List 28.
Vloga glavnega odbora kmetijske družbe
zarad dolenjske vinarske SoIe.
Visoko C. k. poljedelsko miDisterstvo! Udano podpisani glavni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe usoja si s pričujočim visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo prositi, da slavno taisto blagovoli v smislu prošnje vis. deželnega odbora kranjskega iz dne 3. januarija t. L, št. 7615, dovoliti podporo za ustanovitev deželne vinarske m sadjarske šole na Dolenjskem v korist opešanemu kmetijstvu te pokrajine, koje prebivalstvo se skoz in skoz peča le s kmetijstvom.
Razlogi; ki so privedli podpisani odbor k tej prošnji, ne obstoje le v opravičenih prošnjah dolenjskih kmetijskih podružnic in občin za ustanovitev vinarske šole, ampak v dobrem prepričanji o neobhodni potrebi take šole glavnega odbora samega, kateri ve, da je mogoče ustaviti vedno hitreje propadenje dolenjskega kmetijstva le z umnim kmetovanjem in z dobrim gospodarjenjem.
Akoravno ima kranjska dežela v vinarski šoli na Slapu uže enak zavod, so vendar vsi poznavatelji deželnih razmer tega mnenja, da bi bila preložitev te šole na Dolenjsko v neizmerno korist dolenjskemu vinarstvu in slavni deželni zbor kranjski stavil je tudi v svoji seji dne 14. oktobra 1884. uvaževajoč dejanske razmere, ukrep, da se ima v nadi na državno podporo ustanoviti na Dolenjskem vinarska in sadjarska šola, kmetija slapenške šole naj se pa ohrani deželi kot uzorno gospodarstvo.
Ker se pa omogoči naši malopremožni deželi iz-vedenje tega važnega deželnozborskega ukrepa le po dovolitvi primerne državne podpore, usoja si tudi udano podpisani glavni odbor predložiti vis. c. kr. poljedelskemu ministerstvu razpravo k utemeljitvi gori navedenega deželno-zborskega ukrepa, koji je po vsem tudi
v smislu kmetijske družbe in kojo razpravo naj vis. C. k. kmetijsko ministerstvo blagovoli ob enem sprejeti kot utemeljitev te prošnje.
Kranjska ima dve veči vinarski pokrajini, koji ste ena od druge dalječ narazen ločeni ter v svojih lastnostih popolnem različni. Notranjska vinarska pokrajina, ki zavzema 1202 hektarov vinogradov, ima po večem popolnem južno podnebje brez slane in snega. Dozorenje grpzdja v tej pokrajini ni nikdar dvomljivo in trgatev zgodnjih grozdnih sort je mogoča uže konec avgusta. Skoraj vse notranjsko vinarstvo je v vipavski dolini in zemlja te doline je obstoječa iz težkega sovdana brez zadostne sprstenine, koja zemlja le pri izvanredno temeljitem obdelovanji pridnega vipavskega kmeta da primerno majhen pridelek.
Skoraj desetkrat veča vinarska pokrajina na Dolenjskem z 10.499 hektarom vinogradov ima hribovita, pa rodovitna tla, koje podnebje se ve da ni tako ugodno kot vipavsko. Elementarna omika dolenjskega vinogradnika je v splošnem še precej zaostala in s tem tudi napredek v vinarstvu,
Vspeh več kot desetletnega delovanja dobro urejene in izvrstno vodene vinarske in sadjarske šole na Slapu je  nasproti  vladajočim  deželnim  razmeram le neznaten;  nasproti  neugodni legi šole pa jako velik. Slapenska šola ni zamogla iz pozneje navedenih vzrokov primerno  vplivati  na uspešen razvoj dolenjskega vinarstva, je pa  vsled  energičnega  delovanja in doslednega  postopanja svojega vodje popolnem reformo-vala notranjsko  vinarstvo ter ta  vpliv  deloma  celo razširila na sosedno Primorsko.   Vse to se je zgodilo pri le kar mogoče neugodnih razmerah, kajti vodstvu uže iz  začetka  svojih namer vinogradniki niso prišli nasproti le z nezaupanjem in sumničenjem, ampak ono se je moralo tudi bojevati s pomanjkanjem strokovno izobraženega osobja ter upornimi delavci,  ki niso hoteli izvrševati neobičajna vinogradska dela.   Še le po skoraj  pretečenem desetletji je cvetočo in uzorno šolsko gospodarstvo zadobilo priznanje pri sicer jako inteligentnem  pa  nekoliko  konservativnim in ošabnem vipavskem  vinogradniku.   Akoravno glavni odbor^ ufi,,^^^ zanikava važnosti mnogobrojnega obiskavanja viaarsk^J^ šole mora vendar staviti lep vspeh slapenške šol^ fe^^ na šolsko kmetijo, katera je z dejanji dokazala, Jt^rlpi ^ umnega vinarstva.   Vzlic temu,  da je slapenska; ti^J^ deželni zavod, je bilo njeno  delovanje radi nji^;^^^;5^
222
vendar omejeno   le  na  Notranjsko  in  cela Dolenjska imela je od te šole le majhen ali pa nikakega dobička.
