POŠTNINA PLAČANA V (JOTOV1N1. Štev. 32._V Ljubljani, 4. avgusta 1921._Leto LXI. UČITELJSKI tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjeništvo LJubljana. »pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov : GredniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul- 6. Rokopisov ne vračamo. V*e pošiljatve je pošiljati f^nko. -k: Osrednja zveza javnih nameščencev in učiteljstvo. (Odgovor na »Naš Glas« št. 30.. 28. ju-liia 1921.) Poverjenštvo UJU v Ljubljani ie bilo član Osrednje zveze javnih nameščencev. K osrednji zvezi je pristopilo učiteljstvo že potem, ko ie bil materijalni položaj učitelistva že izjednačen z državnim ¡/radmštvoru na podlagi sklepov takratne narodne vlade v Ljubljani in pozneje preveden na enotne dinarske plače na podlagi zakona izdanega od narodne skupščine v Beogradu. S tem zakonom ie bilo učiteljstvo tudi pravno priznano kot državno uradništvo. Inicijativo za zakonski načrt o dinarski regulaciji plač vsemu učitelistvu v diržavi ie dalo v prvi vrsti srbsko učiteljstvo in tamošnie učiteljske organizacije na podlagi iniciiativ pokrajinskih učiteljskih organizacij. Učiteljstvo je bilo vedno solidarno z javnimi nameščenci in je smatralo od trenotka. ko je bilo priznano državnim uradnikom, njihov boj za svoi boj! Ob priliki svoiečasne. protestne stavke državnih nameščencev se je učiteljstvo brez poziva samo odzvalo protestni akciji; podpiralo ie uradniške gospodarske zadruge, več iz solidarnosti kot iz do-bičkanosnosti. ki jo naj bi prinašalo članstvo zadrug. Pri tej priliki pa se nehote spominjamo 25% povišanja draginjskih dokiad. i>ri katerih ie bilo učiteljstvo prezrto in posebno predzadnje regulacije draginjskih dokiad. pri katerih bi bilo učiteljstvo kmalu prezrto — v prvi vrsti po krivdi ininisterijalnih uradnikov v Beogradu, rojakov iz Slovenije, kakor so nam srbski tovariši, ki so posredovali v tei zadevi, javljali in obsojali potom svojega časopisja. Celo vodstvo državnih nameščencev ni prav vedelo, bi li. prištevalo učiteljstvo med državne nameščence ali ne in je kolebalo v tem vprašanju; učiteljstvo se ie pa moralo boriti za že zako- LISTEK VILKO MAZI: Koncertna turneja ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora. (3) Soparen dan med pšenico in ovsom. Od težkih vozov koiobarijc goste plasti "azbeljenega prahu, zakaj cesta ie slaba ¡n razvožena, komaj podobna širokemu Kolovozu. Trdi sedeži preizkušajo odporno silo naših kosti Tupatam odleti v torek izžeta citrona, ko je bila oddala *voi osvežujoči sok zasušenemu grlu. Proti poldnevu se peljemo mimo ogromnega žitnega skladišča, par nizkih hiš ^d vrtovi in prikaže se poštni urad v pehincih Mlada, brhka poštarica, ki se ,e bila seznanila z nami v Murski Soboti, "am prihiti naproti, skoči,na voz in vz-dihne vsa vzhičena. da bi šla najraje z jami tja daleč, daleč v naše in svoje k|"'i.ie. Pusto in zoprno ji je na tej pla-njavi. lepši so hribi in gore in tam čaka Zenm svoje neveste. Tako lepa prilika se ali do dopusita manjka še par dni — s|užba se ne briga za sentimentalnosti. bI '' i '* * Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140-— K letno. Posamezna številka po K 2"—. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. nito priznane pravice še vedno ob vsaki | priliki na vse strani. Javno mnenje državnih nameščen- i cev ni s posebnimi simpatijami sprejelo ' učitelistva v svoje vrste; vodstvo uči- ! teljskih organizacij in naše glasilo je pa j kijub temu povsem korektno nastopalo napram javnim nameščencem. Medtem se je pa položaj v toliko iz-premenii, da je dosedaj samostojna učiteljska zaveza v Ljubljani postala orga-nizatoričen del enotne državne organizacije učitelistva — Udruženia v Beogra-ju, Vsa borba za materijalna prava učitelistva je bila sedai prenešena in osredo^ točena le >potom centralnega odbora učiteljskega Udruženja v Beogradu, ki ima nalogo solidarno z ostalim državnim uradništvom nadaljevati borbo — za nam še vedno skupno — končnoveljavno iz-jednačenje in izboljšanje materijalnega in pravnega prava državnih nameščencev. Poleg tega so v učiteljskih organizacijah stopila v ospredje strokovna, narodna in v državni dobrobit potrebna vprašanja. ki so začasno potisnila v ozadje materijalna vprašanja; v ospredje je stopilo vprašanje enotne šolske zakonodaje, vprašanje notranje reorganizacije šolstva. vprašanje prosvetnega narodnega dela učitelistva in drugo — to so ona vprašanja, iz katerih se kaže bistvena razlika med učiteljskimi in drugimi uradniškimi organizacijami (tudi Osrednjo zvezo!), katere se povečini pečajo zg-olj z materiialnimi vprašanji, brez vsekakih idealnih stremljenj. Obsebitimevno. da so te vezi trdnejše in tesnejše, da se je zaradi niih pridružilo tudi učiteljstvo iz Slovenije svoji stanovski centrali v Beogradu, da se potom nje bori za materijalna prava in hkrati tudi za druge ideale, ki . jo tesno vežejo ž njo. v dobrobit naroda in države. Pojavilo se ie tudi materijalno vprašanje organizacije. Organizačni davek učitelistva ie poleg stanovskega še naroden tako ogromen, da ga ne prenaša no- V Beltincih je bilo treba nakrmiti in napojiti konje, ki so bili že od ranega iutra ob svojem. Pa tudi mi se nismo branili kratkega oddiha v čedni, hladni krčmi, kjer smo domačinom, ki so prihiteli polja, zapeli par okroglih. Zal jim je bilo. da smo prišli k njim samo »na uro pogledat. In ta ura je zares naglo potekla. Še slabša pot nego dopoldanja je zavila proti Muri. Uboge kosti, kdor ni imel mehkejše podlage! Gospod nadsvetnik, ki je delil naše križe in viže že vse od Ljubljane, se je zdaj potrpežljivo prekladal z boka na bok in mrdal z žnablji, kakor bi se hotel priveriti. da nikoli več tako. Toda svež humor Lojzeta Gorjupa, ki je vztrajno kljuboval trdemu premeta-nju, ie mogel potolažiti tudi gospoda nad-svetnika. da se je izza zlatih očal parkrat celo prav iskreno namuzal. Širok brod tik v gradnji se nahaja-iočega mostu, ki bo kmalu vezal Prek-murje z Murskim poljem, nas je iptrepeljal prek deroče, temne Mure in dosegli srno Veržei. Sredi vasi je zapel moški zbor množici vaščanov prelepo pobratimijo: »Slovenec. Srb, Hrvat«, ki je prinesla pozdrav zeleni Prlekiji, domovini Stanka Vraza in še drugih naših velmož. Nek voznik ie potem vse do Križovcev ponavljal; »... Odnihala nas jedna ...« in Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ ,, „ dvakrat. . 1 , 50 ,. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. ben stan takega. Poleg tega se učiteljstvo žrtvuje v narodnih organizacijah tudi z delom, kot malokateri del uradni-štva. Breme, ki ga zahteva Osrednja zvez.a od učiteljstva v Sloveniji je letnih 36.000 K, za svojo centralo pa naj učiteljstvo plača še poleg tega štirikratno tako svoto za iste materijalne dobrine. Razumljivo je torej bilo, da se je učiteljstvo moralo odločiti samo za eno cen-iralo in naravno —• za stanovsko centralo svoje stroke, Udruženje jugoslov. učiteljstva. ki šteje do 17.000 članov, tesno združenih v stanovskih, strokovnih in prosvetnih smotrih v močno enojno ialango. »Naš Glas« je dal s svojim pisali iem. kot glasilo Osrednje zveze, samo neposreden povod za obsebiumeven korak učiteljstva iz Slovenije. Če objektivno >-Naš Glas« premotri gorenje razloge tedaj ne mora izrekati slabe kritike nad postopanjem učitelrstva. Učiteljstvo si kljub zadnjim disonan-cam šteje v svojo dolžnost ostati solidarno z ostalim državnim uradni štvom, ker se vedno prišteva k državnemu uradni-štvu: v organšzuettem oziru je primoiano se organizirati samostojno, iz razlogov ki sni? fib navajali zporai vendar ipa v trdni zavesti skupnih smotrov in solidarnega nastopa ob vsaki priliki za interese posameznih skupin ali celote: vsako vprašanje državnega uradništva smatra za svoie vprašanje in vsako akcijo državnega uradništva za svojo akcijo! J. MACAROL: Več srca! »Vzemite palico in pojdite iz okira-ia!