo¬
venc^ ki so prinesli socializem z
Nemškega s sabo, so bili prvi.

Vlak je prišel. Prvi je izstopil
delorški superintendent, za njim
pa okrog 40 skebov. Mi smo jih
kar obstopili in oblegali toliko
časa, da je prišel drugi vlak, za
katerega smo jim kupili vozne
listke iz unijske lokalne organi¬
zacije. Neki sodrug našega klu¬
ba jim je pa tolmačil položaj.
Bili so sami ruski Poljaki in so
se izgovarjali, da niso vedeli, da
je štrajk; nekateri pa še vedeli
niso, kaj je štrajk.

Ko je družba spoznala, da ne
more dobiti skebov, je podpisala
unijske zahteve in zmaga je bila
naša.

Tmeli smo še dosti dragih takih
težkoč, tako da smo tudi sedanji
štrajk v Glencoe še bolj Qbčutili
kakor drugod.

Z delom je pa tako: Dne 12.
maja je bil štrajk končan, in da¬
nes, ko to pišem, še nič ne dela¬
mo. Pogodba ie bila tako nareje¬
na, da morajo premogarske druž¬
be v 60 dneh napraviti vago, da
bodo mogli vagati nepresejan pre¬
mog, to se pravi, da se bo mogel
zvagati ves, kar ga nalože premo-
garji. Dražbe pa lahko takoj za¬
čno z delom in lahko vagajo pre¬
mog po starem, dokler ne poteče
60 dni. Zato se morajo na v vsa¬
kem rovu pogoditi, koliko bodo
plačevale za* droben premog, ki
gre čez mreže.

Prej so družbe trdile, da je 36
odstotkov drobnega premoga ; se¬
daj nam pa ponujajo 28 odstot¬
kov. Torej nam ne kaže nič dru-
zega kakor počakati, da nam na¬
pravijo vage.

Nova pogodba je napravljena
le do 1. aprila 1916.; takrat se ne¬
ha.

V Columbus, O., so v postavo-
daji sklenili zakon, ko ie bila de¬
mokratična večina, da se mora
zvagati ves premog, kar ga nakop¬
ljejo premogarji; sedaj imajo re-
publičani večino in so zavrgli ta
zakon. Te stranke delajo zakone
za delavce tako, da jih vsaka kle¬
petulja lahko zlomi. Na te stran¬
ke se ne moremo delavci prav nič
zanašati, ampak le na svojo moč.

Moja poštna box je 12, ne ka¬
kor je bilo pomotoma tiskano 2;
pa sem vendar dobil pošiljatve,
ker me krajevni poštar pozna.

S socialističnim pozdravom
Ignac Žlemberger.

Torej ti, Aug. Lipovšek, ali mi¬
sliš. da so tukaj tako bedasti ljud¬
je, kakor si ti? Kar si v zadnji
godli pisal, da ti je nekdo iz Vir-
don, 111., pismo poslal in mene o-
menjal, ti sedaj tudi ne more ni¬
hče verjeti, ker se poslužuješ in
peres na tak čuden način. Sicer
pa za časa mojega bivanja v Vir-
den, 111., takih ljudi ni bilo,- ka¬
kor ti omenjaš, da bi mogli člo¬
veka tako grdo obrekovati in pa
tebe zagovarjati.

To je pa še najbolj nespamet¬
no : Zakaj pa očitaš drugim tvo¬
jo stvar? Smolsniku si očital, da
se zamorec ne more oprati. Saj
drugi se ne perejo kakor ti! Me¬
ni si tudi očital, da se ne boš
sam hvalil in da te bodo drugi —
to se zna, ko si imel pismo že na¬
pisano, kakor je bilo tebi po volji.
Ker si iz Red Lodge pisal, bi rad
znal, kdaj si tukaj bil? Praviš, da
se ti krivica dela od moje strani,
torej te pozivam, da prideš s pr¬
vim vlakom v Red Lodge in ka¬
kor hitro ti bo mogoče, da dobiš
zadoščenje tukaj pred sodiščem,
in da mi dokažeš, kdaj sem jaz
ponoči skozi okno hodil, da smo
potem za “čipse” pili. Ce mi te¬
ga ne dokažeš, bom morda jaz i-
skal zadoščenja pri sodišču. In
pa dokaži mi, kdaj sem jaz možu
ženb odpeljal z 2 otrokoma. Ne
bom več omenjal, ker se šteješ za
nekaj več kakor za navadnega
človeka; mislim, da se boš moje¬
mu pozivu odzval, da ne boš zle¬
zel pod klop kakor je eden v Cle¬
veland, Ohio. pa se bova tukaj
kaj bolj natanko pogovorila.

Fred Razborshek

vlada za prezidenta v Mexico, pa
naj bo to Peter ali Pavel. AVilson
pravi, da je položaj v deželi že
neznosen; upal je baje, da bo do¬
bro vplivalo, če se umaknejo a-
meriške čete iz Vera Cruz, pa vi¬
di, da ni to nič pomagalo.

Zdaj razširjajo iz AVashingto-
na vest, da nastoDijo Zedinjene
države najpozneje 22. junija, če
ne napravijo mehiški voditelji do¬
tlej sami reda. Kako da nasto
pijo, to je še tajnost v AVašhing-
ton. Le toliko je znano, da ne
misli poslati AVilson nobenega ul¬
timatoma ondotnim strankam.