Vsled povprečne, več kot 100 kilometrov velike oddaljenosti slapenske šole od dolenjskih vasi, vsled pomanjkanja železničnih zvez in pri sploh slabih prometnih zvezah je naravno, da vinarska šola na Slapu ni zamogla vplivati se svojo kmetijo neposredno na dolenjske vinogradnike. Še celo oni Dolenjci, koji so prišli ogledavat slapenske nasade, niso zamogli verjeti mogočo izvršitev slapenskih del na vinogradih popolno drugače Dolenjske. Ta neopravičen predsodek je največ kriv, da se je napredno vinarstvo slapenske šole na Dolenjskem tako malo posnemalo ter da izšolani učenci slapenske šole z malimi izjemami niti služeb na Dolenjskem niso dobili. Vse to je tudi vzrok majhnega števila dolenjskih učencev na slapenski šoli.
Velika večina dolenjskih vinogradov je v rokah kmečkih posestnikov, koji so gmotno tako opešali, da je največim skoraj nemogoče, svojega sina na Slap posijati in to zarad obilih stroškov in zgube delavne moči. Vzlic temu so pa kmečki vinogradniki najbolj prepričani o potrebi preustrojbe njih gospodarstva in le nespoznanje pomočnih sredstev naredi, da sicer od narave jako nadarjeno ljudstvo, nekako apatično v prihodnost zre.
Pokorno podpisani glavni odbor usoja si visokemu C. k. kmetijskemu ministerstvu svojo trdno prepričanje izreči,  da bode vinarska šola v sredi dolenjske vinorodne pokrajine, ako bode nje vodstvo enako ustrajno in energično postopalo kot na Slapu, ravno  tako  lep vspeh doseglo.   Z ozirom na značaj   dolenjskega ljudstva in z ozirom na obstoječe razmere, je edino sredstvo, dolenjsko gospodarstvo povzdigniti le taka šola. Glavni odbor je prepričan,   da bode šola zadostno obiskovana,  a vendar smatra on za važneje neposrednji vpliv  šolske  kmetije  na  kmečke vinogradnike.    Uki šole bodo popolno med ljudstvo prodrli, ako bode vodstvo s pomočjo šolske kmetije enkrat pokazalo, da se da  z razumnim  obdelovanjem vinograda,  pravim trt-nim sortam in umnim kletarstvom pridelati, neodvisno od neugodnega podnebja, vendar dobro vino, kojo ima vse lastnosti kupčijskega blaga.   Pri  vsem  tem bode pa šola imela jako važno nalogo,  Dolenjce učiti tudi druge stroke  kmetijstva,  ter jih napeljevati k boljši izrabi njih  rodovitne zemlje.   Neobhodno potrebna je pa postala  ustanovitev  vinarske šole na Dolenjskem, odkar se je zaplodila trtna uš,  kajti ravno šola bode morala učiti gospodariti kmeta na okuženih vinogradih ter tako dovesti vinarstvo k boljši prihodnosti. Dežela kranjska  kakor  dolenjski vinogradnik,   sta prerevna, da bi z vspehom zamogla uvesti kulturalno postopanje proti trtni  uši in slednjič ostane v tem obziru zadnja nada dolenjskega vinogradnika amerikanska trta, katere pomnoževanje in razširjevanje bode mogla z vspehom le vinarska šola prevzeti.  Ako amerikanska trta potrdi nade,  ki se v njo stavijo,  ne sme se misliti z ozirom na  vladajoče razmere,  da  bi morebiti nalogo, zadevajočo  amerikanske trte,  zamogla izvesti slapen-ska šola.
Udano podpisani glavni odbor upa pri vis. c. kr. kmetijskem ministerstvu dobiti toliko poprej naklonjeno oceno svojih razprav, ker je visoko taisto uže z dopisom iz dne 21. januarija 1875. 1., št. 15959, pripravljeno bilo, dati za ustanovitev kmetijske šole na Dolenjskem 20 do 30 tisuč gold., katera ustanovitev se ve da je bila zaprečena vsled velikih stroškov, ki jih je imela malopremožna dežela s zidanjem neobhodno potrebne deželne norišnice. Z ozirom na gori navedene razloge vsoja si podpisani  glavni odbor,  še en-
krat ponoviti v uvodu stavljeno prošnjo za podporo k ustanovitvi vinarske šole na Dolenjskem v roke visokemu deželnemu odboru kranjskemu.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 5. julija 1885.