« tako je dejal neki nadučitelj svojemu podrejenemu učitelju, ki ima štirinajst službenih let za seboi kot vesten in marljiv učitelj. Vrhtega ie slednji občutil fizično in materijelno vse vojskino in begunsko gorje. »Učiteljski Tovariš« je svoječasno omenil v članku tov. A. M., da se smatra tovariš Rudi, njegov star znanec, mu je moral celo parkrat pomagati, ker mu drugače ni dal miru v svojem navdušenju. Križovci.* Pred vasjo smo stopili z voz. zakai pri prvih hišah nas ie pričakovala šolska mladina z učiteljstvom. Belo oblečene deklice so nas obdarile s šopki. Otrokom, ki so se bili postavili v dolg špalir. je razložil pevovodja Juva-nec v- preprostih in prisrčnih besedah pomen naše poti ;n zbor jim je zapel »Lepo našo domovino«. Nadučitelj Herzog ie v imenu mladine vrnil pozdrav; iz otročkih grl pa se je oglasila, kakor odmev iz srca k sr„cu. pesem, ki jo je poprej zapel /bor malčkom v pozdrav. V Kosijevi gostilni poleg šole so medtem okusno pogrnili mize. V mali, skromni prieški vasici bi človek slkoro ne pričakoval kai takega. Pa še več: vrii krčmar je dal nalašč za naš prihod preslikati obsežni lokal. Kar pa je najpogla-vitneje: briljantna postrežba! Marsikak ljubljanski hotelir bi se ne znal tako postaviti niti za drag denar. Preprost, do kraja nesebičen prieški krčmar tpa nam ie preobložil mize. z najokusnejšo jedjo in pijačo in to za borih par dinarjev. * Ljudstvo izgovarja Križovci. Tudi občinski napis in železniška vozovnica ima to obliko in ne Križevci. Naročnino, reklatracije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» iije so proste poštnine. nas »begunce« za nekaj nižjega in manj vrednega. Mi občutimo to sami. izvzete so seveda častne izjeme, ki znajo uvaže-vati naše sedanje razmere, ki so nas do-vedle v stran od naše ožje domovine. Nikak pohleo po boljših službah, — dokaz temu. da se je večina primorskega učiteljstva udeležila boja za slovenski Ko-rotan — še manje pa dobičkaželjnost, temveč le nagon po svobodi, za katero smo se borili že pod bivšo Avstrijo. Večina primorskih tovarišev, ki se nahajamo vJSloveniji, srno bili kompromitirani radi našega odločnega jugoslovanskega mišljenja že pod bivšo Avstrijo in nič manje. temveč še bolj bi bili sedaj tlačeni pod fašistovsiko Italijo, ki bi nam vedno girozila s svojimi ječami. Trpeti bi morali mi in naše družine največja pregnanstva in nasilstva. Kdor se količkaj vpoglobi v naše stanje, ta nam mora odkrito priznati, da je tako in nič drugače. Prepričan sem tudi, da 100% primorskega učiteljstva — in tudi dlrugega uradništva — si želi nazaj. Pripravljeni smo se vrniti toda z garan-ciiami. da se bodemo lahko svobodno gibali. seveda v okvirju italijanskih zakonov kakor državljani italijanske narodnosti. Vprašanje pa ie, kdo nam to zarao-re jamčiti. Dvomim, če bi to v splošnem koristilo, kajti v Sloveniji ni še tako kakor bi moralo biti, čistiti bi se moralo začeti kje drugje in ne pri nas. ki smo tvegali zdravje in izgubili vse za domovino. Ali smo mi begunci, nahajajoči se v državni službi, kaki nevarni in prevratni elementi države in ujedinjenja? Ali ne posvečamo svojih skromnih moči odkrito v dobrobit države in naroda bolje, da niti iie primerjam z ljudmi, ki so se rekruti-rali pod Susteršič-Lampetovim sistemom? Uverjeni smo. da nam to pripo-znavaio merodajni faktorji, toda veliko število inteligence,' da ne omenjam pri-prostega ljudstva, vidi v nas »tujce Primorce«. kakor da bi se priklatili iz črnih gozdov Azije. Po opulentnem kosilu so nam odka-zali stanovanja, ki jih je preskrbelo domače učiteljstvo. predvsem tovarišica Karbova. Pri tem nelahkem poslu so šli našim vrlim tovarišem domačini očitno radevolie na roko, ponekod celo s takim gostoljubjem, kakršnega smo bili deležni v Radgoni. V Križovcih bo dan oddiha. Tako je stalo v načrtu No, pa kaj se ne da vse postaviti v načrt! Mi pa smo taki, da kjer velja dobro združiti s koristnim, nikdar ne umanjkamo. Res je. kosti so bile potrebne počitka, kaj šele grla! Ali veljalo ie proslaviti rojstni dan našega spa-sitelia, našega junaka Ceka Pere in to v mali. od sveta odrezani vasici. Program ie bil hitro gotov: zvečer slavnosten obhod po vasi. naslednje jutro pa smo si izgovorili cerkveni kor. Prva točka tega ad hoc programa ga je prav pošteno pihnila. Oddelek požarne brambd ie obkrožil naš zbor s plapolajočimi bakljami in razvila se je dolga pov.orka. Domorodne pesmi so se razlegale po vasi. sledili so jim navdušeni klici. Naposled ie izbor odpel pred okusno razsvetljeno šolo par umetnih in par najlepših narodnih pesmi. Menda se ie tu nagromadila vsa vas od najčastitljivejšega očanca do poslednjega samosrajčnika. Vse je z napetostjo prisluškovalo ubranim zvokom. Priča sem Telefon uredništva štev. 312. L Avstrijski provincijalizem obvladuje še danes, po treh letih obstoja naše države. veliki del inteligence, dočim smo si ga mi otresli že pod Avsjrijo, ki ga je uvajala in protežiraia z namenom, da nas razdvaja. In dobi se še človek, ki zabrusi take besede svojemu stanovskemu tovarišu.. ki se je slučajno rodil tam ob Soči blizu S. Gregorčičevega doma. za kar se moramo čutiti vsi prizadeti. Požrli smo marsikatero psovko, toda kaj takega še ne. kar ie izustil »tovariš«, ki «a navajam brez imena v začetku tega sestavka. Za časa preganjanja naprednega kranjskega učiteljstva v bivši Avstriji, smo mnogim odprli vrata na stežai na Primorskem-, posebno pa v Trstu; in če bi bili brezsrčni egoisti, bi sami zasegli ena dokaj udobnejša mesta. S tem smo pokazali, da smo znali ceniti kolegijal-nost in revščino ter razmere, v katerih je živelo takrat kranjsko učiteljstvo. Sicer ni moj namen dotičnim tovarišem kaj predbacivati. pokazati hočem le. da smo mi že v ča^u najhujše reakcije in preganjanja naprednega učiteljstva znali ceniti kolegijalnost, dočim nas danes nekateri prezirljivo gledajo in podijo čez mejo. Mi smo bili vajeni voditi vedno odkrit boj, zahrbtnost in hinavščino smo pa vedno pobijali. Dočim se ie del kranjskega učiteljstva potapljal v rimskem kleri-kalizmu in izdajal svoje poštene in zna-čajne tovariše klerikalnim despotom, smo nji stali enotno oboroženi in se z vsemi do voliu jočimi in nedovoljujočimi sredstvi borili nroti navalom Šusteršičevih vamiDiriev. Naše vrste so ostale čiste, vladala je železna disciplina, solidarnost in kolegijalnost. Poznali nismo nikakega štrebarstva in zahrbtnosti. Kar je mislilo srce. to so govorila usta. Kot taki hočemo ostati' tudi izven naše ožje domovine in posvetiti svoje skromne moči novi domovini v dobrobit države in naroda preko vseh obrekovanj gotovih ljudi, ki so prespali dobo evolucije v političnem in socijalnem oziru. Prijeli pa bodemo za palico in udarili po tistih, ki nas bodo ovirali v poštenem delu. Te vrstice sam napisal a conto onih, da enkrat nehajo s svojim nesmiselnim rovarenjem proti nam, bivšim Primorcem. in da si enkrat za vselej vcepijo v svojo k.avo. da nismo tujci, temveč sinovi matere Jugoslovanke, In če nas je italijanski pohlepni imperijalizem razdvojil. s tem ni še rečeno, da .smo i po ieziku postali Italijani in da ne smerno vzljubiti nove domovine kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Pravice pa si ne pustimo kratiti od nikogar, ako hočemo ostati zvesti svojim narodnim tradicijam in to gotovo v večji meri kakor oni, ki i butanjem z rokami po prsih, kažejo svoje ouhlo jugoslovanstvo. IRMA ŠELIGOVA: Ročna dela za razstavo „Kola Jugoslov. Sester". Tovarišica Mar. Zalarjeva je pisala v predzadnji številki »Učit. Tovariša« par besed o načinu sodelovanja pri razstavi ročnih del K. J. S. v Ljubljani. Dovoli mi, tovarišica. da povem k njenim izvajanjem svoje mnenje. bil. kako srdito so nagnali psa. ki se je drznil nekje v gneči zacviliti in motiti iz-radn> užitek. Kosijeva gostilna pa se je potem natrpala do poslednjega kotička. Vihar navdušenja je vzbudil krasen govor g. Peršiča, postajenačelnika v Kri-žovcih. Ob sleherni besedi se je poznalo, da govori iz moža hraber legijonar, kte-menit značaj zatiranega Primorca in velika ljubezen, do učiteljstva. Naslednje jutro po slovesni maši, ki io je še posebno povzdignilo petje našega zbora in Juvančevo ubiranje orgel, smo se morali odpraviti na postajo, da s& odpeljemo v Ljutomer. Sivi otec Štiblar ni mogel razumeti, da že odhajamo. »Pa kaj bežite, ko vas imamo tako radi!