Na noto, katero je prezident
pred kratkim odposlal voditeljem,
je Carranza izdelal odgovor, v
katerem “načeloma” sprejema
AA T ilsonovo zahtevo, ampak hoče
biti sam priznan za predsednika.
Načeloma namreč ne dela spreje¬
manje takih zahtev nobenih te¬
žav; načeloma pa tudi take za¬
hteve nimajo veliko ztnisla. Kajti
to, kar imenuje AVilson red. ho¬
čejo itak tudi voditelji ondotnih
frakcij doseči — seveda vsak na
svoj način. Križ je v tem, da jih
je preveč, ki delajo red.

Ampak morda misli AVilson di-
plomatično: Ako bi se stranse

združile, bi nastal red. Pa se
koljejo med sabo. Ge jim zažu-
ga kakšna tuja batina, je mogoče,
da odlože svoje račune, pa se
združijo proti skupnemu polici¬
stu. Na ta način bi AVilson nema¬
ra že dosegel slogo v Mehiki. Ali
kaj bi od tega imele Zedinjene dr¬
žave in kako dolgo bi ta sloga
trajala, je drago vprašanje.

Red Lodge, Mont.

Odkar se je začela Slovenska
Liga, so Kondatu dobrodošli vsa¬
kovrstnih lažnikov dopisi. Prav¬
kar sem odgovoril na en obrekljiv
in lažniv napad, je že zopet drugt
v listu. Sicer bi jaz temu člove¬
ku ne odgovarjal, ker ni oseba za
to. Kar ga jaz poznam, koder
je hodil, je molel glavo skoraj dol
med noge in hodil sam za kakim
“fencem,” kakor bi pameti iskal.
Njegovi najožji sorodniki in pri¬
jatelji so ga prezirali tedanji čas;
za sedaj mi ni znano. Ker sem ga
pa tako .s_pretno v jel, hočem to
poročati širni javnosti; ker je ze¬
lo širokih ust, bi znal še katere¬
ga druzega na tak način napada¬
ti. Torej poslušajte. Aug. Li¬
povšek iz Staunton, 111., je v
Staunton, 111., napisal pismo; ne
bom prepisaval njegove pisave,
pač pa jo lahko vsak vidi v Glas
Sv. št. 41. Zgoraj je napisal Red
Lodge. Mont., pa ga je sam na¬
pisal in s tem mene v slabo luč
postavlja in sam sebe pere in za¬
govarja ; mislim, da razumete.

Enkrat poprej sem čital dopis
iz Breezy Hill, Kans.; tam mu je
M. V. Smolsnik nekai takega oči¬
tal. Jaz se pa tega nisem nade¬
jal od tukaj, ker ga nobeden ne
pozna_, torej ne more nikomur pi¬
sma v podpis poslati. Ker je pa
zadnje čase bolj prefrigan, ga je

naselbina odtod,
inoma so Slovenci zaposleni v!
ora Mine, ki je sedaj last!pa kar sam podpisal in iz Staun
nghahenv and Ohio Coal Co..' tona poslal.

Springfield, Ul.

Cenjen i sodrug!

Prosim, priobčite sledeče: Neki
blazmež iz Toluca, 111., je poslal
večjemu številu rojakov prilože¬
no pismo. (Prosim., poglejte, ozi¬
roma ponatisnite priloženi origi¬
nal.) Tudi jaz se nahajam med
temi srečneži, ki so sprejeli pismo.
In ker je v njem zahtevano, da
se mora v dveh dneh devetkrat
prepisati, bi si rad to delo prihra¬
ni] in zatorej sem se zatekel k u-
redništvu, da ga kar natisnejo —
kar v par tisoč iztisih. Mislim,
da na ta način storim še veliko
boljše in so mi nebesa gotova.

Ko sem dobil pismo, nisem ve
del, kaj bi storil. V kakšno luč
postavi to izobrazbo človeka, ki
to verjame, piše in razpošilja po
pošti! In da ni sam tako blazen,
ampak da ima še več vrstnikov,
je skoraj gotovo. Tukaj je jedro.
Vidi se kaj našemu narodu manj¬
ka. Izobrazbe. Na tem polju naj
bi sc tisti, ki so tako vneti za ligo,
vsaj malo izkazali. Tukaj bi bi¬
lo delo, ki je nujno potrebno in
ki bi gotovo rodilo dober in ko¬
risten sad, ki bi narodu več kori¬
stil v kratki dobi kot pa liga v
sto letih.

Vzdržal sc bom nadaljnih ko¬
mentarjev. Navedel sem ta slu¬
čaj samo, ker jasno dokazuje, na
kakšni kulturni stopnji da stoje
rojaki, katere hočejo nekatere o-
sebe po vsej sili osvoboditi av¬
strijskega, oziroma nemškega jar¬
ma. Moje skromno mnenje pa
je: Našla bi se naj pota, kako bi
se dal narod osvoboditi vseh dru¬
gih jarmov, in avstrijski, oziro¬
ma nemški odpade sam.

Joe Usman.

Omenjeno pismo se glasi:

Hvaljen Isus i .neka Bude po¬
hvaljeno Ime Marije Majke Božje
čudo seje dogodilo na Gospu Ma¬
riju 8. ga prosinca g. 1914 Ljudi
s.u prišli gasit vatru ali kod nji-
hovog počimanja ukaze se stup
na nebu ana Vrhu Ukazala se
Majka Marija i ove rijoči iz ka¬
zala ktebi O Bože Blagoslovljeni
so utičemo. Budi nan milostivl
Pohvaljeni Amen Ana tose molite
4 očenaša i 4 zdrave Marije ova
Molitva mora se iči svijetom i
svaki to mora opisat devet puta
ito u dva dana razglasit i za tri
nedelje čut čete iadostan glas
akoji ne opiše ili zaboravi m tč e
nesretan Amen Amen ovo se je
čudo do godilo u Moravi u tom
mjostu na ovo imate od govorit 9
osobama.

Hvaljen Isus

BOJ Z MAZAČI.

V New Vorku je pričela zdrav¬
stvena oblast energičen boj proti
izdelovalcem in prodajalcem ta-
kozvanih patentnih medicin. Ne¬
ka tvrdka je že dobila nalog, da
pošlje svojega zastopnika dne 14.
junija na .sodišče. Inšpektor
zdravstvenega oddelka Goldmann
je tam kupil neko “sredstvo pro¬
ti difteriji;” ko so ga v labora¬
toriju analizirali, se je pa baje iz¬
kazalo, da ne obsega prav niče¬
sar, kar bi moglo kaj pomagati
zoper difterijo.

V Philadelphiji je policija are-
tirate dva uradnika in dva zdrav¬
nika dražbe Philadelphia Medic-
al Clinic. Poštne oblasti pravijo,
da jc ta družba uganjala največ
je sleparije z zdravili, ki si jih je
mogoče misliti in tako “zasluži¬
la” po 10.000 dolarjev na mesec.

Pittsburg: Andrej Podlesnik E. E. 8,
box 102; Jakob Selak E. E. 8.

MICHIGAN.

Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in
Thos. Petrič.

MINNESOTA.

Za celo Minn. Louis Vessel.

Biwabik: Frank Mahnič, box 122.
Chisholm: Math. Bichter, box 308.
Ely: John Teran, box 432.

Eveleth: Jacob Ambrožič, 419 Pierce
st. in Max Volčanšek.

Gilbert—McKinlejr: John Koncilju, bx
43.

MISSOURI.

St. Louis: V. Cainkar, 2213 Gravois av.

MONTANA.

Bear Creek: Frank Daniček, P. O.
Klein: M. Meznarich, box 127.

East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200.
Red Lodge: John Gerkman, box 44.
Roundup in okolica: Frank Novak, box
136.

NEW YORK.

Little Falls: Frank Gregorka, 2 East
Casler Street.

New York City: L. Markun, 129 E.
29. St.

OHIO.

Barberton: John Balant, 436 — lst St.

in Fr. Zmrzlikar, box 121.
Bridgeport: John Žabkar, box 375.
Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa
Ave., Math Petrovčič, 1168 E. 76
St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St.
in Louis Stegovec, 1107 E. 61 St.
Collinwood: Dominik Bliimmel, 16216

Park Grove Ave., Anton Kužnik, 452
—158 St., Gustav Kabaj, 446 E. 156
St. in Joe Kunčič, 439 E. 156 St.

East Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St.

Girard: Frank Ban, box 365.

Glencoe: Nace žlemberegr, L. Box 1.
Youngstown: John Petrič, box 680 in
M. Urbas, box 431.

Struthers: John Rayer, box 540.

OREGON.

Oregon City: Frank Sajovic, 131-

-18th

St.

Adamson:

OKLAHOMA.

John Zabavnik, box 31.

AEROPLANI ZA ANGLIJO.

STRIC SAM IN MEXICO.

AVilsonu so začele razmere pri
našem sosedu presedati. Poslal
je glavarjem vseh strank, oziro¬
ma armad, oziroma banditskih
tolp pozive, naj napravijo red,
sicer da ga napravijo Zedinjene
države. Tistega, kdor ustanovi
redne razmere, prizna ameriška

Iz Duluth, Minn., poročajo:

Tony Jannus, znani st.-louiski
zrakoplovec in Fritz G. Ericson
sta bila imenovana za ravnatelja
tovarne za samolete v Toronto,
Ontario. Ta tovarna je sklenila z
Anglijo pogodbo za 1000 aero-
planov po 25.000 dolarjev komad.
Dražbo za izdelovanje samoletov
v Toronto kontrolira Glenn H.
Curtis. Prvi stroji morajo biti
do 1. julija dodani v Anglijo;
vsak mora imeti dva motorja po
340 konjskih sil in biti sposoben,
da razvije hitrost 85 milj na liro.
Prostora mora biti na vsakem za
tri osebe, za brzostrelen top in
za strelivo. Ericson pravi, da
bodo to največji in najboljši stro¬
ji, kar jih je bilo kdaj izdelanih
v Ameriki.

Dolžnost vsakega socialista js,
podpirati svoje časopisje. Agiti¬
rajte za “Proletarca”. Pridobit«
mn nove naročnike.

ZASTOPNIKI

PROLETARCA

ARKANSAS.

Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go¬
renc F. F. D. 3, Box 165 in Jos. Ko-
gaj, Box 182.

Hartford: Louis Slamnik, box 36.
Huntington: Karol Petrič, box 204.

COLORADO.

Pueblo: Charles Pogorelc, 508 Moffat
St. in Jos. Hočevar.

Leadville: Joe Zakšek, 310 W. 2nd St.
Walsenburg in druge naselbine: Frank
Blatnik, box 711.

INDIANA.

Clinton: Viktor Zupančič, 858 N. 9. St.
Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st.