« je stiskal slehernemu svojo trdo roko. — Življenje ie sama pot. čim lepša je. tem htrejše se odvija .. Na postaji nas ie čakal voz II. razreda. vlak na je pripeljal še drug. udobnejši skoro salonski voz — poslednja usluga nepozabnega postajenačelnika. zakaj naše vozovnice so bile »na tri kole«. Odnekod so prinesli butare cvetja in okrasili smo okna. Škoda, da je bilo samo par kilometrov vožnje; človek bi romal tako sedem dni iti še dalje. Narodna ročna dela so ljudska umetnost. Vsak narod izvršuje to umetnost tako. da je le-ta odsev njegovega življenja in mišljenja, narodnega značaja in njegove kulture. Vsak narod, ki se zaveda samega sebe, ljubi svojo narodno umetnost, hrani jo kot svetinjo, ki jo kaže gostu-tujcu s ponosom in z ljubeznijo. Zasluga K. J. S. je. da je dalo inicijativo k misli, da se naj dvignejo, oziroma zberejo zakladi naše narodne umetnosti, da se poživi z njimi ljubezen do nje pri nas, občudovanje do nje pri tujcih. Živa potreba je bila ta ideja pri nas; prelepa je naloga, ki si jo je stavilo K. J. S. in h kateri je poklical višji šolski svet tudi nas. Samoobsebi umevno ie. da bo storila vsaka šola. kar je v njenih močeh. Vendar se nikakor ne strinjam z mnenjem tov. Z., da se naj določi šolam za vpošiljanje izgoto.vljenih del gotov termin. Razstava narodnih vezenin, oziroma ročnih del. bo vedno otvorjena. kar ie edino umestno. Vrata v tempelj naše umetnosti morajo biti odprta vendar takrat. ko želi kdo stopiti vanj. Zakladi v templju pa se lahko pomnožui.ejo vsak čas. Če se nam bo določil rok za zgoto-vitev ročnih del, bodo dela le v redkih slučajih popolna, kajti različna dela pač zahtevajo različno veliko truda, različno veliko časa. Da pa nam ne preostaja vsem enako časa za ročna dela. lahko trdim. Nekdaj sem razpolagala z več prostim časom; takrat sem se pečala z ročnimi deli v večji meri kakor sedaj. Torej se že zaradi različne razdelitve časa ne more staviti določen termin. Toliko poštene pa smo vse. da bomo storile, kar nam bo mogoče. Z mislijo, da bi izdelovale učiteljice še »izvenšol^ka dela« kot »delo učiteljic«. se tudi ne morem strinjati. Prav lepo in hvalevredno je to za tovarišice, ki razpolagajo s potrebnim časom za to. Sicar pa smatram za nalogo učiteijce, da zbira, preiskuje in se vglablja v narodno blago svoje okolice. To tirja veliko dela in veliko časa. Saj vsa akcija bo srnotre-na le tedaj, če bo zbrala in darovala vsaka šola to. kar ie lokalnega pomena zanjo. Tako šele bomo dobili pregled naše narodne umetnosti iz raznih krajev naše domovine. Mi v Ptuju bomo zbirali n. pr. ha loške reči. v Mariboru bodo zbirali gotovo pohorske, v Ljutomeru slovenjegori-ške reči. V laškem okraju se gotovo ne bo pozabilo na krasne pisanke (pirhe) in rutke itd. S tem delom se bo vzbujala učenkam ljubezen in smisel za naše narodno blago; lastnoročno bodo sodelovale pri važnem narodnem kulturnem podjetju. V izdelkih Pa bo všivana učiteljičina ljubezen in skrb, da, duša njena. Nagrada za dela? Čemu? Učiteljica bo delala vendar iz ljubezni in zanimanja, ne za nagrado. Šola bo dobila potrdilo, oziroma zahvalo od centralnega odbora za to podjetje; to mora zadostovati šoli, učiteljici in otroku. Ker velja tu delo In skrb specifično našemu blagu., sem odločno proti vsaki nagradi. .Če se katera učenka posebno izkaže, prosi vodstvo šole za posebno priznanje za njo. Denar, ki bi se uporabil za nagrade, se naj da raje za materijal. kajti z materiialorti se pri takšini reči ne more in ne sme štediti. Ail se pa naj porabi denar za nabavo narodnega blaga, ki bi se pridobilo lahko z nakupom. Nabava materijala bo delalo na vsak način težkoče. Pri nas se je nabralo 26V2 m prtenega blaga za Jugoslovansko Matico. Iz tega bodo izdelovale učenke razne narodne vezenine, oziroma predmete, ki se bodo prodali potem v prid Jugoslov. Matice. Kar se nam bo najbolj posrečilo, pošljemo v Ljubljano. Manjkajo nam še niti. Mogoče nam še kdo kaj podari, če ne„ jih bomo kupili iz fonda. ki smo si ga pridobili z neko šolsko prireditvijo. Način pridobitve materijala bo pač v raznih krajih različen. Le ne med učenkami'nabirati; časi so predragi, učenje stane preveliko. Učenke bodo plačale svoj oboi s tem, da bo_do priložile roke k delu (naj pomagajo tudi pri zbiranju blaga; kmečki domovi so jim širše odprti kot učiteljicam).' Jako umestno se mi oa zdi, da podprejo akcijo denarno razna ženska društva. To pač to! Pri razstavi na i bi sodelovale le iste učiteljice, ki imajo res zanimanje, in smisel za to in izobrazbo v tem oziru, da ne pride kai polovičarskega ali ne našega v razstavo. Takšnim učiteljicam ne bo treba. da bi iim kdo šele vzorce zbiral. Samo v dvomljivih slučajih naj bi razsodil centralni komite. Če pride kakšno delo v več izvodih v razstavo, ne škoduje. Naša narodna umetnost ie tako mnogobrojna in pestra, da ne moreta biti dva komada enaka, če se ju nalašč ne izdela enako. Tov. Z. poživlja tovarišice iz samostanov k sodelovanju. Pridružimo se ji. Zadnja razstava v zavodu šolskih sester v Mariboru n pr. je pokazala, da se goje v samostanu ročna dela res v obilni meri. Mogoče pokloni zavod malo svoje spret-nrsti v zlati vezenini naši razstavi v L "ub lian i. Združimo se v skupnem delu! VINKO KLANŠEK: Veliki uspehi malih igralcev. Uprizoritev pravljične igre »Pogumni Tonček«, po ljudskošolki mladini v Krškem, ie jasno pokazala velik napredek na polju proizvajanj mladinskih predstav, j Mali igralci so s popolnoma uglajenim nastopom dokazali, da se povsem timejo vpoglobiti v situacijo. Z najglobljimi čustvi so efektno vplivali na sovrstne in odrasle poslušalce in pridobili vso pozornost občinstva. Vso uprizoritev ie spremiialo življenje. jadno časno in veselo, vsaka beseda je bila izgovorjena premišljeno — nič ni bilo odveč, ničesar bistvenega nismo pogrešali. Zadaje dejanje ie tovariš Levstik zelo ugodno izpremeniJ in posrečeno vpletel vanj domovinsko ljubezen in pa ljubezen do neodrešenih bratov ter dal s tem igri več jasnejših in za sedanje razmere orikladnejših tendenc. Mati, Tonček in Minka — kako čedna slika družinske ljubezni; mati v skrbi za otroka, otroka z materjo v vednem objemu in tekmovanju, kako bi ii izdatneje olajšala življenje. Materin miren, nekako bolesten in melanholičen značaj je znal izzvati sočustvovanje v nesreči in veselje v sreči: Tončkov in Minkin nastop pa ie takoj v prvam dejanju nadvse vplivno posegel v duše poslušalcev in jih orivedel do resnega razmišljevanja iadnega življenja, ki oa mu daje poštenje in medsebojna ljuba v veličasten sijai. Z začudenjem smo opazovali, s kako vehemenco sta dajala i/raza čustvom, človek bi sodil, da ne igrajo otroci. — Neverjetno je.'koliko finega občutka in jasnega razumevanja se ie tovarišu Levstiku posrečilo zbuditi v teh «nailh igralcih. Zato sta si Tonček in Minka takoi pričetkom pridobila najtesneje simpatije in s svojo ljubko orikuplji-vostio izzvala odmeve v občinstvu, ki jima je navdušeno sledilo do konca. Berač Jernač, vseveden, živa slika in ogledalo vaškega življenja, paglavcem v zabavo žalostnim v tolažbo in Tončkom z odkritjem skrivnosti o vilah v velik opomoč in srečo — ie svojo resno ulogo iziborno rešil. Dobro uaštudirani nastopi vaške de-čadi, s smelo pobalinskimi napadi na Tončka, ko.jemu očita tatvino, kar si je narezal bičevja za košarice in brezja za metlice, da z njimi pridobi najpotrebnejšega živeža za mater — in nagajivo zasmehovanje ubogega Jernača — so podali pravo in popolno sliko vaškega poni glavstva. Drugo dejanje ie poleg pogumnega Tončka poživljal vseskozi mali »zeleni možic«, ki je imel samostojnosti nad glavo. Kako kratko je obračunal s Tončkom, s kako odločnostjo je nastopal pred kraljem. zavedajoč se važne svoje naloge! Vsaka njegova beseda in vsaka (kretnja ie donašala novega začudenja: »Je-li mogoče to od otroka?