KANSAS.

Breezy Hill in okolico: W. M. Smol¬
nik.

Corona: Blaž Mezori, box 162.
Columbus: Martin Jurečko, R. R. 3,
box 60.

Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 38.
Frontenac: John Bedene, box 154; Jos.
Umek, box 7.

Radley: John Goršek, P. O.

Stone City: Mike Fine, box 496.
Mulberry: Anton Sular E. F. D. 1.
Dunkirk-Pittsburg: Thomas tVolk, B.
B, box 172.

PENNSYLVANIA.

Bessemer: Jak. Popetnik, box 159.

Broughon: Jacob Dolenc, box 181.

Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253.

Claridge: John Mlakar, box 68, in Fr.
Zurman, box 255.

Conemaugh: Andrej Vidrieh, Anton Ga-
brenja in Frank Pavlovčič, box 523.

Canonsburg: John Koklich, box 276.

Dunlo: Frank Kaučič, box 72.

Darragh: Karol Slavič, box 252.

Export in cela Pa.: John Prostor, box

120 .

Fitz Henry: Frank Indof, box 113.

Forest City in Vandling: Frank Bataic,
box 685 in Anton Drašler, box 9.

Garrett: Stephen in Mrs. Zabric, E.
F. D. box 53.

Greensburg: Frank Matko, Key Stone
Hotel.

W. Newton: Jos. Zorko, B, F. D. 3,
box 50.

Wickhaven: Luka Kralj, box 68.

Willock: Jak. Miklaučič, L. Box 3.

Herminie: Jos. Bric, box 136.

Imperial: Ig. Murshetz, box 328.

Irwin: Louis Bric, E. F. D. 3, box 106.

Johnstown: Math. Gabrenja, E. F. D. 1,
box 120, in Jacob Kocjan, 274 Lunen
St.

Lloydell: Anton Stražišar, box 51.

Manor: Fr. Demšar, box 253.

Marianna: Louis Mihevc, box 25.

Morgan: J. Kvartič, box 453.

Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Bowan
Ave. in Anton Zidanšek, 4034 Willow
Street.

Reading: John Pezdirc, 343 River St.

Smithton: Joseph Radisek, Central

Hotel.

South Fork: Frank Podboy, box 862,
in Jakob Rupert, box 238. So.Fork.

Potovalni zastopnik za celo Pa. Mike
Čebašek.

UTAH.

Scofield: John Brezovar, box 27.

Winterquarters: John Reven, box 108.
Blackhawk: Fr. Derganc.

Murray: Vinc. Braniselj, box 1.

W. Virginia.

Davis in okolica: John Križmančič,

box 283.

Thomas: Frank Kocjan, box 272.

WASHINGTON.

Roslyn: John Zobec, box 19 in Geo.
Janaček, box 188.

WISCONSIN.

West Milwaukee: Frank Bender, 639—
37. Ave. Thomas Stepieh, 500 So.
Pierce St.

Kenosha: Frank žerovec, 18 Howland
Ave.

Milwaukee: Ig. Kušljan, 229 — lst ave.
in John Krainc, 371 National Ave.

West Allis: Frank Punčar, 477 — 53rd
Avenue.

WYOMING.

Frontier: John Widitz, box 79.

Sublet: Anton Blasich, box 75.

Superior: Lucas Groser, box 341.

Susie: John Peternel, box 51.

Sweetwater: Pavel Hribar, P. O.

Reliance: Lovr. Ušeničnik, box 96.

Rock Springs: Math Batich, box 427
in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave.

Gunn: Frank Tominc, box 20.

ILLINOIS.

Aurora: John Blaschitz, E. F. D. 4,
box 68.

Chicago: Frank Aleš, Frank Zajc, 4008
W. 31 St., Mike Kastrun, 3022 Van
Buren St.

De Pue: John Koman, bor 86.

Johnston City: John Slivnik, box 599.

La Salle: Vencel Obid, 438 Berlin St.
in John Eogel, 427 Berlin St.

Livingston: Frank Krek, P. O.

Nokomis: John Mekinda, box 607.

Panama: Jos. Ferjančič, box 10.

Springfield: Frank Bregar c. o. F.
Kramzar E. E. 8.

Staunton: Anton Ausec, box 158 in Joe
Mostar, box 351.

Waukegan—North Chicago: John Za-
kovšek, 759% Marion St., in John
Mahnič, 425 Belwedere St.

Witt: John Zupančič, box 34.

Odporna sila.

Vsakdo ima v svojem telesu
gotovo množino sile, upreti se bo¬
leznim. Pri nekterih osebah je
odporna sila večja, pri dragih
manja kar pojasnjuje, zakaj ne-
kteri hitro postanejo žrtve bolez¬

ni. To odporno silo zvišati mora
hiti naš namen. Da pa zamore-
mo to, organe tako ojačiti, da za-
morejo razkrojiti vso vzeto hrano,
morali bi vzeti Trinerjevo ame¬
riško zdravilno grenko vino pri
prvem znaku nerazpoloženja, ker
bo ono izgnalo iz črev vso nesna¬
go ter s tem preprečilo samoopo-
jenje in ker ho ob enem zeld oja¬
čalo prebavne organe. Ozdravilo
bo zapeko in njene posledice, ob¬
novilo tek ter uredilo prebavo.

V lekarnah. Cena $1.00. Jos.
Triner, izdelovalec, 1333—1339

So. Ashland ave., Chicago, 111.

*

Trinerjev liniment morali bi
imeti vedno v hiši da si drgnete
telo v slučaju revmatičnih ali
neuralgičnih bolečin, oteklin ali
izvinenja. Cena 25 ali 50 c, po

pošti 35 ali 60c.

Pazite na ta

Ničvredne ponared¬
be slavnega Pain-
Expeller-ja dobite
cesto, ako niste pa-
zni. Pazite na sidro
in ime Richter 26c
in 60c pri vseh do¬
brih lekarnarjih.

F. Ad.

Richter & Go.

74-80 Washlngton St

NEW YORK, N. Y.

ANTON MLADIČ
moderna gostilna.

Toči pilsensko pivo in vina.
Kegljišče. Tel. Canal 4184

2348 Blue Islnad Ave.

Chicago, HI.

CARL STROVER

Attorney at Law

Zastopa ia Tseh sodiščih.

Specialist za tožbe v odškodnins¬
kih zadevah.

Št. sobe 1009

133 IV. VVASHINCT0N STREH

CHICAGO, ILL.

Telefon; Main 3989

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.

Zdravnik *a notranje boleani i
in ranocelnik.

ladravniika preiskava brezplačne—pla¬
čati je le zdravila. 1924 Blua IslasU
Ave., Chicago. Ureduje od 1 ds S p*
psi.; sd 7 ds 9 zvsčsr. Izven Chieago
Siveči belniki naj piiejs elsvensk«.

ALOIS VANA

— izdelovatelj —

sodovice, mineralne vode in raz¬
nih neopojnih pijač.

1837 So. Fi>k St. Tel. Canal I4ftfc

LOUIS RABSEL

moderno urejen ealun

NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis

Telefon 1199

J. A. FISCHER

Buffet

Ima na razpolago vsakovrstno pire
vino, snodka, L t d.

Izvrstni prostor za okrepčilo.

S7M W. aetk St., Chicaga, Ili

Tel. Lavvndale 1761

Socialistične slike in karto,

“Piramida kapitalizma”, a alo-
venskim, hrvatskim in angleškim
napisom.

“Drevo vaega hudega” s alo-
venskim napisom.

“Zadnji itrajk” s hrvatskim
napisom.

“Prohibition Dope” z  angleš¬
kim napisom.

Cene slikam so 1 komad 15e;

1 tucat $1; 100 komadov $7.00.

Cene kartam: 1 komad 2et

1 tucat 15c, 100 komadov 70e.

Poštnino plačamo mi za vsa
kraje sveta.

.INTERNATIONAL PUB. OO
1311 E. 6th St.,

Cleveland, Ohio.

MODERNA KNIGOVEZNICA.

Okusno, hitro in trpežno delo
za privatnike in društva. Spreje¬
mamo naročila tudi izven mesta.

Imamo modeme stroje. Nizko
cene in poštena postrežba.

BRATJE HOLAN,
1633 Bine Island Ave.,
(Adver.) Chicago, 111

8

PROLETAREC

HLJEBA,

HLJEBA,

DARU!

GOSPO-

Avstrijska vlada je izdala dne
27. marca sledečo značilno nared-
bo, ki osvetljuje, kako imenitno
se godi prebivalstvu:

Od 28. marca naprej do prekli¬
ca ne sme nobena oseba na dan
porabiti več nego 200 gramov
mlevskih produktov. Namesto 5
gramov mlevskih produktov se
sme porabiti 7 g. kruha. Poljedel¬
ski producenti, njihovi rodbinski
člani in nastavi j enci smejo z ozi
rom na to, da ti sloji žive večino-
mo od cerealij, uporabiti na dan
300 gramov žita. Ta določila ve¬
ljajo tudi za lastnike zaprtih za¬
log. Če se bo za posamezne okra¬
je, katerih prebivalstvo je popol
noma, ali skoro izključno odka
zano na krušno hrano, izkazalo
da potrebujejo več, je notranje
ministrstvo izjemoma dovolilo, da
se dovoli večja množina, toda le
kolikor je brezpogojno potrebno
Vendar pa se v tem oziru računa
na razumno sodelovanje prebi
valstva in posebno organov samo
uprave.

V krajih, kjer se običajno sne
več kruha in mlevskih produktov,
se -bo moral en del običajne hrane
nadomestiti s krompirjem, koru¬
zo, sladkorjem itd.

Da se ta ureditev prehrane s
kruhom učinkovito izvede, bo tre¬
ba gotove kontrole, ki naj pre
preči, da bi se uporabljale preve¬
like množine in da bi manj pre¬
možni sloji ne dobivali zadostne
množine kruha. Da se to doseže
se bodo uvedle uradne izkaznice
za kruh in moko, ali pa druge od¬
redbe, ki bodo odgovarjale kra¬
jevnim razmeram.

Da se pravično porazdeli pora
ba, se bo treba ozirati tudi na
zaloge, ki jih imajo posamezniki
doma. Tako bodo dobili oni, ki
imajo doma zalogo moke, izkaz
niče na manjšo množino moke ali
kruha, in sicer toliko časa, koli¬
kor časa bodo imeli še doma za¬
logo moke, ki so jo svoječasno
naznanili, tako da bodo morali
ono množino moke, ki jo bodo
z izkaznico premalo dobili, jemati
iz svojih lastnih zalog.