« Lepoti bajnih dogodkov ob zeleni vodi ie mnogo pripomogel vilinski ples. ki so ga sigurno in efektno izvajale učenke 4. in 5. razreda. o Kralj in povodni mož sta v zavesti velike moči rešila ulogi brezhibno. Razsvetljave in svetlobnih prilagoditev raznim situacijam ni bilo mogoče Izvesti vselej brezhibno, ka kljub temu ni sretirano povedano, da sq, se svetlobni efekti jako dobro prilagodili že itak pestri sceneriji. V drugem dejanju po vilah obogateli Tonček se je tudi nap.rej enako lepo zadržala v nastopu na vrhuncu. Pokazal je veliko ljubezen do bližnjega s tem. da le rešil zajete tovariše, koie ie gnal v pogi-beli pohlep po zlatu. Bogastvo ni rodilo v njem napuha. Ne ve kai z zlatom, ker ne pozna njega vrednosti. Pripravljen je odstopiti večji del bogastva neodrešenim bratom, kajti njegova ljubezen do rodne grude ie večja od vseh udobnosti, od vsega razkošja, spomin na neodrešene brate mu je svet. Celotna prireditev je poživila godba in pevske točke. Zadnje sta priredila tovariš Levstik jn gospa soproga, za kar imata od uspeha prireditve najlepšo hvalo. Skratka: Vse realno življenje v tej predstavi ie po zaslugi malih igralcev seglo globoko v dušo poslušalcev. Bajm dogodki so pričarali veliko pestre fantazije tako. da ie igra dosegla popolen uspeh, ki ie v zadoščenje prirediteljem in v veljko korist stvari. Svoji k svojim! Ze davno vemo vsi, da vodi le ena not k naši gospodarski samostojnosti ¡n to je pot. ki je. obsežena v geslu: Svoji ^ svojim! Dasi pa vsi izpoiznavamo kaki nevarnosti se izpostavljamo, ker Iz brezbriž-j nosti redimo tuje trdnjave na naših tleh, vendar ne stori nihče odločilnega koraka, da bi pričel z vso obveznostjo uveljav-ljati geslo: Svoji k svojim! Na drugi strani pa vemo enako dobro. da moramo dobiti svojo industrijo, svoja podjetja, ker šele to daje možnost, da se more izvesti geslo kardinalne važnosti. kakoršno je ravno naslovno geslo. Naša neoporečna dolžnost je torej, da podpremo lastno industrijo, tako na katero se moremo zanesti. V svesti si te dolžnosti, ie sklenila Jugoslovenska Matica važen dogovor s podjetjem »Vulkan«, tvornico gumijevih izdelkov v Kranju. Kot .pravo narodno pod.iet.ie je »Vulkan« pripravljen, da odstopi del svojega čistega dobička od radirk Jugosiovenskl Matici. Tako pa dosežemo, kar bi moralo veljati že splošno, da so vsa podjetja, vse tovarne na našem ozemlju trdnjave za našo stvar, kakor je poslal sedaj »Vulkan«. Jugoslovenska Matica je sklenila dogovor z »Vulkanom« tudi zategadelj, ker te »Vulkan« prvovrstno podjetje, ki bo vse odjemalce z dobrim blagom in nizko cena kair najbolje zadovoljil. Preprečena je tako usodna napaka, ki se ie včasilr tako pogosto vršila, da se je vsled slabe kakovosti blaga, vsled nesolidnosti trgovca bilo diskreditirano geslo Svoji k svojim! Pripominjamo, da so radirke »Vulkan« prvovrstne in zato apeliramo na vsa šolska vodstva, na vse narodne trgovce, pa tudi na vse šolarje in diiake. da rabijo odslej le radirke »Vulkan«, ki so v prid jugoslovenski Matici. Stopimo že enkrat na odrešilno pot deian.i in z uveljavljenjem gesla Svoji k svojim smo storili to. Zato narodnjaki, čujte naš glas in kupujte sebi v blagor in narodu v korist dobro stvar! TONE GASPARI: Gostovanje Jugosl. napr. akad. društva Jadran. Dramatični odsek Jugosl. napr. akad. društva Jadran si je nadel važno misijo. Programatično ie ta misija kulturnega in sociiainega pomena. Da pri tem prevladuje socijalni pomen, o tem nihče ne dvomi. zakaj socijalno stališče načega akademika ni zavidanja vredno; kljub rednim in izrednim podporam tvori ljubljanski grad s svojinu »sobami«, glavni tabor naše oroladine. Treba je misliti na samopomoč. na lasten dom, v katerem si ne bo krepil akademik le »zdrave duše«, ampak si bo ohranil tudi »zdravo telo«. Treba je glavnice, treba je denarja. Zato je gmotni uspeli — tudi uspeh. Z zadovoljstvom so konstatirali akademiki. da je bilo samo v enem kraju prt. dveh predstavah štiri tisoč kron čistih. In to je mnogo, če pomislimo, koliko požre pri tem davčna oblast. Torej gmotni uspei. ki ie za odsek nedvomno vsaj tako važen kot moralni, je zadovoljil akademike in občinstvo. Kako pa je z moralnim uspehom? Povdarja se vedno: ven s kulturo med ljudstvo! V prvi vrsti dajte po prestali vojni ljudstvu tisto izbraznost. ki mu jo ie v/.ela vojna, dajte ljudstvu srčne kulture! Cankar ie znabiti napisal »Pohujšanje«-ria izruje iz srca vse. tisto, kar vceplja konkordat človeštvu že izza davnin. Da ie vse to ogrnil mestoma skoro v persifli-rano okrilje, to je samo Cankarjeva za-sluga. Gotovo pa nj Cankar tega napisa' za sedanje naše ljudstvo, ki živi izven polmestnega okuženega okoliša, ki živi v resnici v šentflorjanski dolini, tam nekje med glavno cesto in planinami, med zdravim žitom in sočnimi travami: zakaj tam ni mater — županj. ampak so doma matere s klanca. Cankar-popotnik ni >pribe' žal na klanec, ampak v središče svoje domovine, v mesto. In če ga tam n's spoznali, kako naj ga spozna ljudstvo, pravega umetnika, ki ga ni niti slišalo, kaj tele videlo! Gotovo ima odsek tudi v kulturnem oziru pravi namen, tega mu ne odrekam, toda za dosego tega namena ni odsek volil prave poti. Ne smel bi svoje akcije motriti s svojega vidika: ne smd bi voliti ¡gre v Ljubljani za »deželo«. Ne tajim.- igra je imela efekt. Bila je vseskozi dovršena. Poznala se ie sicer leopija ljublj. dram. gledišča, pa zadostuje izjema..da je ustvaril Konkordat lastno doživljanje v igri in v maski. Mnogo je v igri dejanja: to je občinstvo užgalo. Vsebinsko pa ie velika večina občinstva — sobotnega, o nedeljskem niti ne govorim! — pustila igro nedotaknjeno: razumela je ni. zato tudi o vsebini ni bilo nikakega odme'e tisti, ki ni, dasi ie in tisti, ki pravi. da ie. dasi ni itd. Naravno torej: bilanca v izobraznem oziru — izguba! Kdo je torej volil igro z namenom, da poda zunaj ljudstvu to. kar ljudstvo res razume in tudi sprejme? — * Napisal ne bi bil tega, pa napisal sem zato. ker je odsek celo prosil, naj se dovoli ,k igri tudi učencem meččanske šole. Pa menda vendar ne samo zaradi učitelja Sviligoja! — Iz naše organizacije. Skupne zadeve. I. Skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana dne 3. in 4. septembra t. I. v Rogaški Slatini. Delegati. 1. Okrajno učit. društvo za celjski okraj: 1.Sivka Anton — Št. Jurij ob juž. ž. 2. Brinaf Franjo — Gotovlje. 3. Schreinerjeva Ljudmila — Št. Jurij ob juž. ž. 4. Voglar Franjo — Celje. — Namestniki: 1. Bizjak Joško — Celje. 2. Wudlcr Rudolf — Petrovče. 3. Schreinerjeva Stanka — Št. Jurij ob juž. ž. 4. Pestevšek Riko — Celje. II. Okrajno učit. društvo za gornjegrajski okraj: 5. Pulko Valentin — Gorica - Mozirje. 6. Do-linar Ivan šmiliel - Mozirje. — Namestnika: 5. Piano Anica — Mozirje. 6. Lekše Jože — Rečica v Sav. d. lil. Okrajno učit. društvo za kamniški okraj: 7. Petrovec Tomo — Jarše. 8. Germek Anton — Krašnja. 9. Praprotnik Mirko — Homec. — Namestniki: 7. Toman Janko — Moravče. 