Kdor bo torej svoje zaloge pre
hitro porabil, ali komur se bodo
vsled malomarnosti te zaloge po¬
kvarile, ne sme na to računati, da
fen dobil nadomestilo iz javnih za¬
log.

Ker pa se bo treba tudi ozirati
na množine pod 20 kg in pa na
zaloge, nakupljene po 28. febru¬
arju, se bodo polne nakaznice za
kruh izročale le onemu, ki bo iz¬
javil, da nima v svojem gospo
dinjstvu za vsako osebo, ki jo
hrani, več nego 2 kg moke ali
kruha.

Ta izjava se mora podati že pri
prvi razdelitvi nakaznic za kruh.
Vsi glavarji gospodinjstev mora¬
jo torej že pri prvi razdelitvi na¬
kaznic na kruh izpolniti uradno
listino, v kateri bo navedeno, ko¬
liko oseb sc v dotičnem gospo¬
dinjstvu hrani, ali prenočuje, in
kako velika je zaloga moke in
žita. Če bi kdo kaj zamolčal, lah
ko država konfiscira dotično
množino moke ali žita.

Nakaznice na kruh bo oddajal
urad, ki ga določi politična o-
krajna oblast, poglavarjem rod¬
bin, zanj in za člane njegovega
gospodinstva, sem se prištevajo
tudi podnajemniki.

Poglavar gospodinjstva more
onim članom gospodinjstva, ki
jih ne hrani, izročiti njihove na¬
kaznice za kruh. Nakaznice bodo
veljavne v vseli občinah kronovi-
ne, v katerih so take nakaznice
vpeljane. Razentega se more s
posebnim odlokom prizadetih de¬
želnih oblasti razširiti veljava
teh sosednjih kronovin.

V krajih, v katerih so uvedene
nakaznice za kruh, se smeta mo¬
ka in kruh oddajati le tedaj, če
se pokaže uradna nakaznica in
če se odvzame znamka za kruh in
moko.

Tudi v gostilnicah se bo smel
kruh oddjati le proti nakaznicam
za kruh. Potniki iz krajev, kjer
niso vpeljane nakaznice za kruh.
morejo za čas, ki ga prebijejo v
kakem drugem kraju, dobiti s po
sredovanjem gospodarja, pri ka¬
terem prenočujejo, dnevno na¬
kaznico za 210 gramov kruha.

Vse izkaznice so javne listine,
katerih ponarejevanje se kaznuje
po kazenskem zakonu. Prenos iz¬
kaznic ali odrezkov, kakor tudi
uporaba izkaznic, ki so uradno
določene za druge osebe, ali ki
niso več veljavne, je prepovedan.
Ravnotako je prepovedano, da bi

prodajalci moke in kruha jemali
nakaznice, ne da bi obenem vro¬
čili moko oli kruh.

V kolodvorskih restavracijah
sme dajati kruh osobju in pa¬

se

sažirjem brez izkaznice. Peki,
trgovci z moko in kruhom itd.
morajo zbirati odrezke., ki se od¬
trgajo od nakaznice ter jih vsak
teden oddajati oblastveno določe¬
nemu uradu. Da se kontrolirajo
peki in trgovci, morajo imeti ti
posebno knjigo, iz katerih je raz¬
vidna zaloga mlevskih produktov
in kruha vsak teden. Če bo morda
treba še popisati obstoječe zalo¬
ge, tedaj imajo politične deželne
oblasti za to pravico.

Prestopki teh predpisov se
kaznujejo z denarno globo do
2000 kron, oziroma z zaporom do
treh mesecev, pri obremenilnih o-
koliščinah tudi z globo 5000 kron
ali šestmesečnim zaporom. Pre¬
stopek se kaznuje lahko tudi s
tem, da se dotičnemti odvzame
obrtna pravica.

UMETNIK V KAPITALISTIČNI
DRUŽBI.

Kultura je tista velika beseda,
s katero se najbolj baha kapita¬
listična družba. Kadar ne more
socializmu na noben način z ar¬

gumenti do živega, tedaj pograbi
kakor kepo blata “kulturo,” pa
ti jo vrže v obraz. Kakor angel
z ognjenim mečem stoji kapitali¬
zem na straži za “kulturo.”

In igralci, kulturni delavci, se
morajo v tej sijajni kapitalistič¬
ni družbi ravno tako organizirati,
morajo misliti na enaka bojna
sredstva, morajo misliti celo na
štrajk — kakor industrijski de
lavci. V hotelu Astor v New
Vorku ima Actors Equity Associ
ation svoj letni zbor; predsednik
te organizacije, ki šteje 2500 čla¬
nov, Francis Wilson, je izjavil,
da misli društvo povsem resno na
to. da ne podpiše noben njen član
nobenega kontrakta, ki ni odo¬
bren od asociacije. Člani so pri¬
pravljeni prekiniti vsako zvezo z
gledališkimi podjetji, če bi bilo
potrebno, da se dosežejo zadovolj¬
ne pogodbe. Eksekutiva asocla-'
cije je tudi pooblaščena ob pri¬
mernem času razglasiti štrajk.

Ljudje slišijo, da dobiva Čaru
so na tisoče dolarjev za vsak na¬
stop, čitajo o visoki gaži te ali
one pevke ali plesalke, pa misli¬
jo, da se umetnikom prekrasno
godi. Toda gledališča v kapitali
stični družbi niso umetniški zavo
di. temveč kupčijska podjetja. V
Ameriki prihajajo prav tako

roke trustov kakor jeklarne, žele¬
zarne, rudniki, kruh ali petrolej.
Kakšnemu tenorju ali kakšni pri¬
madoni se plačujejo kraljevske
gaže; to je za reklamo. Ošabne-
ži z Wall Street in s Fifth Ave.
ne silijo v gledališče, da vidijo
veliko umetniško delo, ampak da
si ogledajo moža, ki ima tako pla¬
čo kakor njihov ravnatelj. Po¬
leg teh par izvoljencev mora pa
cela armada igralk in igralcev
žrtvovati svoje moči za plače, s
katerimi si komaj kupijo potreb
ne obleke.

James F. Stepina,

predsednik.

Christian R. Walieck,

I. podpreds.

Emanuel Beranek,

II. podpreds.

Adolf J. Krasa,

blagajnik.

AMERICAN STATE  BA\ ^

1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.


. n

a

Michael Zimmer, načel
Emanuel Beranek
Dr. Anton Biankini
Abel Davis

John Fucik ,P ,r  ,»»19
A. V to,*, , ,

John C. Kr« /.el# 9 *' ,
Frank J. s  # t | 1 le‘ 1
James p, C« 4 '

c ' Rw sY/ h<v

!ie Vi

JAKO VAŽNO VPRAŠANJE?
“Ali sem že poslal zaostalo na
ročnlno za “Proletarca”?

Ša ue! —

nik

Glavnica in prebitek . . . $500,000,h

nnPRTfl- P° n deljek in v četrtek do 8| zvl
UUm I U- vse druge dneve pa do 5£ pop 0 i (

Prejemamo hranilne qni  fk 1010
•Vloge in dajemo  . . .J A) Kjijnacijo, I

obresti letno.  j n otc, k fr

revii v angleškem jeziku v Ameri-I Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, di

kije:  “INTERNATIONAL SO- v . • 1  v  V \7  5  ; , ;£ iiova nun

Ena najboljših socialističnih

CIALIST REVIEW.” — Izhaja |
mesečno in stane $1.00 na leto.
Naslov: Int. Soc. Review, 341 E.
Ohio St., Chicago, 111.

pošteno izplača ali pa Vam vrne.

POŠILJAMO

uprašanje!

mi opravi

najbolje in najceneje j

10 kron za.$ 1.75

20 kron za. 3.40

25 kron za. 4.25

50 kron za. 8.25

100 kron za. 16.50

200 kron za.
300 kron za.
400 kron za.
500 kron za.
1000 kron za.

Govorimo vse slovanske jezike.

n« bi se st

j je ravno
, ait b>r korist

*1 Ladje je > z

TČ v Berlin
jdii. Brvan
v kater
'• .no taka ne

.v

Poročilo o razpečenih znamkah J. S. 'L

v mesecu maju 1915.

Razdeljeno:

Konzularne

k e

sodnijske

vojaške

zadeva

'uMng\

HaaoTM •>-

£Wilwaukee.Wis.J

N

4.30

22.05

.55

4.15

3.55

B. E. Savieh, ref umi.

Italian Federation refund.

Paul Kuffner.

M. V. Luchich, refund .

T. Cvetkov.

Org. No. 35.

Org. Nevv Brighton, Pa. .. .

4.00

15.00

1.40
2.70
1.00
3.25

.90

6.00

4.30
1.10
2.00

11.00

5.00
1.80

2.40
1.80
1.60
1.20
1.10
2.20
2.10

10.00

2.30

1.00

3.14
2.30
2.00
6.80

4.00

3.50
1.20
4.5C

2.00
.30

1.20

.60

3.00

.63

1.40

3.00
7.65

4.00
1.80

.70

5.60
.90

9.50

1.14

2.00

2.40

3.00

1.00
2.00
2.00

4.00
.90

1.60

5.00

3.30
3.80

2.30
1.05

4.00
15.00

Moderno urejena gostilna
VILLAGE INN

s prostranim vrtom za izlete
MARTIN POTOKAR,

Ogden Ave., blizo cestno železni-1
ške postaje, Lyons, Ul.

Telefonska štev.: 224 m.

Največja slovanska tiskarna v Ameriki j(

== Narodna Tiskarna=

2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II..

Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češko S
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, kij
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -

“PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni

“Ako si nameravate naročiti
tgrafofon, ali importirane sloven¬
ske grafofonske plošče, obrnite
se name. Imam v zalogi tudi ure,
verižice, prstane in sploh vsako-
| vrstne zlatnino in srebrnino.

A. J. Terbovec,

P. O. Frontenac, Kans.

3 pristne pijače,
2 zdravilne.

OHAS. J. OCASEK. M, D.

razbur j c
voj vpliv
ni bilo sk

POZOR SLOVENSKI GOSTILNICAM!

Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranit« | i.iijivil ill (la
ako kupite od tvrdke A. HORtVAT. To pa radi j,
jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerjif
opravljam sam vse posle.

Moje tvrdka je prva in edina samostojna vi
ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinotet]
vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače ^
ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tni|
linjem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranja
čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravila«,
jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo ns
Pišite po cenik.

A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0LH!

pa i
L note, in s
il to nevarni

[ibiaet v Wa
K odgovora >
I  'Vilson sim
(djen in kor
(odgovor vsii
ito zavlačen
iji ?a je po,
ptiven pome
u časopisju

Itdeh je držo

pihanja o n

Kari, a ul.
ina svojih
lošno priča
e je nemšk

PRIZNANO DOBRI

ZDRAVNIK

|NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.