8. Knez Rudolf — Št. Vid pri Lukovici. 9. SotenšeK Viktor — Brdo. IV. Okrajno učit. društvo za kočevski okraj: 10. Mervič Anton — Ribnica. 11. Wigele Ferdo — Loški potok. 12. Trošt Janko — Ribnica. — Namestnika: 10. Fink Konrad — Ribnica. 11. Zadnikova Nežika — Ribnica. V. Okrajno učit. društvo za kozjanski okraj: 13. Volavšek Anton — Buče. 14. Potočnik Aute — Podsreda. — Namestnika: 12. Jerin Voj-teh — Podčetrtek. 13. Šetinc Franc — Prevorje. VI. Okrajno učit. društvo za kranjski okraj: 15. Luznar Franc — Primskovo pri Kranju. 16. Lapajne Josip — Cerklje pri Kranju. 17. Ro-fina Franc — Šmartno pri Kranju. 18. Perko Lo-vr0 — Poljane. — Namestniki: 14. Zalokarjeva Julka — Kokra. 15. Lajovic Albin — Tržič. 16. Miklaivčičeva Janja — Kranj. 17. Hajnrihar Dora Trboje. VII. Okrajno učit. društvo za Ljubljano: 19. StadJ Franc. 20. Engelmanova Mira. 21. Peadirjeva Marija. 22. Blaganje Janko. 23. Mal-riar*č Ivan. 24. Legat Stanko. — Namestniki: 18. Kocijančičeva Albina. 19. Likozarjeva Ana. 20. Qrum Rado. 21. Lenarčič Janko. 22. Denmelj Ljubo. ^"1. Okrajno učit. društvo za Št. Lenartski okraj: 25. Kranjc Franjo — Sv. Barbara' v SI. g. 26. Kopic Radoslav — Sv. Lenart v SI. g. — Najstniki: ? 'X- Okrajno učit. društvo za ljubljansko okolico: v 27. Zirovnik Janko —Borovnica. 28. Tomar j* — D. M. v Polju. 29. Urbančič Anton — ariul. 30. Premelč Ivana — Vič. — Namestnice: ■ Petričevk Minka — Borovnica. 24. Korbarjeva °žica — Hrušica. 25. Radljeva Antonija — Moste. • Okrajno učit. društvo za mariborski šol. okraj: q 31- Spreitz Albin — Zg. Sv. Kungota. 32. ^eva Marija — Limbuš. 33. Košutnik Silve- ster — Š.t. IIi. 34. Jant Rado — Zg. Sv. Kungota. — Namestniki: 26. Godec Anton — Limbuš. 27. Vanda Mirko -• Sv. Marjeta v Puščavi. 28. Manč-nikova Slava — Sv. Marjeta v Puščavi. XI. Okrajno učit. društvo za ptujski okr^j: 35. Klemenčič Ivan. 36. Gorup Josip. 37. 2ol-nir Ivan. 38. Kanklerjeva Valentina — vsi v Ptuju. — Namestniki: 29. Majcen Mirko — Ptui. 30., Pertot Janko — Ptuj. 31. Bezjakova Anica — Hajdin pri Ptuju. XII. Savinjsko okrajno učit. društvo: 39. Jakše Ivan — Vransko. 40. Zdolšek Mirko — Letuš. —■ Namestnika: 32. Loparnik Peter — Polzela. 33. Brišnikova Jana. XIII. Slovenje - bistriško učit. društvo: 41. Karbaš Fran -- Slov. Bistrica. 42. Vari Lj ude vit — Poljčane. — Namestnika: 34. Rainer Josip — Zg. Polskava. 35. Bratoš Fran — Poljčane. XIV. Okrajno učit. društvo za laški okraj: 43. Gnus Anton — Dol pri Hrastniku. 44. Jir-ko Vitko — Dol pri Hrastniku. 45. Lunder Hermi-na — Hrastnik. -— Namestniki:-36. Plavšak R)-bert — Trbovlje. 37. Pukmeister Jakob — Sv. Jedert. 38. Jurko Blaž — Razbor. Okrajna društva, volite delegate in javite jih pravočasno! Volite jih pravilno in sicer društva do 50 članov 1 delegata, 50—100 članov 2 delegata, do 150 članov 3 delegate i. t. d. Poleg teh delegatov je član delegacije tudi vsak predsednik okraji, društev. Namestnika sj določi sam, ki ga je tudi prijaviti. UJU poverj. Ljubljana Društvene vesti. -f- Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj n e zboruje dne 6. avgusta, ampak v torek, dne 9. avgusta na istem kraju, ob istem času in z, istim dnevnim redom kakor priobčeno v zadnji številki „Učitelj. Tovariša". Franjo Kranjc, t. č. predsednik. + Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne IS. avgusta 1921 ob 10. uri v dekliški šoli po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika. 4. Predavanje prof. dr. Pivka — o telovadbi. 5. Slučajnosti. — Tovariši, tovarišice! Stanovski ponos zahteva, da se udeležuje vsak član zborovanja in pravočasno poravna udnino. — Predsednik. + GornjVgrajsko učiteljsko društvo je zborovalo skupno s šoštanjskim in vranskim v Šmartnom na Paki dne 14. julija po dnevnem redu, ki ga je določilo šoštanjsko učiteljsko društvo. Ob tej priliki sta bila izvoljena za delegate za Celje: predsednik V. Pullko in Ivan Dolinar; za namestnika pa tov. Anica Piano in Jože Lekše. Po zborovanju smo se zbrali v gostilni Bizjak in smo ravno mislili postati dobre volje. Med tem pa opazimo, da je gostilničarka zgubila cenik za jedi in pijače. Konec glorije! Ti, učitelj turist in drugi, poizvej prej, če so že našli cenik, pred-no se tam ustaviš —drugače znaš nasesti. + Učiteljsko društvo za Mežiško dolino je imelo v zadnjem času tri zborovanja in sicer dne 18. maja v Mežici, dne 23. junija na Poljani in dne 21. julija v Kotljah. Pri zadnjem zborovanju Se je odobril najprej zapisnik prejšnjega sestanka. Nato je predaval tov. Fr. Kogelnik o Sokolstvu in telovadbi v ljudski šoli. Govoril je o pomenu Sokolstva obče, posebej pa še med svetovno vojno. Njegovi člani so delovali smoterno za razpad Avstrije; bojevali so se na vseh frontah zoper naše zatiralce in pripomogli tako k našemu osvobojenju. Povdarjal je pomen Sokolstva v etičnem, narodnem, vzgojnem in zdravstvenem oziru. Podal je pregled telovadnih sistemov in dokazal, da je najboljši Tyršev in razložil vaje, ki pridejo pri šolski telovadbi v upoštev. Za svoja izvajanja ie žel občno priznanje. Drugi predavatelj je bil toiv. Igu. Mlačnik, ki je podal smernice kako se naj goji v elementarnem razredu jezikovni pouk, da bo odgolvarjal potrebam v Mežiški dolini, pa tudi delovnemu principu. Na praktičnih primerih je pokazal, kako je dovesti učence do tega, da pripovedujejo sami, da postanejo samostojni. Napačno je, ako učitelj v enomer stavi vprašanja, na katera potem odgovarjajo učenci, ker se s takšnim postopanjem zatira njihova samostojnost. Zastarela je tudi navada vtepati jim formulirane stavke. Tudi ni pravilno, ako učenci pri posrednem pouku vedno prepisujejo vaje iz knjig; treba je'nastavljati na čitalnem stroju in učenci napisujejo do-tične vaje na pamet. Aplavz, ki je sledil njegovemu predavanju, je pokazal, da je bilo izborno. •Tov. V. Moderndorfer je poročal glede počitniškega tečaja za srbohrvaščino in stalvil predlog, da se naj vrši za Mežiško dolino poseben tečaj na Prevaljah, kjer je poskrbljeno tudi že za stanovanja. Z njegovim predlogom se strinja večina tovarišev in tovarišic. Končno se oglasi k besedi tov. K. Doberšek, ter energično protestira proti itemu, da se z gotove strani očita učiteljstvu, da je ono zakrivilo neugoden izid plebiscita. To so ljudje, ki ne poznajo koroške zgodovine In ne umejo, da slovensko učiteljstvo ni moglo razdreti v enem letu vsega kar so zgradili nasprotniki deset in desetletja. Brezvestno je, fizično in duševno utrujenemu učiteljstvu, ki je bilo zaposleno na plebiscitnem ozemlju, metati /polena pod noge, ko bi bil izid brez sodelovanja učiteljstva vendar davno i neugodnejši. Z njegovim izvajanjem se strinja vse navzoče učiteljstvo. Nato zaključi tov. predsednik Peter Močnik zborovanje, se zahvali tov. predavateljem za njihov trud in izrazi svoje veselje nad dobro uspelim sestankom. Iz Jugoslavije. — Deputacija UJU poverj. Ljubljana ori kraljevem namestniku Iv. Hribarju. Dne 1. avgusta t. 1. je sprejemal kraljevi namestnik na deželni vladi v Ljubljani zastopstva uradov, društev in organizacij. UJU poverj. Ljubljana so zastopali tovariši: poverjenik Luka Jelene, poverj. namestnik Anton Gnus in strokovni tajnik Rudolf Dostal. — Poverjenik je v daljšem nagovoru priporočal slov. uči-tbljstvo in šolstvo naklonjenosti kralj, namestnika, predvsem pa skrb za novi šolski zakon. Kraljevi naniestnik ie v zelo prijaznem odgovoru poudarjal, da se je vedno živo zanimal za. napredek in razvoj slovenskega šolstva in učiteljstva, kar hoče storiti tudi v bodoče. — »Naš Glas« oziroma nekdo, ki se skriva v tem listu za imenom Molkov A., je čutil potrebo, da se je zopet ob-dregnil ob našo organizacijo, ki mu oči-vi.flno ne da nikjer več miru in pokoja. Ne maramo uvajati v naš list brezplodne polemike o zadevi, ki je bila od naše s'rani že toliko in tolikokrat pojasnjena, samo pokazati hočemo svojim čitateljem bujno domišljijo, ki io porajajo letošnji pasji dnevi v glavah nekaterih učiteljskemu stanu zelo naklonjenih ljudi. Prepuščamo zato besedo »Našemu Glasu«, ki piše v svoji 30. številki v članku »Raz-ža!jeni« o naši črni nehvaležnosti med drugim tako-le: »V boju za eksistenco ste nas nenadoma ostavili same. zdaj, ko ste z našo pomočjo shodili... Bili smo vam toliko časa pri srcu. dokler ste nas trebali. Izločili ste se iz Osrednje zveze, krenili ste na lastna pota. Oslabili ste nas! Ker ste bili preslabotni sami zase, smo mi vam pomagali potresti drevo: slučajno in ker ste bili najboli gladni, padel je sad vam prvim v roke. Veseleči se sadu. ste nekoliko pozabili na nas. Kt smo še vedno čakali pod drevesom...; sami smo bili preslabi. Ko smo naposled izrekli željo po enakem sadu. brez zavisti. ste vi pobegnili s svojim sadom v otroškem strahu, da bi ga vam morda mi ne iztrgali iz rok. Pobegnili ste in ste nas ostavili oslabljene pod drevesom, ki še ima sadov' Prijatelji, če Ste tovariši: vrnite se in nam vrnite uslugo z uslugo! To je Vaša dolžnost!« — Prijatelju Mol-kovu bi nasvetovali. da bi že na podlagi dosedanjih izkušeni, ki jih je doživela Osrednja zveza z našo organizacijo, ne vabil znova učiteljstva v Zvezo. Ce bi učiteljstvo sledilo Molkovemu klicu, bi se namreč utegnilo dogoditi, da bi to učiteljstvo v svoji »nehvaležnosti« potreslo ono čudežno Molkovo drevo tako mogočno da bi odietel še ostali del sadu z drevesom vred v malho nenasitnih »raz-žaljencev«! Radovedni smo, kdo bi bil potem boli razžaljen! — V ostalem pa opozarjamo na uvodnik današnje naše številke, ki je pisan v drugem tonu kakor smo ga vajeni pri »N. G.« — Glasilo bivšega našega tovariša Peska. »Jugoslavija« je odprla predale pavšalnim napadom in blatenju učiielj-skega siar.u, ki smo ga bili vajeni samo v »Slovencu;-. »Domoljubu« in »Straži«. Obžalujemo, da \t napad izšel v listu ki ie last bivšega učitelja. Tembolj obžalujemo. ker se napad tiče pavšalnega in krivičnega blatenja učiteljstva glede narodno prosvetnega delovanja, to je onega dela. v katerem učiteljstvo vrši več kot popolno svojo dolžnost. Bivšemu stanovskemu tovarišu Pesku ie dobro znan križev pot in nehvaležnost narodno-pro-svetnega dela ter politično preganjanje učiteljstva ravno zaradi narodno prosvetnega dela. Spominjamo ga na njegova izvajanja v Radovljici in na brošuro >:Na delo med ljudstvo!«, ki ie bila naperjena ravno proti taki metodi in demagogiji napram učiteljskemu stanu s klerikalne strani, kakor jo sedaj uganja »Jugoslavija«. Ponovno izjavljamo, da obžalujemo imenovani napad, posebno ker prihaja s strani, od katere ga nismo pričakovali. — Narodno - socijalistični poslanec Brandner je priobčil v »Jugoslaviji« članek ki pavšalno, brez pozitivnih dokazov napada in sumniči učiteljstvo. Članek pričenja sledeče: »Jutro« po vsej sili hoče napraviti iz mene komunista, ali vsaj njihovega zaveznika. Namen »Jutra« je prozoren. V svoji včerajšnji številki je objavilo v poročilu iz Trbovelj nekaj jezuitsko zavitih odlomkov iz mojega govora, ki diše močno po denunci-jantstvu. Brezdvonino je izšel dopis iz \ rst trboveljskega učiteljstva. onega učiteljstva. ki ie postalo demokratsko, odkar mu je minister Pribičevič zvišal plače. Povdarjain. da bi ¡nielo to učiteljstvo hvaležnejše polje v sokolskih In drugih narodnih društvih, kjer niti z mezincem ne gane. kai šele, da bi šlo med delavstvo in ga izobraževalo. Ako bi učiteljevo, ki šteie v Trbovljah okoli 60 oseb, ne bilo za izobraževalno delo tako leno in ako ne bi preziralo delavce kot brezpravna bitja, ki imajo samo dolžnosti tn mkakih pravic, bi se komunizem v Trbovljah nikdar ne bil tako močno uko-reninil. Treba je iti med delavce in jih poučiti, da so na napačni poti. ako se oklepaio nasilnili komunističnih metod, ne pa izogibati se jih in jih prezirati!« — Na pavšalna sumničenja poslanca Brand-nerja bomo poizneje enkrat odgovorili s Statistiko narodno - prosvetnega dela. ki ga vrši učiteljstvo. 2e dolgo smo nameravali zbrati tozadevni statistični materija!. sedaj pa stavimo našemu vodstvu pozitiven tozadeven predlog, ki bo podal jasno sliko o narodno - prosvetnem delu učiteljstva vodstvu prosvetnega oddelka deželne vlade, da bo vedelo ceniti vna-nie delovanje učiteljstva in poslancu Brandner ju in enakim, da ovržemo njih za vse učiteljstvo žaljiva izvajanja v javnosti. — V 180. štev. »Jugoslavije« se peča Kosta Vojanovič z govorom poslanca Brandnerja in z njegovim stališčem napram učiteljstvu. Na ta izvajanja se povrnemo še pozneje ob priliki. — Na očitanja lenobe učiteljstvu s strani poslanca Brandnerja vprašamo le sledeče: Kdo je predsednik Društva za zaščito dece? Kdo je predsednik C. M. moške podružnice? Kdo je podružnični tajnik in blagajnik? Kdo je pevovodja trbovelj. dičnega pevskega društva »Zvon«? Kdo je društveni tajnik? Kdo ie tajnica in kdo blagajničarka C. M. ženske podružnice? Kdo je predsednik trboveljske elektrarne in kdo njen tajnik0 Kdo je posojilniški tajnik? Kdo je blagajničar in kdo tajnik Kmetijske podružnice? Kdo so bili prvi med ustanovitelji Sokola. Gasilnega društva itd. in so člani vseli trboveljskih narodnih društev? — Čudimo se. da je poslanec Brandner, ki ga iz Trsta poznamo kot prijatelja učiteljstva, prišel sedai do javnih izjav proti učiteljstvu v taki obliki, da očitek ne pada samo na en del, temveč zaradi javnega značaja na vse učite) istvo. — Letošnja vročina in šolski pouk. Neznosna vročina, ki jo čutimo letos povsod širom domovine, onemogoča skoroda vsako uspešno duševno delo. To nam dokazujejo poročila, ki jih dobivamo dan za dnevom od najrazličnejših strani bivše Štajerske, kjer še traj'á šolski pouk in se zaključi šolsko leto zelo različno, ponekod šele koncem avgusta. Vsa poročila soglašajo v tem. da ie vspešen pouk nemogoč, da se v-Jej vročini trpinči le mladino in učiteljstvo ter kličejo brze odpo-in;ei. V Ljubljani — se glasi prvo poročilo — so menda pozabili, da imamo na bivšem Štajerskem še vedno šolo. Julij ie. avgust še pride; ob 11. uri kaže toplomer (danes, dne .26. julija 1921) 30° C! Kaj b.o ob 1. uri. ob 2 uri? Nai se učitelj trudi ali ne trudi, uspeh je ničla. Otroci so medli; vstali so ob 5. uri zjutraj, jedli kislo zelje, opoldne kos kruha, popoldne posamezni zaspé. zbolé, bljuvajo. Učitelj tudi ni železen. In vendar se nihče ne zmisli na higiienično in humanitarno stran te zadeve. — Drugo poročilo: Ze precej dni pritiska na zemljo taka neznosna vročina, kakršne se celo naši stari ljudje ne spominjajo zlahka. Živali zevajo, rastline vene, ljudje se pa kar topé in v nekaki omotici opravljajo svoja dela. Kaj pa šele trpé naši nedorasli otroci ob tem času v tistih šolah, kjer še traja ljudsko-šolski pouk dalje do septembra. Ob pri-četku pouka kaže toplomer že nad 30° C. Prav posebno je omeniti šole s celodnevnim poukom. Z otroci v zadnjih pred-poldanskih in vseh popoldanskih urah že ni mogoče skoraj ničesar opraviti, kajti šolske sobe so razgrete kakor krušne peči. otročiči se poté, stegaio, kimajo, zevajo. dremljejo itd., pred njimi pa ne mnogo mani učitelj. Ker je iz raznih vremenskih poročil posneti, da ne bo kmalu sprememb v tem oarnem vremenu, bodo trebale oblasti v sedaj še vršeč^m se ljudskošolskem pouku kaj ukreniti, kajti vročinskih počitnic nimamo več. pozitivnih uspehov pa pri tem kuhanju v šolskih tr Ii -t abanan taui kmalu ni veo! — Tretje poročilo se glasi - Po celi Jugoslaviji ima-ic sedai vse šole počitnice, le na bivšem Štajerskem velja unikum. da moramo v tej vročini poučevati. Ali veste kaj to pori eni? To pomeni gubiti čas in trpinčiti ¡ otroke. Imamo postave zoper trpinčenje ( živali. — a ni postave, ki bi prepovedala | trpinčiti otroke. V moji šolski sobi ie bilo j včeraj ob eni 30° C. vladala ie dušljiva | soparica in neznosen vzduh. Sai ra ni čuda. da ie tako! Solnce pripeka nepre-nehoma v naš razred, na oknu ni žaluzij in v klopeh sedi 60 otrok. Otroci spé, ne vzdrami jih najzanimivejša obravnava; saj pa iim +ndi ni mogoče misliti v tej vročini. Še na vročinske počitnice so pozabili gospodje, ki se sedaj odpočijejo po letoviščih in hladijo v kopališčih. Tako gubi zlati šolski čas in kvari otroško zdravje. Kako si želimo enotnih počitnic! - - Navajali bi še lahko druga pisma, pa naj zadostujejo za enkrat predsto.ieča. Naše poverjeništvo UJU se je po svojem tajniku obrnilo na kompetentno mesto, ki nai zadevo reši čimprej in tako. kakor to' zahteva korist šole in nji izročene mladine. — Šef prosvetnega oddelka pri pokrajinski vladi za Slovenijo. Dosedanji vodja poverjeništva za pnosveto g. dr. Fran Skaberné je imenovati šefom oddelka za prosveto pri pokrajinski vladi v Ljubljani. — Okrajna učiteljska konferenca v Litiji. Kot zvečine povsod, tako smo tudi v litijskem okraju bili brez okrajnih učiteljskih konferenc vso vojno dobo in nato še tudi v našem preporodnem času, do minulega šolskega leta. torej polnih 7 let. Težko smo že vsi čakali, da se zopet snidemo in prijateljsko pozdravimo, kar nas ie prebilo bojno vihro, in da se medse-bojno spoznamo z onimi, ki so bili med tem nameščeni v našem okraju. Ta srčna želia se nam ie izpolnila na dan 5. julija t. 1. Naš novi okfajni šolski nadzornik, g. tovariš Ivan Bezeljak. je konferenco orvoril z vznešenim pozdravnim govorom na vse udeležnike, med katerimi ie špecijelno pozdravil tudi navzočega predsednika okrajnega šolskega sveta, vladnega svetnika g. Podboja ter nato prešel na dnevni red. Svojim namestnikom imenuje tov. nadučitelja Josipa Zajca iz Vel. Gabra. Zapisnikarjem se izvolita z vzklikom tovariša Tone Lazar in Zvoni,mir Moreli iz zagorske kotline, overovate-l.iem zapisnika pa tov. Franja Jankoviče-v? in Janko I.evs'ik od istotam. Izmed 84 učiteljskih moči ie bilo navzočih 78. ker se jih ie tedai 6 nahajalo na bolezenskem dopustu — Nato sledi res temeljito pre-rešetano in vseskozi jedrnato nadzcirni-kovo poročilo, kateremu smo z zanimanjem in veseljem sledili. Marsikak novejši, praktičnp-metodični zgled ie bil za posnet iz najrazličnejših predmetov, ki jih imamo obravnavati v osnovni šoli. Poudarjal je tudi važnost izvenšotlskega dela ter nas navduševal zanj. Dalje pravi: »Le. ako bomo vselej in eovsod posvetili svoje najboljše moči kulturnemu delu, smemo upati, da postane država trdna in močna, katere temelj smo vsi v celokup nosti.« Nadzornikovemu poročilu je sledil z izvanredno čuvstvenostio in skrbnostjo globoko zamišljeni referat ge. Helene Me-naše-Komačeve: »Kako vzgajajmo dobre Jugoslovane?« Učiteljstvo ie z užitkom sledilo temperamentno - živahnemu po-davaniu tega referata, ki je bil izredno ugodno pogoden. Primerna zahvala je bila gospe predavateljici izrečena s strani g. nadzornika. Navedenemu referatu je sledilo predavanje g. prof. H. Druzoviča: »Petje v ljudski šoli.« Kot uvod temu predavanju ie g. prof. pokazal z učenci litijske šole frapanten uspeh številčnega notnega sistema. Po tei vaji so otroci pod vodstvom tov. Andoliška zapeli: »Iz brat-skog zagrljaja.« O. pirofesor. nam je nato pokazal mojstrsko, kako pridemo pri gojenju petja v osnovni šoli do zares lepih uspehov. — O. nadzornik se mu ob splošnem pritrjevanju in odobravanju primerno zahvali za njegovo strokovnjaško izvajanje. Nato se vzame na znanje poročilo knjižničnega odbora. Račune sta pregledala in potrdila tov. Miha Debelak in Fran Samec. Za knjižnični odbor so bili predlagani tovariši in tovarišice iz Litije in Šmartna, in sicer ti-le: Andoljšek Bernard. Ažman Maricah Debelak Miha, Fur-lan Zinka in Kavčič Ivan; namestnikom na: Blenk-Armič Mira, fireindl Hermina, Kalin Marija, Kavčič Beti in Rodé Zinka. Tei volitvi ie sledila ona stalnega odbora, ki se ie izcimila takole: Člani = Andoljšek Bernard, Debelak Miha, Dolinar Ivana Kozjalk Fran in Levstik Janko; namestnikom se pa določijo: Golob Franjo, Kolenc Lojze, Okorn Vinko. Pelko Matija m Rigiar Lranjo. Zastopnikom v okrajni šdski svet sta bila izvoljena tov. Andoij- j šel: Bernard in Zaje Josip, namestnikom pa Kczjak Fran in Levstik Janko. Ob j sklepu se sestavi udanostna brzojavka na ' kabinetno pisarno Nj. kr. Vis. regenta Aleksandra 'ob priliki srečne rešitve po- ; ::kušcnega atentata. S trikratnimi »Sla- I va«-klici na našega narodnega kralja, j oredseinik zaključi konferenco. Za edinstvo naše države. Učitelj- \ stvo radovljiškega okraja, zbrano dne 9. julija 1921 je sprejelo na neobvezni uradni konferenciji sledečo resolucijo, ki jo je 1 pi odlagal tovariš Ivan Šega v imenu ceio- i kupnega učiteljskega zbora na Jesenicah: >-' čiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano ! na neobvezni uradni konferenci dne 9. j julija 1921 izreka Vam g. ministrski predsednik - kakor tudi vsem onim poslancem. ki ste pripomogli, da se ie sprejela ustava, ki nas je rešila stoletnega sužen-stva. svojo najtoplejo zahvalo. — Bodite uverjeni. da hočemo delovati v smislu ustave, da postane naša država v resnici en narod pod enim vladarjem.« Resolucija je bila sprejeta z burnim aplavzom in navdušenimi »Živi.jo«-klici, le peščica - Slomškarjev« na čelu ii neizogibni Silvester. je hotela nekaj ugovarjati, toda par prav umestnih medkilicov, ji je vzelo sapo. Čestitka regentu. — Dne 9. julija t. 1 se ie vršila neobvezna učiteljska konferenca in sicer na Jesenicah za radovljiški okraj. Ob tei priliki je stavil tov. Ivan Šega sledečo resolucijo, ki jo je zbrano učiteljslvo spreje.lo z viharnim odobravanjem: »Učiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano na neobvezni uradni konferenci na Jesenicah dne 9. julija 1921 izreka Vašemu kraljevemu Visočanstvu svoje naj-iskreneje čestitke, ker se je ponesrečil nečloveški naklep proti. Vašemu življenju. — Pri tej priliki ponavljamo, da hočemo še intenzivneje vsajati v srca nam izročene mladine ljubezen do Vašega kraljevega Visočanstva in Vaše kraljeve hiše. ker ie ravno ta naklep jasno pokazal, da čuva nad Vašim kralievim Visočanstvom roka \ segatnogočnega.« — Namesto odgovora Pod tem naslovom smo prejeli v objavo: Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujsko okolico ie v svojem poročilu v št. 31. »Učit. Tovariša« obiavilo nekako utemeljitev, zakaj niih delegati glasujejo proti sprejemu društva učiteljev meščanskih šol v UJU. Četudi nekatera naitugavanja v »ljubosumnem separatizmu«, o »zavisti in domišljavosti« naravnost izzivajo na odgovor, vendar je bolje Izogniti se polemiki, ki je v taki obliki čisto neplodna. Zato oa namesto odgovora samo naslednje ugotovitve: L V gmotnem oziru se godi učite! istvu meščanskih šol takole: a) V Beogradu so pri ureditvi plač učiteljstvu pozabili na meščansko šolo. (To se je svoj čas cd! poklicane strani v »Učit. Tovarišu« priznalo), b) Od tiste dobe, ko so na meščansko šolo »pozabili« pa do danes so se uradništvu. profesorjem itd. že večkrat izboljšali preiemki, čez meščan-skošolo leži pa še ve,dno »plašč pozabljivosti«. c) Deželna vlada v Ljubljani (ne v Beogradu!) je »vrgla« učiteljstvu meščanskih šol mesečno 50 K (neizprašanlm celo 30 K) nagrade, kar ie slično očitnemu zasmehovanju, č) ravnatelji meščanskih šol so se glede opravilnih doklad »izenačili« z voditelji en.orazrednih ljudskih šol). 2. V upravi šolstva je prodrl princip, da naj se izbirajo nadzorniki lindlskih šol edinole iz vrst ljudskošolske-ga učitdistva. Meščanskošolsko učiteljstvo je to principijelno svojo diskvalifikacijo za naldzorniška mesta ljudskih šol sprejelo brez kritike, dasi se ie s tem ustvarila prva umetna meja med ljudsko in meščansko šolo. 3. V višjem šolskem svetu so vzlic vedno naraščajočemu številu meščanskih šol (sedaj jih je v Sloveniji že veliko več kot vseh srednjih šol) priklopih referat za meščanske šole nadzorniku srednjih šol. ki naj bi poleg drugi i? poslov upravljal tudi še meščanske šole. 4. V svoji notranji upravi in ureditvi ie meščanska šola ostala pastorka: brez potrebnih učnih načrtov, nobene enotnosti v ustroju itd. 5. Komisije, enkete itd., ki nai pripravijo nov šolski zakon, dosledno pozabljajo, da bi tjidi meščanskošolsko učiteljstvo moralo imeti zastopnike iz svojih vrst. 6. Ker je učiteljstvo meščanskih šol uvidelo, da učiteljska organizacija v sedanji obliki, recimo, ne more-do-voli odločno poudarjati interesov meščanske šol.f, si je v okviru UJU ustvarilo še posebno organizacijo, upoštevajoč, da je le z organiziranim delom možno doseči uspehov. 7. Meščanskošolsko učiteljstvo hoče intenzivnejše delovati za raz-voi meščanske šole, .in sicer složno z Mudskošolskimi tovariši, s katerimi je do-.?dai vkljub vsem očitkom, šs vedno združeno v okrajnih učiteljskih društvih. Eden. ki v sedanii vročini hladno sodi. - V Račičevem članku »Nekaj misli o rokotvornem pouku« v zadnji številki »Uč. Tov.« nam je tiskarski škrat izpustil navedbo nekaterih nemških knjig, ki jih priporoča tovariš R. za rakotvorni pouk. Za dvopičjem na koncu prve kolone na 2. strani bi tedaj moralo siati še sledeče: L An der Hobel- und Drehbank (Redaktion des Guten Kameraden' Leipzig — Union Deutsche Verlagsgesell-schaft. — 2. Lehrmeister Bihliothek Nr. J i.7 219: Selbstanfertigung von Klein-mobeln, Verlag Hachmeister x Thal, Leipzig. 3. Lehrmeister Bibliorhek Nr. 87: Selbstanfertigung von Bilderraumen, Veriag Hachmeister & Thal, Leipzig. •— 1901.—1921. Tovariši in tovarišice praznujemo letos dvajsetletnico svojega delovanja na šolskem polju. Abituri-ienti in abiturijentke ljubljanskega učite-lišča se snidejo v ta namen ob priliki de-legacijskega zborovanja v Rogaški Slatini. Upati pa je. da se udeleže te sJav-nosti tudi tovariši in tovarišice. dvajsetletni- jubilanti, še drugih učiteljišč. Natančnejši spored se naznani pravočasno v »Tovarišu«. Priglase in nasvete v tem oziru sprejemam jaz. Zglasite se! Saj pred 20. leti je bito še nekaj življenja in sile v nas. Tovariški pozdrav! Hren, Studenci pri Mariboru. — Šolarskj tabor na Brunku. Državni praznik 12. julija so praznovali rade-ški in šentjanški šolski otroci — 16 razredov — na Brunku. podružnici, ležeči na meii obeh šolskih okoliše. Na precej v?sokem hribu stoji stara cerkev, kamor ie hodil maševat že Pr. Truber. Učiteljstvo obeh sosednih šol se ie odločilo, da proslavi ta dan izven tesnih šolskih sten z narodom vred Cerkev je bila natlačena šolske mladine in staršev, ki so strme poslušali, kako krasno po.io otroci pri maši. Ko pa je navdušeno zaorila iz petsto mladih grl naša »Bože pravde« prvič v tej cerkvi, so kar strmeli. Pred cerkvijo je nagovoril radeški nadučitelj Otroke in starše. Potem so bili pogoščeni vsi otroci, dobili so kave. kruha, klobas, mlečnega riža — vsega dovolj. Na prostem so se vršile igre. po brunških bregovih so odmevale doinorodne pesmi, nastopil ie naraščaj, še celo »Teta iz Amerike« ie prišla. Tudi slikali smo se. Veselje in navdušenje je gorelo z mladih lir in starši so nam zatrjevali, da je prav tako. Da smo zamogli pogostiti toliko mladine, so pripomogli Brunčani, ki so dali mleka, cele peki: kruha in radeški tovarnar Podvinec. ki ,ie odrinil v ta namen kar 1600 K. Hvala vsem! R. Iz Kostanjevice. Mladina tukajšnje šole je uprizorila dne 26. 6. enode-janki »Čista vest« in »Jagode«. Dvorana ie bila nabito polna občinstva, ki je z zanimanjem in hvalo sledilo pravilnim nastopom mladih igralcev. Istotako je ista sodelovala pri veselici »Jugoslov. Matice« dne \ 7. in uprizorila »Morje plaka«. — Sokolski naraščaj pa je pokazal svoje uspešno delo ob izletu na Dol. Prekopo in 10. 7. v Krškem o priliki sokolske slav-nosii. 40-letnico službovanja bodo v Ljubljani v soboto 6. t. m. praznovali to-v.- riši: Erker Jurij, Funtek Anton. Furlan Jakob. Gale Franc, Jelene Luka, Kle-menčič Ivan. Paternost Hinko. Voznik Ivan. Schmcranzer Josip in Wittreich Ivan. Albin Wankmiiller, nadučitelj na Bregu pri Ptuiu. nam piše: »V štev. 26. z dne 23. 6. 1921 ste priobčili članek na 2. strani pod naslovom »Albin Wankmul- ler.« Ker je vsebina tega članka od začetka do kraja izmišljena in tendencijoznu prosim, da priobčite 'v prihodnji številki Vašega, lista ta popravek z opombo, da sem ob enem zaprosil za uvedbo disciplinarne preiskave pri svoji nadrejeni oblasti.« - Ustavo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev priobčuje v celoti 87. številka »Uradnega lista«. Posamezni izvodi te številke so dobe po 2 kroni. Za učitelje-izletnike. Okrožno učiteljsko društvo v Sarajevu je pripravilo oKrog 50 postelj za one učitelje, ki bi za časa počitnic posetili Sarajevo. Seveda ic potrebno, da se izletniki za stanovanje pravočasno prijavijo. Tudi morejo dobiti oni. ki to žele, v uradniški menzi kosilo in večerjo za ceno 34 kron. — Učitelji — vojni invalidi nai pošljejo svoje naslove tov. Lucijanu Orlu, učitelju - invalidu, invalidsko zdravilišče na Golniku pri Tržiču. Smrtna kosa. V petek 29. julija je preminul v Kamniku vpokojeni nadučitelj tov. Jernej C e n č i č. Dosegel je starost 77 let. Pokojnik zapušča šest otrok, cd katerih so se trije posvetili učiteljskemu stanu. Blag mu sppmin! Književnost in umetnost. Zvonček. Izšla ie trojna številka (5., 6. in 7.) s sledečo vsebino: 1. Tone Gaspari: Cvetae. Pesem. 2. Janko Leban: Pri stricu Martinu. Povesi. 3. Janko Leban: Polž. Pesem. 4. Utva: Čudo-tvorni kresilnik. Pravljica. 5. Janko Leban: Slad-kosnedni Tonček. Povest. 6. Pavel Plesničar: Biskup Josip Juraj Strossmaiyer. Življenjepis s podobo. 7. Šivilja Klara. Igra v treh dejanjih s podoba 8. Miroslav Kunčič: Kdo ve? Pesem. 9. Miroslav Kunčič: Mir božji. Peseim. 10. Nande VVigele: Osamelost. Povest. 11. Ewald — Hu-mek: Pripovedka o dvonožcu z osmimi podobami. 12. Bohinjsko jezero. Podoba 13. Fran Črna-goj: »Ali nas boš res na meh odri?« Povest. 14. Andrej Rape: Vse prav. Peseim. 15. Dr. Ivan Lah: Pogled v našo bodočnost. Povest s podobo. 16. Sava Radič-Mirt: Urbanova modrost. Pesem. 17. lernej Popotnik: 2abe. Pripovedka). 18. E. Gatigl: Oporoka. Pesem. 19. Pouk in zabava. 20. Kotiček gospoda Doropoljskega. — »Zvonček« stane letno 40 K. Vse že izšle številke je dobiti pri Upravništvu. Pomnožite vrste njegovih naročnikov med slovensko mladino! • Vse naročnike opozarjamo, da se je upravništvo našega lista preselilo v Uči te'jsko tiskarno. Frančiškanska ulica 6/1., k.imor nai se naslavljajo vsi dopisi in reklamacije. tičoče se upravništva. Unravn'k. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učitelj» skega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. juli ja 1921 K 1,140.101*11» Hranilne vloge se obrestujejo po 4%. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto o^ '/»5. do ''j6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja. 3E 3E 11 Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani je izdala in založila knjigo: Pavel Kunaver: Na planine. S 16 slikami. Cena 50 K. Knjiga je nepogrešljiva za vsakega turista, potrebna za vse, ki se hočejo posvetiti turi-stiki, zanimiva za vsakogar, ki ima Ie količkaj čuta za krasote našega divnega planinskega sveta. Brez nje ne sme biti nobena šolarska, ne učiteljska knjižnica, ker vzbuja ljubezen do domovine. Vzemite jo v roke in čitajte jo! Preverili se boste, da je na slovenskem književnem trgu malo takih knjig kakor je ta. Í) 3E 3E 3E A