Dasiravno že star zdravnik, vendar se
do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬
sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬
ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬
dite k raznim zdravniškim mazačem; I
edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬
jega poklica, more ozdraviti bolnika! |
URADNE URE

| 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan |
Pridite na naslov:

1500 So. Crawford Ave.l

Telefon Lawndale 3133

J£ADAR potrebujete društvene po¬
trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse ekrugo
obrnite se na svojega rojaka

»krat je B
filsonove no
rojni. In o
'a pomeni t
ignacija s
sto razpok
ti ‘.-Brva n
javnem žh
sugestija t
J mnenja jo
l# bili prave
smo nasprot
sati ustvarja
1  to, kakor iz
io in Nenu'i.

F. KERŽE CO.,

2711 South Mlllard Avenue.

CHICAGO, ILL.

Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantira*

V 1 9

PHONE; CANAL S014

POZOR! SLOVENCI! POZOR!

SALOON

s' modernim kegljščen
Bivši Martin Potokar plače

Splošna napaka.

Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in
druge raznovrstne pijače ter unijske
smodke. Potniki dobe čedno prenočišče
za nizko ceno,—Postrežba točna in iz¬
borna. — Vsem Slovencem in drugim
Slovanom se toplo priporočata

JAZBEC & OMAHEN

1625 S. Racine Ave., Chicago, III

M. A. Weisskopf, M. D.

10.00

.40

.30

3.70

10.00

.40

.30

3.70

Izkušen zdravnik. '

Uraduje od 12 A. M. —3 F. 11
in od 8—10 P. M. V sredo in n«
deljo večer neuraduje.

Tel. Canal 476.

1801 So. Ashland ave.

Tel. residenee: Lavvndale 899*

Na tisoče ameriškega ljudstva trpi
teškočah v drobu in najnavadnejša a
temi je konstipacija ali zapeka in n.’ a
komplikacije. Večina teh trpečih ljudi ^

pili meni, da
i in predlož
i sicer ni pr
slu, kakor s

** napor osti
Inajmogočn
1  Olimpijski 1
1  človeštvo,
•'donskih pa
to® njemu


ELIXIFL

BiTTER-WlNE

Skupaj .1584

$3'67.31 40 11 $79.20 $79.78 $209.31

ar<B>ea

VELIKA PONUDBA Z

Rednih znamk na voki dne 1. maja .
Dobljenih’v maju.. •• •

. 430
.2000

Razpečanih v maju.

2430

.1584

^Sprednji del tavoja 2 IR A cigaret brez oglasa v časnikih^*

to <1

“ je sedaj vsak vreden 'b centa v ^

t ... ■ <1

^  l’ — gotovini in vi dobite tudi v vsakem

<3

l

Na roki dne 31. maja.

Izjemnih znamk na roki dne
Dobljenih v maju . ..

1. maja

846

40

200

Dano klubom

240

40

Na roki dne 31. maja . .
Dualnih znamk na roki
Dano klubom.

dne 1. maja .

200

ne

11

.gotovini in vi dobite tudi v vsakem
zavoje ZIRi ci¬
garet 'b centa
vreden kupon.
Sprednji del za¬
voja in kupone
se lahko hrani
za krasne dobit¬
ke. ako se želi.
Vprašajte vaše¬
ga prodajalca.

On vam bo po-
redaL .

Na roki dne 31. maja

. 41

Tajništvo J. S.

p  Tl poDPdll 1(1111  Im 31 dmalra 191«.

p  P.LorillardCo., NewYockCity ^

enoinisto napako, to je da se poslužuje
glic in razne čistilne medicine, ne da 1
prej prepričali, dali so taka sredstva s
ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno f
stvo, katero povzroča telesno slabost ii
človeka navadi na neprestano vlivanj
vrste medicine, je škodljivo. Ako trpit
zapeki ali na kaki komplikaciji te te$ f;
vzemite sredstvo, katero vam bo ne ^
polnagalo temveč bo obenem tudi pol®
čalo prebavne organe. To sredstvo jo

TRINERJEVO AMERIŠKO
ZDRAVILNO GRENKO VINO

Izdelano je iz rdečega vina in zdrs*
nih zelišč — laksativno, okrepeujoče in ^
prijeten duh — ter je namenjeno v p 01
zoper sledeče teškoče:

ZAPEKA,

IN NJENE KOMPLIKACIJE,
NEPREBAVNOST.

VETROVI,

BOLEČINE V DROBU,
ŽELODČNE BOLEZNI,
NERVOZNOST
IN SLABOST.

Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v i\
z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj,'
se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah.

JOS. TRINER

izdelovalec,

1333-133 9 So. A shland Ave. _Chicago.

vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, i

1  “i bilo nit
> žrtvuje

užival

‘dar

umeeva

ti

ter  vd8 E

TTUNEROVO

horke VIKO

b/J0SEpM TR , Nt fl

‘•e -622  S Ashland Av*
^ CHICACO. IU

“»tu oficie
dosle
lr  M je bi

Pndiagi tel

“tokovnjaki

l  ^upne j
^ držav
i i e  Polni
..^enih, ,
i^j‘ del o,
’ jja se
"iimi

pog
, „• 3e  Hi

J )av a kaž
A  trii.

i ” drža

■■zavah
S1  okr e

ir ev a

s,r w "

a ko vek

'S

^ fcn

Ako v

skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga-
25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov.