PRIMORSKI DNEVNIK [?s}n*na plačana v gotovini .. “*• p«taie i gmppo - Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 293 (8081) TRST, sreda, 15. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADNJI POSKUS VSILJEVANJA KANDIDATA KD? Demokristjani danes glasujejo za Fanfanija Združena levica strnjeno za De Martina W pogoj pa navaja vodstvo KD enotnost stranke m torej, da izginejo «prosti strelci» - KD si je Ugotovila podporo PL1, različna stališča med socialdemokrati, katerih del vztraja pri Saragatu RIM, 14. — Deveto in deseto glasovanje ponovno brez nobene ^v°sti z vzdržanimi demokristjani in republikanci ter s strnjenimi ,'tovi oddanimi za socialističnega kandidata De Martina. Zaradi tega L 7'0 toliko bolj zanimivo in živahno po hodnikih in v drugih pro-Montecitoria, kjer so se vršila mrzlična posvetovanja s konč-j1" rezultatom, da bodo demokristjani jutri ponovno glasovali za infanija. ---------------- >voj teh pogajanj je bil čuden. ►,'J® je do dveh bistveno raz-l1"" poročil o seji izvršnih od-./®v demokristjanskih skupin v 'tonski zbornici in v senatu, pred tt tem pa še dokaj nepričako-l/toga in presenetljivega *f«nija posega ki se je sestal liberalci in re- ! samega, tocialdemokrati, 'Jb|j(,anci. j?9 tej osnovi je ob 16.46 bilo uradno sporočilo, v katerem . rečeno, da sta izvršna odbora j^larnentamih skupin na skupni * sprejela na znanje pripravlje-^ PSDI, PLI. PRI in južnih Ti-(rj?’v. da podpro kandidata KD, bodo demokristjanski veliki °rl^tranili notranja nasprotja jj dosegli takšno strnjenost, zagotovila uspeh brez druge "'"ni,,,, UL nedeljskih odstopih pomoči, ki bi bila odločujoča. V poročilu je nadalje rečeno, da bodo zaradi tega jutri volili Fanfanija. Ob 17.41 je bilo izdano pojasnilo k temu sporočilu, češ da gre samo za «osnutek poročila, ki služi za notranjo razpravo.* Končno je bilo ob 21.21 izdano tretje sporočilo, ki .je sedaj res »dokončno uradno* in v katerem se sklicujejo na poročilo tajnika For-lanija in na stike, ki so jih imeli v teh dneh ter da so bili prisotni mnenja, da se lahko «na osnovi enotnega glasovanja KD ustvarijo pogoji in možnosti za stmjenje demokratičnih sil za izvolitev predsednika republike.* Zaradi tega pozivajo velike volivce, da izvršijo svojo dolžnost ob polnem upoštevanju občutka odgovornosti in iniiiiiiiimiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiuimmiiiiiiiimiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izvoljeno novo Vodstvo CK ZKH Milka Planinc nova predsednica CK k. (Od našega dopisnika) 5®0gRAD, 14. — CK zveze koltov Hrvaške je pozno sinoči V|Wodnevni razpravi o političnem Jč^aju na Hrvaškem in o odgo-(/t'°sti vodilnih članov partije, Negativne pojave na Hrvaškem & "^demokratične odnose v par-i .izvolil za novega člana pred-ij^a centralnega komiteja ZK . v®ške dosedanjo članico izvršne-S komiteja Milko Planinc, za taj-3?* izvršnega komiteja ZKH Jo-Vrhovca in za novega člana ,/fsnega komiteja bivšega tajnika s, "otranje zadeve Milana Miško-j,*• Nova predsednica CK ZKH ■: P°. izvolitvi izjavila, da zaupajo, članov centralnega komiteja )®J®tna kot veliko obvezo v tre- ko vsi »čutimo odgovornost listanje zveze komunistov Hrva-jjjfijnjih vprašanj socialistične re- in za vse probleme reševanja j^jike Hrvaške. Prav zato, zara-velike odgovornosti, ni več (U® za velike besede. Po bese-Planinčeve je sedaj dolžnost CK, da izvede to, kar od njega zahteva članstvo, da izvede naročila Tita, njegova stališča, da se tako organizira, da okrepi enotnost zveze komunistov Hrvaške. B. B. Nočni izgredi v Zagrebu ZAGREB, 14. — Nacionalistična skupina okrog 400 zagrebških študentov je to noč v središču mesta na Trgu Republike uprizorila izgrede, ovirala promet in izzivala meščane ter klicala aretiranim študentom, voditeljem in organizatorjem nedavne stavke čičku in Bu-diši. Miličnikom .je šele z uporabo gumijastih palic uspelo napraviti red. Medtem je bito lažje ranjenih nekaj miličnikov in demonstrantov. Policija je aretirala 76 demonstrantov. Po vesteh iz Zagreba se je danes predsednik zveze študentov Hrvaške Ante Paradžik, ki je obtožen protiustavnega delovanja, sam prijavil oblastem. IHt« .. -■ iJaStC* :.M'Č : , i l ropov v enem dnevu: kaj take ga ne pomnimo v Trstu. Oboroženi L®*r, verjetno ena in ista oseba, je včeraj petkrat tvegal vse, a si nj^bral le borih 598.000 lir. Več o podvigu oboroženega neznanca be-* »a 6. strani. Na sliki: Ruggero Lokar, lastnik skladišča moke, kjer le zlikovec pod grožnjo samokresa »dobil* le 30.000 lir da bodo demokristjani jutri ponovno volili Fanfanija. Kaj se je zgodilo med prvim in drugim, oziroma tretjim, demo-kristjanskim sporočilom? Rešitev tega »kriminalnega romana* je zelo preprosta. Socialdemokrati namreč niso ne demokrstjanskernu vodstvu, niti Fanfaniju neposredno, nikoli zagotovili svoje brezpogojne podpore. Zaradi tega .je seveda celotna zgradba bistveno, drugačna kot bi izhajala iz prvega poročila, ki tako podporo predstavlja za zagotovljeno, medtem ko se v tretjem poročilu govori le o «pogojih in o možnostih*. Očitno gre za zadnji poskus uradnega kandidata KD Franfanija, da prodre s svojo kandidaturo. Poskus temelji na predpostavki, da bi zanj strnjeno glasovali demokristjani 425 glasov, socialdemkrati, 44 glasov, liberalci 49 glasov, republikanci 12 glasov in Južni Tirolci 5 glasov; skupaj 535 glasov. Ta poskus pa je že čisto računsko neverjeten, da bi se lahko uresničil, saj je Fan-fani prejel do sedaj največ 385 glasov in mu je torej vedno zmanjkalo najmanj 40 glasov. Pri vsem tem je treba poleg tega upoštevati, da .je bilo stalno več kot devet demokristjanskih velikih volivcev upravičeno odsotnih, Segni je bolan in Fanfani ne glasuje, tako da v praksa zadostuje borih dvajset pro-stostrelcev, da se nemogoči izvolitev predsednika senata. Po razgovorih in v zvezi z demo-kristjanskimi stališči je Ferri za socialdemokrate izjavil: »Koli- kor se bodo ustvarili pogoji, jih bomo odgovorno preučili. To smo dejali in to potrjujemo.* Predsednik socialdemokratske poslanske skupine Orlandi pa je dejal;, da ne razume, zakaj ga sprašujejo o stališču PSDI in da ostane njih kandidat Saragat_ v pričakovanju širše demokratične in ustavne koalicije. Gre za rahle razlike z izjavo tajnika stranke Ferri-ja ki pa priča o obstoju dveh struj v PSDI, ko nekateri odločno vztrajajo pri Saragatu, drugi pa bi bili pripravljeni podpreti Fanfanija. seveda ob določenih pogojih. Republikanska skupina je po svoji seji in kasneje La Malfa po razgovoru s Fanfani jem, izjavila. da bodo o tem vprašanju razpravljali v izvršnem odboru skupaj z republikanskimi parlamentarci, kolikor bodo socialdemokrati spremenili svoje stališče. Liberalci so zvečer izdali sporočilo, v katerem se pritožujejo na poročila in na demantije in ponavljajo, da so pripravljeni prispevati k resnično demokratični rešitvi, čim se bodo ustvarili ustrezni pogoji. Jutri ob 21. uri se bo sestalo osrednje vodstvo PLI skupaj s parlamentarnimi skupinami stranke. Končno so misovci izdali sporočilo v katerem užaljeni pravijo, da so za nacionalno rešitev in da bodo jutri oddali belo glasovnico. Zaccagnini pa je zvečer »pojas- nil*, da je prišlo pri objavi prve-, ga demokristjanskega uradnega sporočila do enostavne tehnične pomote. Uradniki so tipkali dve sporočili: prvo, ki se je nanašalo na navodila za popoldansko glasovanje in naslednje, ki je bilo samo osnutek sporočila, o katerem sta razpravljala izvršna odbora. Kasneje je neki uradnik vprašal, če lahko obvesti tisk, in ker so menili da gre za navodila za bližnje glasovanje, so mu pritrdilno odgovorili. Republikanec Cifarelli pa je povezal podporo svoje stranke s kandidaturo Saragata, češ da ni točno, da podpirajo Fanfanija, čim bi zanj glasovala celotna KD in da ne bodo zanj glasovali, vse dokler bo kandidiral tudi Saragat. Dopoldne v zbornici ni bilo tako mnogo občinstva kot običajno, pa tudi poslanci niso bili preveč pozorni, saj so že nekoliko utrujeni, poleg tega pa nihče ni pričakoval nobene novosti. Posebno pozornost novinarjev, fotografov in svojih kolegov je vzbudil Andreotti, ki -je prinesel v zbornico zelo majhno televizijsko kamero, tako da je lahko sledil glasovanju tudi po televiziji. Najprej so nekateri menili, da ne bodo prisotni nekateri vidni demokristjani Moro, Taviani, Tanassi in Forlani. Vsi so pa pravočasno prišli. Moro nekaj sekund pred glasovanjem. Forlani ja pa so morali večkrat poklicati, ker se je v nekem kotu zelo živahno pogovarjal s predsednikom vlade Colombom. Predsedujoči Perthu je pri dopoldanskem glasovanju dve glasovnici proglasil za neveljavne. Razen njega jih ni nihče prečita!. Zaprl jih je v kuverto in dejal tajniku; «Za ti dve odgovarjam sam*. Ni dovolil, da jih prebere niti Fanfani. Pri popoldanskem glasovanju pa je dobil Pertini v roke namesto glasovnice neko osebno pismo. Na-mršil se je in neki poslanec ga je pozval, da naj ga prebere. Pertini je odgovoril: »Še to bi se manjkalo, da bi se vmešal v vaše osebne zadeve. Kaj bi rekle vaše žene, ki so pred televizorji.* 30-letnica mučeniške smrti Viktor Bobek Ivan Ivančič Simon Kos Pinko Tomažič Ivan Vadnal ..................imun.iiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmi.mu...... URADNO SPOROČILO O POGOVORIH POMPIDOU-NIXON NA AZORIH ZDA BODO RAZVREDNOTILE DOLAR Ameriški in francoski predsednik sta govorila predvsem o svetovni denarni krizi in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za njeno rešitev - 17. in 18. t. m. zasedanje «skupine desetih» v Washingtonu ■HHhhhhhhhhmhhh Predsednik ZDA Nixon (levo) in francoski predsednik Pompidou po končanih pogovorih na Azorih. (Telejoto ANSA) ANGRA DE HEROISMO (Azori), 14. — Po sestanku med Nixonom m Pompidoujem, na katerem sta predsednika razpravljala zlasti o sedanji svetovni denarni krizi, je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki pravi, da sta predsednika Nixon in Pompidou dosegla obširen sporazum, da je treba sprejeti ukrepe za čimprejšnjo ureditev vprašanj svetovnega denarnega sistema. »V sodelovanju z drugimi prizadetimi državami — nadaljuje sporočilo — sta se dogovorila, da je treba vzpo-rediti menjalne tečaje z razvrednotenjem dolarja in z ovrednotenjem nekaterih drugih valut. Po njihovem mnenju bi ob tej vzporeditvi lahko uvedli tudi večje nihalne meje novih menjalnih tečajev.* Sporočilo nadalje pravi, da je predsednik Pompidou poudaril, da Francija skupno z ostalimi državami Evropske gospodarske skupnosti pripravlja gradivo, s katerim naj bi omogočili skorajšnji začetek pogajanj z ZDA za ureditev v najkrajšem času vseh visečih vprašanj in za proučitev osnovnih problemov trgovinske izmenjave. »Predsednik Nixon — pravi sporočilo — je omenil prispevek, ki bi ga lahko novo mednarodno rav- novesje in obramba novega teča- Vzhodnopakistanska vlada odstopila Začela se je odločilna bitka za Dako Ameriška letalonosilka «Enterprise» se približuje Bengalskemu zalivu - Seja varnostnega sveta OZN DAKA, 14. — Civilna vlada Vzhodnega Pakistana je danes odstopila, njeni funkcionarji pa so zaprosili za zaščito predstavnike mednarodnega Rdečega križa v Daki. Skoraj istočasno so indijska letala bombardirala in porušila sedež guvernerja, medtem ko so prve desantne enote vkorakale na periferijo mesta. Bitka za Dako se je s tem dejansko začela, pakistanska vojska pa je menda odločena, da brani mesto do zadnjega moža. Vso oblast ima sedaj v rokah vojaški poveljnik Vz- hodnega Pakistana general Niazi. Indijska mornarica je danes napadla največje vzhodnopakistansko pristanišče Čitagong ter močno poškodovala pristaniške naprave. Po poročilih očividcev se nad mestom dvigajo visoki oblaki dima. Indijski obrambni minister Ram je danes v parlamentu podal obračun zgub v prvih desetih dneh vojne. Indijci so zabeležili 1968 mrtvih, 5005 ranjenih in 1662 pogrešanih. »Pakistanske izgube — je dodal minister — so mnogo hujše, poleg IZIDI DOSEDANJIH GLASOVANJ tretje četrto peto šesto sedmo osmo deveto deseto glasovanje glasovanje glasovanje glasovanje glasovanje glasovanje glasovanje glasovanje 993 997 995 996 986 987 984 988 De Martino 404 411 399 413 408 411 407 404 ^anfanl 384 377 385 378 — — — — Malagodl 51 50 50 48 50 52 47 48 Saragat 50 50 51 50 51 50 55 56 De Marsanlch 38 42 43 — — — — — razpršenl glasov! 4 3 1 7 2 2 4 3 bele glasovnice 62 64 62 91 51 48 48 50 v*držani 424 423 421 425 tega pa so Pakistanci pustili v rokah Indijcev več kot osem tisoč ujetnikov.* Zgube vojaškega materiala pa so po ministrovem poročilu naslednje: 175 pakistanskih in 61 indijskih tankov, 83 pakistanskih in 41 indijskih letal, 21 pakistanskih in ena indijska mornariška enota. Ameriški glasnik v Sajgonu je medtem potrdil, da je jedrska letalonosilka »Enterprise* zapustila pretekli teden Tonkinški zaliv. Čeprav glasnik ni tega povedal, ni dvomov, da je ladja namenjena proti Bengalskemu zalivu. »Enterprise* je največja letalonosilka na svetu. Posadka šteje pet tisoč mož, na krovu pa so najmanj štiri eskadrije letal, med katerimi tudi lovski bombniki phantom. Na poti proti Bengalskemu zalivu spremljajo letalonosilko številni rušilci. V ZDA so poluradno dali vedeti, da se ladje bližajo prizorišču indijsko - pakistanske vojne »v primeru, da bi bilo potrebno evakuirati ameriške in druge tuje državljane iz Vzhodnega Pakistana*. Varnostni svet OZN se je sinoči ponovno sestal ter razpravljal o krizi na indijskem podkontinentu, tudi tokrat pa je Sovjetska zveza postavila svoj veto resoluciji, ki so jo izglasovali z 11 glasovi proti 2 in ki je predvidevala ustavitev sovražnosti in vrnitev čet na izho-diščm položaje. ZAKLJUČENA V OZN RAZPRAI(A 0 BLIŽNJEM VZHODU Nov poziv generalne skupine za oknovilev Jairingove misije Resolucija poziva Izrael, naj umakne čete z zasedenih ozemelj NEW YORK, 14. — Po devet- solucija med drugim izraža zadovolj- dnevni razpravi o položaju na Bližnjem vzhodu je generalna skupščina OZN odobrila resolucijo, ki poziva Izrael, naj pozitivno odgovori na memorandum odposlanca Jarrin-ga ter naj omogoči obnovitev njegove misije. Resolucija poziva dalje Izrael, naj se obveže, da bo umaknil čete z zasedenih ozemelj, ter potrjuje, da je prilaščanje tujih ozemelj z nasiljem nedopustno ter da je treba zato zasedena ozemlja vrniti. Resolucijo, ki so jo predložili nekatere afriške države in Jugoslavija, so odobrili z 79 glasovi (med katerimi Italija in Egipt) proti sedmim (Izrael in šest latinskoameriških držav). 36 delegatov, med njimi ameriški in kitajski, se je glasovanja vzdržalo. Delegati, ki so resolucijo predložili, so privolili v nekatere popravke, za katere so se zavzele države članice EGS in Velika Britanija. S temi popravki so v resolucijo vnesli obširne citate iz resolucije varnostnega sveta iz novembra 1967, in predvsem tiste dele, ki poudarjajo paralelizem med izraelskim umikom z zasedanih ozemelj in prekinitvijo sovražnosti ter priznanjem suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh držav na Bližnjem vzhodu. Re- stvo, da je Egipt pozitivno odgovoril na Jarringovo mirovno pobudo januarja letos ter poziva Izrael, naj stori isto. V Izraelu so seveda že protestirali proti resoluciji, ki naj bi po mnenju telavvških "oditeljev potrjevala sedanji zastoj pogajanj ter pooblaščala »egiptovske skrajneže*, da začnejo vojno proti Izraelu. Tudi stališče ameriškega delegata, ki se je glasovanja vzdržal, je močno razočaral Izraelce. Sicer pa, kot je znano, niso resolucije generalne skupščine obvezujoče, zaradi česar ni dvoma, da bodo današnji poziv v Izraelu popolnoma ignorirali. BUKAREŠTA, 14. - Na vabilo CK romunske komunistične partije je danes odpotovala v Romunijo delegacija KPI, ki jo vodi Ugo PecchioU. MOSKVA, 14. - Kosigin je danes sprejel delegacijo združenja italijanskih industrijcev, katero vodi inženir Lombardi. PEKING, 14. - Kitajska in Islandija sta sklenili navezati redne diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Sporočilo je dala agencija Nova Kitajska. ja dolarja dala pri uveljavitvi v ZDA ukrepov, s katerimi bi vzpostavili notranjo stabilnost plač, cen in prozvodnje.* Današnje sporočilo o formalnem razvrednotenju dolarja predstavlja preobrat v dosedanjem položaju na svetovnem denarnem področju pred zasedanjem »skupine desetih* v Washingtonu. Ti se bodo sestali 17. in 18. t.m. in nadaljevali z razpravo, ki so jo prekinili na konferenci v Rimu, kjer je bilo ameriško stališče v polnem nasprotju s stališčem zahodnoevropskih držav. Kot je znano, sedanje težave na mednarodnem denarnem področju izhajajo iz ukrepov, ki jih je Nixon sprejel 15. avgusta letos, s . katerimi je med drugim ukinil konvertibilnost dolarjev v zlato in hkrati uvedel desetodstotni dodatni davek na uvoz v ZDA. Ob zaključku današnjih pogovorov s Pompidoujem je Nixon izjavil časnikarjem, da so pogovori bili koristni »za dobre odnose med obema državama in za boljše razumevanje med narodi sveta*. Pompidou pa je dejal. da z zadoščenjem ugotavlja, »da so bili pogovori zelo konstruktivni*. Na tiskovni konferenci, pa je francoski predsednik izjavil, da je prepričan. da bo po pogovorih z Nixo-uom prihodnja konferenca «skupine desetih* v Washingtonu bolj pozitivna in da bodo gotovo prišli do sklepov glede ureditve denarnih vprašanj. V Washingtonu, je dodal Pompidou, »bomo v desetih in ne v dveh. To kar vam lahko rečem je, da največji odpor ne bo prišel ne od ZDA ne od Francije*. Francoski predsednik je pojasnil, da sta skupno z Ni-xonora sklenila objaviti uradno sporočilo o denarnih vprašanjih, »da se preprečijo katera koli netočna tolmačenja in katere koli finančne špekulacije*. Poleg tega je Pompidou pojasnil, da je med pogovori dejal Ni-xonu, da ni pooblaščen govoriti v imenu ostalih partnerjev gospodarske skupnosti in da je Francija bila in bo solidarna s svojimi evropskimi partnerji. V odgovoru na številna druga vprašanja, je Pompidou dejal med drugim: 1. »Razpravljali smo o sklicanju konference o evropski varnosti*: »Francosko m ameriško stališča se ne ujemata. Sčasoma se bosta morali zbližati, saj se bosta obe državi skupno z drugimi državami udeležili konference*. 2. Indija — Pakistan: »O tem smo obširno govorili in smo si drug drugemu jasno povedali, kaj misliva. Izrazila svo željo, da bi prišlo v OZN do resolucije, ki bo sprejemljiva za vse*. 3. Bližnji vzhod: »Tudi o tem sva govorila, če bi bila možna kaka rešitev, bi jo vam nakazala*. Prvi komentarji v zahodnih državah na uradno obvestilo o razvrednotenju dolarja so pozitivni, čeprav precej zadržani. V prestolnicah zahodnoevropskih držav ugotavljajo, da bodo na prihodnjem sestanku »skupine desetih* v Washingtonu to vprašanje temeljito pretresli in bo gotovo vplivalo tudi na morebitne pozitivne zaključke konference. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Nadaljuje se diskusija o in o razvojnem načrtu proračunu pokrajine Svetovalec Panizzon (KPI) opozoril na probleme slovenskega šolstva Pokrajinski svet je na sinočnji seji nadaljeval diskusijo o pokrajinskem proračunu za prihodnjo leto in o štiriletnem razvojnem načrtu. Diskusija se bo nadaljevala na današnji seji. Na včerajšnji seji so se udeležili diskusije svetovalci Panizzon (KPI), Badiali (KD), Pampanin (PLI) in Štoka (KPI). Poseg svetovalca Slavka Štoke bomo v daljšem izvlečku objavili v jutrišnji številki. Svetovalec Panizzon je obširno in izčrpno govoril predvsem o problemu šolstva ter je še posebej omenil probleme slovenske šole. Probleme italijanskega šolstva, ki terjajo temeljito šolsko reformo, je spravil v širši politični okvir ter poudaril, da ne sme biti šola izolirana, odtrgana od socialne in politične stvarnosti, javne uprave pa morajo pri tem prispevati svoj delež ter najti primerne stike s i stv0 KD in sklenilo, da pripravi šolniki, šolsko mladino in starši. Na- , januarja organizacijsko konferenco to je navajal konkretne podatke o | stranke. Na tej pomanjkljivost prihaja še bolj do izraza, je opozoril Panizzon, zaradi pomanjkanja primernih struktur na univerzitetni ravni za učenje in raziskovalno delo slovenskih študentov. Svetovalka Badialijeva je govorila o socialnem skrbstvu in nujnosti ustanovitve otroških jasli in vrtcev, Pampanin pa je opozoril na nevarno rovarjenje skrajne desnice ter potrebo po pravičnih reformah. Nato pa je kritično ocenil proračun in osnutek razvojnega načrta. Tržaška KD o obisku pri Colombu Pomembna potrditev dobre volje in obvez* včeraj se je sestalo tržaško vod narodni živelj. Zato so sodili raznim skupinam, ki so se sicer ločile po ideološki podlagi, družile pa po slovenski zavesti. Govornik je nato orisal posamezne skupine in glavne obtožence, potek procesa, tedanje krajevne in mednarodne politične razmere, ki so privedle do padca režima. Večer je zaključil s spominom na vse žrtve tega procesa, tiste ki so jih ustrelili naslednji dan in tiste, ki so podlegli trpinčenju ali pa so padli v osvobodilnem boju. Ob 30-letnici ustrelitve PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV bo danes, 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4) spominska svečanost Spored: govor, recitacije članov Slovenskega gledališča, nastop solistov in godalnega kvarteta Glasbene matice, nastop pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Vstop prost. Vljudno vabljeni. Krožek za družbene in politične vede Ptnko Tomažič SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v okviru spominskih proslav ob 30-letnici ustrelitve Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala RAZSTAVO O DRUGEM TRŽAŠKEM PROCESU Otvoritev danes, 15. decembra 1971 ob 20. uri v Kulturnem domu. Ul. Petronio. 4. K otvoritvi, ki bo tik pred spominsko svečanostjo, vabljeni vsi! pripravili in predstavili volilni program KD. Razumljivo je, da se bo na tej konferenci odločal tudi odnos med raznimi strujami v stranki glede na prihodnje volitve. Kaže, da se je torej vodstvo KD ! odločilo, da zaenkrat ne bo skli-| cevalo kongresa stranke, ki je bil I nekako predviden za to obdobje, j V izjavi, ki jo je vodstvo spre-; jelo, je tudi ocena obiska odposlanstva slovenske narodne skupnosti pri predsedniku vlade Colombu. »Tržaška KD je skupaj z deželnim vodstvom stranke*, pravi sporočilo, »aktivno sodelovala z vsedržavnim vodstvom, da je do obiska prišlo in da bi srečanje predstavljalo pomembno in obvezujočo potrditev volje italijanske države, da v primernih oblikah spodbuja harmonični razvoj slovenske manjšine v deželi. Srečanje s Co-lombom pa je dalo slovenskim predstavnikom možnost, da so mu orisali svoja pričakovanja*. KD bo tudi v bodoče spremljala ta vprašanja in se zavzemala za njihovo reševanje, je dejal Coloni, za kar je potrebna nujna demokratična občutljivost »glede na objektivno oceno posameznih zahtev in položaja*. Coloni se je istočasno zavzel za Italijane na Reki in v Istri, za dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo ter obmejnimi prebivalstvi, na osnovi rezultatov srečanja Tito - Saragat. Na priporočilo tukajšnjega združenja trgovcev je tržaška občina določila, naj bodo mlekarne na Tržaškem v nedeljo, 26. decembra in v nedeljo, 2. januarja 1972 odprte od 7. do 9. ure. Kolikor bi do te ure ne razprodale vsega mleka, j smejo prodajalne podaljšati poslov- 1 konferenci bodo *** ^as najkasneje do 12. ure. Odbornik Devetag pozdravlja prof. Peterssona stanju šolstva v Italiji, podrobneje pa o šolstvu v naši pokrajini. Dejal je, da komunisti niso za lahko šolo, ampak za šolo, ki bo vsem omogočila učenje. Zahteval je večje investicije za gradnjo šolskih stavb, kakor tudi anketo o učbenikih ter prirejanje konferenc in razgovorov s študenti. Ko je govoril o pomanjkanju šolskih prostorov, je omenil tudi vedno večje potrebe slovenskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* ter pozval pokrajinsko upravo, naj podpre zahtevo po ustanovitvi industrijskega strokovnega zavoda. Glede slovenskega šolstva je pripomnil, da ga poleg splošnih težav tarejo še specifični problemi. Pri tem se je dotaknil zelo važnega vprašanja učnih programov na slovenskih šolah. Vsebina, metoda in učni programi so enaki kot na italijanskih šolah. Dejstvo je, da italijanski šolski sistem sloni v veliki meri na znani Genti-lejevi reformi. Sola ni povezana s socialnim tkivom, z realnostjo italijanske družbe, in tako je slovenska šola v Italiji še manj povezana s kulturno vsebino, zgodovino in tradicijami slovenskega naroda. Taka povezava pa je nujno potrebna za razvoj slo- huda Dr. Slavko Tuta o tržaškem procesu Sinoči je dr. Slavko Tuta govoril v Slovenskem klubu o drugem tržaškem procesu. Ob prisotnosti nekaterih obsojencev tega procesa, jugoslovanskega konzula Trampuža in večjega števila poslušalcev, je predsednik kluba prof. Vladimir Turina spomnil, da je pred 30 leti na včerajšnji dan bila izrečena obsodba, po kateri so ustrelili pet junakov, veliko drugih pa obsodili na dolge zaporne kazni. Po enominutnem molku v spomin žrtvam, je spregovoril dr. Tuta, obsojen na 30 let zapora na tem zloglasnem procesu. Dejal je, da je posebno sodišče za zaščito države samo trikrat sodilo izven svoje rimske *aule IV* in vsakikrat je šlo za Slovence. Na kratko je obrazložil, da proces ni bil enkraten pojav, ki je prenehal s padcem fašizma, ampak da se je gonja prot1 Slovencem nadaljevala še za Bado-glievo vlado in celo v sedanji demokratični republiki. To je dokazal s tehtnimi primeri iz lastnega povojnega življenja. Nato je analiziral pomen tega procesa, proces v katerem so sodili vodilni razred, da bi laže in učinkoviteje iztrebil ves slovenski IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlIllUIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIUIIlUlUIIIIIIIIIIIIIIttlllllilllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA POVABILO DEŽELNEGA ODBORNIKA DEVETAGA Švedski strokovnjak prof. Petersson na obisku v bolnišnici «B. Garofolo» Februarja se bo porodniški oddelek glavne bolnišnice preselil v otroško bolnišnico Poleti 1973 v Trstu svetovni seminar o zdravljenju matere in otroka venske narodne skupnosti. Ta miiiaiiiiiiiiiiiiM»Hiiiii*t>iiIIIIIHIM>mu*l,l"llllll>,lllll>,>,l>iill>>all>>ll(llinillll>>u>>a>>>>>>>i> VČERAJ SE JE PRIČELA V TRSTU Vsedržavna konferenca pristaniških delavcev Poročilo tajnika FILP-CGIL Galla: za ličinko, vito reformo italijanskega luškega sistema V veliki dvorani pomorske postaje v Trstu se je pričela vsedržavna konferenca uslužbencev pristaniških ustanov, ki jo organizarajo enotne sindikalne organizacije pri-staniščnikov CGIL, CISL in UIL. Dvorano so delegati iz vse Italije, težaki, uradniki in sindikalisti, napolnili do zadnjega kotička. Za predsedniško mizo pa so sedeli tajniki sindikalnih zvez, med katerimi je na častnem mestu bil voditelj tržaških pristaniških delavcev Giuseppe Muslin, med gosti pa so bili predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Mario Franzi! in inž. Co-lautti Konference sta se udeležila tudi tajnika enotnih delavskih zbornic CGIL Livio Saranz in CISL Angelo Marinello. Uvodno poročilo o položaju italijanskih pristanišč in nalogah sindikatov te stroke je imel tajnik FILP CGTI. Gallo. Rekel je, da govori v imenu vseh pristaniških delavcev, tudi tistih, ki sedaj dela jo za zasebna podjetja, ki pa jih je treba čimprej sprejeti v okvir javnih ustanov, Osrednje vprašanje konference jt vsekakor bodočnost italijanskih pristanišč Analiza sindikatov je v tem pogledu jasna: italijanski ka pitalistični tistem poraja resna pro- tislovja, ki se v pristaniškem sektorju očitno kažejo. Protislovja so dvojne narave. Prvič zato, ker strukture pristanišč, ki jih je sistem doslej zanemarjal, čeprav je Italija izrazito pomorska država, niso ustrezale hitremu razvoju industrijskih dejavnosti. Za razvoj industrije pa je državi nujno ootreb-na učinkovita prevozniška mreža, za surovine in izdelke, ki so namenjeni za izvoz. Drugo protislovje pa je še bolj kričeče: v trenutku, ko prijaha na evropski ravni do ;nten-zivne industrijske, gospodarske kom-penetracije in integracije, so italijanska pristanišča, skupaj s pomorstvom in celim prevoznim sistemom, na repu tega procesa, kar spet oškoduje celotno italijansko gospodarstvo. Zato se bodo sindikati borili za spremembo pristaniških struktur, nadstruktur (uprav in ustanov), za spremembo sistema upravljanja pristanišč, v katerih morajo delavski sveti imeti odločilno besedo in u-strezno samostojnost. Sindikati zahtevajo tudi, da se povsod uresniči načelo homogeno sti delovne sile, kar pomeni odpra vo vseh vmesnih kategorij na de lovnih mestih. Konferenca m nadaljuje danes. Iz Švedske je na povabilo deželnega odbornika za zdravstvo Deve-taga dopotoval docent pediatrije na univerzitetni kliniki v Uppsali in ravnatelj oddelka za materinstvo in otroštvo pri evropskem uradu Mednarodne organizacije za zdravstvo prof. Owe Petersson Njegov obisk je v zvezi s skorajšnjim odprtjem porodniškega oddelka pri deželni otroški bolnišnica »Burlo Garofolo* v Trstu. Včeraj dopoldne se je švedski izvedenec sestal z odbornikom Devetakom, s sanitarnim ravnateljem bolnišnice Marassom in s primarijem Nordiom. Devetag je v imenu deželne uprave toplo pozdravil prof. Peterssona, nakar so se strokovnjaki lotili vprašanja skorajšnje okrepitve tržaške otroške bolnišnice. Strokovnjaka Marassa in Nordio sta v tej zvezi napovedala, da bo novi porodniški oddelek začel poslovati februarja prihodnjega leta. Pri glavni bolnišnici bo poslej posloval le ginekološki oddelek, medtem ko bo porodnišnica prenesena v »Burlo Garofolo*. Prof. Nordio je med drugim navedel, da .je danea v Italiji okoli 2,5 milijona umsko nerazvitih o-trok, in da je za njihove anomalije »pogosto kriva bolezen tik pred rojstvom ali tik po njem. Združitev porodniškega in pediatričnega oddelka pri »Burlu Garofoiu* bo vsaj na našem področju lahko odločno posegla v to občutljivo fazo človeškega življenja ter zmanjšala možnosti perinatalnih anomalij. Porodničar in specialist za otroške bolezni bosta namreč sodelovala že pred porodom, pri samem rojstvu in nato v prvi fazi neodvisnega življenja novorojencev Prof. Petersson je vzel z zadovoljstvom na znanje, da bo tržaška bolnišnica v kratkem opravila združitev dveh med seboj tako povezanih oddelkov in naglasil, da je ta združitev še posebno pomembna za fazo pred porodom. V Skandinaviji sta porodniški in pediatrični oddelek oo navadi združena in temu je tudi pripisati, da je pokazatelj urar ljdvosti otrok v fazi pred rojstvom-po rojstvu najnižji na svetu. Pobuda tržaške bolnišnice »Burlo Garofolo* je prva te vrste v Italiji in med prvimi primeri v Evropi. Mešana komisija Mednarodne organizacije za zdravstvo, ki se te mudila pretekli november v Furlaniji-Julijski krajini, je posebej omenila evropskemu uradu v Kjoben-havnu tržaški primor. V priznanje za to je organizacija sklenila prirediti v Trstu svetom seminar o zdravljenju matere in otroka. Seminar bo leta 1973, pn vsej verjetnosti v poletnih meseinh. Odbornik Devetag je vxel z zadovoljstvom na znanje to pobudo in priznaaie Mednarodne organizacije za zdravstvo ter zagotovil deželno pomoč za pripravo seminarja. Prof. Petersson si te nato ogledal bolnišnico »Burlo Garofolo* ter se dalj časa zadržal v razgovoru s prisotnimi zdravniki Danes dopoldne ob 10. uri se bo prof. Petersson v glavni dvoran) bolnišnice srečal s porodničarji in pediatri glavne bolnišnice in »Bur la», jutri popoldne pa bo obiskal porodniški oddelek splošne pokrajinske bolnišnice v Gorici Zaradi pomanjkljivega prevajanja Prekinjena seja konzuite na Opčinah Na predzadnji seji openske konzuite je občinski odbornik dr. Dolhar izrazil obžalovanje, da ni bilo prevajalca. Prav tako je zagotovil, da bo protestiral pri odgovornem odbomištvu zaradi te pomanjkljivosti, dodal pa Je tudi, da resnično obstaja politična volja uprave, da se slovenskim svetovalcem v konzul tab omogoči polnovredno izraža nje v materinščini. Po besedah od bornika Dolharja, naj bd bila odsotnost prevajalca na predzadnji seji le pomanjkljivost. V ponedeljek zvečer se je ! nzul- ta skoraj polnoštevilno sestala, da bi razpravljala o važnem dokumentu, sadu dosedanjega dela. Pregledati bi morala namreč okvirni načrt za orientacijo upravi. Prevajalec je res bil prisoten, šlo pa je za isto osebo, ki je že pred časom nezadovoljivo in netočno prevajala izvajanje slovenskih svetovalcev. Že prvi poseg je bil deležen nezadostnega prevoda in tako vsi naslednji. Vodja komunistične skupine je zato ostro protestiral pri predsedniku in predlagal, da se seja konzuite prekine v znak protesta. Vsi po vrsti — glej! glej! celo misovci!! — so se strinjali, da je prevajalec pravica slovenskih svetovalcev, de- DECEMBER 1941 -DECEMBER 1971 Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt: Pinko Tomažič, Simon Kos, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal. V spomin na ta dogodek bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču, na kraju mučenlške smrti spominska svečanost Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51, dokumentarna razstava. Udeležite se ! Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP mokristjani pa so prosili, naj bi komunisti, ki so že pokazali toliko dobre volje do koristnega sodelovanja, potrpeli že za tisti dan in vprašanja so še nerešena, več stvari bo treba spremeniti, zahtevati boljše in bolj človeške pogoje itd.*. Pripravljalni odbor, ki so ga na tistem sestanku izvedli, je od tedaj skrbno deloval: uvedel je informativno službo pri patronatu Kmečke zveze INAC, pozanimal se je za razne primere upokojencev pri republiškem socialnem zavarovalnem zavodu v Ljubljani. predložil je osnutek za nekatera nerešena vprašanja v zvezi z izplačili jugoslovanskih pokojnin pri istem zavodu, pripravil je vse potrebno za drevišnji občni zbor, ki bo ob 17. uri, s sodelovanjem patrona Kmečke zveze INAC, v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9, prvo nadstropje. Dnevni red: nagovor predstavnika patronata Kmečke zveze INAC, poročilo pripravljalnega odbora, odobritev društvenih pravil, volitve, določitev višine članarine, Sinoči v gledališču Verdi Kvalitetna izvedba opere «Turandot» Za zaključek prvega dela operne sezone 1971-72 nam je gledališče Verdi sinoči posredovalo zadnjo Puccinijevo opero sTurandot» in če je ves prvi del sezone potekal v znamenju visoke kvalitete, potem je sinočnja tTurandot» predstavljala več kot njen dostojen zaključek. V režiji Alda Mlrabelle Vassal-la, v scenski postavitvi gledališča Massimo Bellini iz Catanie m pod taktirko domačega dirigenta huigi-ja Toffola, je to muzikalne in scenske monumentalno Puccinijevo delo doživelo izreden uspeh, ki ga je poudarilo občinstvo z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem. Glavni delež uspeha pa pripada nedvomno nosilcem glavnih vlog. Češko - moravska sopranistka Hana Janku kot Turandot, tenorist Gasto-ne Limarilli kot princ Calaf. sopranistka Maria Chiara kot Liu in basist Alessandro Maddalena kot tatarski kralj Timur so predstavljali | izjemno kvalitetne izvajalce in u-i metniškemu vodstvu gledališča Ver-j di je treba samo čestitati, da si I je znalo zagotoviti pevce takega I formata. Hana Janku ima izredno razsežen in močan sopran, ki se sijajno podaja zlasti dramatičnim zahtevam. Njena pevska kultura ji dovoljuje izjemno čist in zanesljiv glas, za katerega se zdi. da zlasti v višinah nima meja. Tenorist Limarilli ji je bil dostojen partner in zlasti z uvodno arijo v tretjem dejanju *Nihče ne spi* je požel navdušeno odobravanje. Maria Chiara je kot Liit ustvarila pevsko in igralsko nenavadno lep lik. kar velja tudi za Maddaleno kot Timurja. Omeniti je treba tudi Claudia Strudhoffa. Renata Ercolanija in Piera De Palmo kot Pinga. Panga in Ponga. Zbor je bil dobro uvežban in je tudi v množičnih scenskih prizorih mnogo prispeval k maestozngi sti predstave. Orkester, ki ga je sicer zanesljivo vodil dirigent Toffolo, je bil ponekod, zlasti ko je podčrtaval dramatičnost situacije, tudi ob glasovno tako prodornih pevcih, le nekoliko premočan. jk Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih, tretja predstava Rossinijeve opere »Mojzes*. Dirigent Lamberto Gardelli, režija Carlo Piccinato, koreografija Andre Prokowsky. V naslovni vlogi Malcolm Smith in vsi ostali izvajalci iz prejšnjih predstav. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETT1 Danes ob 21. uri ponovitev komedije »Isabella ljubosumna komedijantka*. iiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiumuuniiiiiiiiiiiiiiuiiii SINOČI V BARKOVLJANSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU GLASBENA PRIREDITEV Z MLADIMI GOJENCI GM Pozdrav in vožčilo predstavnika GM ob otvoritvi delovanja Pred občinstvom so se zvrstili pretežno mlajši glasbeniki V prostorih barkovljanskega pro- nekoliko bolj izkušeni Aleksej Kalc. svetnega društva je bila sinoči glas- : Ob zaključku večera je odbor pro- bena prireditev, ki jo je društveni svetnega društva pripravil manjšo odbor priredil v sodelovanju z Glas- zakusko za nastopajoče in njihove beno matico. Po občnem zboru, ki j spremljevalce, medtem ko so se je pred približno enim mesecem navzoči zadržali še nekaj časa v prekinil dolgoletno mrtvilo v nek- prijetnem pogovoru. Začudilo nas daj sicer živahnih Barkovljah, je je le, da med nastopajočimi gojen-bila sinočnja prireditev prvi dokaz, ci nismo ooazili nobenega 12 Barko-ton TUr * se * "ow odbor l<>tU dela resno velj, saj nekateri že nekaj let obi- sejo )zpelja 1 do kraja, šlo je ver -n ^ namerava „ sužnji bodočnosti skujejo slovensko glasbeno šolo. jetno za iskrene prošnje, slovenski svetovalci pa dobro občutijo kakšen odnos ima do konzult občinska uprava. Na ponedeljkovi seji je bilo tudi sklenjeno, da se zahteva pismeno zagotovilo uprave glede prevajalca. Tako imenovana »volonta politica* mora priti črno na belo. To seveda ne pomeni, da bo za Slovence od tedaj naprej šlo vse po maslu. Zaželeno bi tudi bilo, da bi slovenski odbornik dr. Dolhar sporočil rezultat svojega protesta. Kljub važnosti in nujnosti dnevnega leda je torej še ena seja vzhod-nokraške konzuite propadla po krivdi občitjp, ki pa se mora zavedati, da ne bo mogla vedno računati na potrpljenje občanov. Načrt so dokaj soglasno sestavile vse politične skupine in neupoštevanje utegne imeti med prebivalstvom določen odmev, saj gre za konkretne probleme. B. K. Danes popoldne ustanovni občni zbor društva slovenskih upokojencev Vprašanja upokojencev postajajo vsak dan bolj pereča. Prepogosto namreč oblasti, pristojni organi, same sindikalne organizacije pozabijo iz raznih razlogov na upokojence. Pobuda slovenskih upokojencev v Trstu in okolici, da bi ustanovili svoje društvo, je torej povsem hvale vredna in koristna. Tako društvo bi seveda omogočilo upokojencem predvsem to, da bi se združeni lahko posvetovali in naknadno seveda zahtevali te ali one pravice, ki so — žal — danes le na papirju, dejansko pa jih upokojenci ne uživajo- Svoj čas je bil prav tako v Gregorčičevi dvorani, kot bo drevišnji občni zbor. sestanek upokojencev, ki dobivajo Jugoslovansko pokojnino, živijo pa v Trstu, že takrat je bila udeležba velika in iz Živahne debate je bilo jasno, da je društvo slovenskih u-pokojencev potrebno, kajti »mnoga pripraviti še mnogo prijetnih večerov. Po uvodnih besedah predsednika dr. Marjana Gregoriča je spregovoril predstavnik GM prof. Erminij Ambrozet, ki je omenil dolgoletno glasbeno tradicijo barkovljanskega društva, še ko je bil živ pevovodja Milan Pertot. Barkovljanskim prosvetnim delavcem je zaželel, da bi društvo ponovno razvilo bogato kulturno - prosvetno delovanje. Ob napovedovanju Pavla Ugrina so se nato zvrstili pred precej številnim občinstvom mali in nekoliko večji gojenci GM. Pri klavirju so nastopili Tatjana Blokar, učenka Mojce Siškovič ■ Panizzon, Nadja Vidmar, učenka prof. Sergija Radoviča, Vesna Guštin in Virha Kodrič, učenki prof. Neve Merlak -Corrado, Tea Košuta, učenko dr. Goj-mira Demšarja, in Milojka Miličeva, učenka prof. Erminija Ambro-zeta. Občinstvo je nagradilo z dolgim ploskanjem mladega trobentača Evalda Krevatina, učenca prof. Svetka Grgiča, ki je nastopil ob klavirski spremljavi Mojce Siškovič * Panizzon, mladega kitarista Igorja Starca, ki ga poučuje prof. Tulio Mužina. Nastopil je tudi že poznani dekliški trio blok - flavt, (prof. Miloša Pahorja), ki ga sestavljajo Erika Slama, Nives Košuta in Magnani Patrizia in ki je izvedel tri kar precej zahtevne skladbe. Najbolj številni so bili harmonikarji, ki sta jih za nastop pripravili Nadja Udovič in prof. Elia-na Zajec. Začeli so mlajši harmonikarji kot Claudia Canciani, Pier-paolo Guštini, Katja Oto, Igor Tul, Samo Ferluga, Marina Stepančič, Giorgio Gustinčič, Roberto Mrvčič in Mirko Ferlat. zaključil pa je že Upajmo, da bo čimprej prišla vrsta tudi nanje. n. k. Posebna posojila Tržaške hranilnic« Uprava Tržaške hranilnice je sprejela sklep, po katerem bo priznala srednjim in malim industrijskim obratom ter obrtniškim podjetjem posojila s posebno ugodnimi pogoji, in sicer za izplačevanje 13. plače. Ugodnosti bodo lahko deležna podjetja z manj kot 50 zaposlenimi delavci. Za vsakega zaposlenega delavca bo hranilnica dovolila posojilo v višini največ 150.000 lir, in sicer po obrestni meri 7 odst. Zainteresirana podjetja bodo prejemala posojila brez posebnih formalnosti in v najkrajšem času. Za povračilo je določen rok 6 mesecev. Ustrezne prošnje sprejema hranilnica do 27. decembra. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI APZ v Kulturnem domu v sredo, 22. decembra Razna obvestila Seja odbora sa slovensko šolo bo jutri, 16. decembra ob 18, uri na sedežu SSŠ. RESTAVRACIJA FURLAN REPEN TABOR, TEL. 22-71-25 obvešča svoje cenjene goste, da se odpre v soboto 18. decembra Obenem bomo sprejemali rezervacije za silvestrovanje Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ danes, 15. decembra ob 15.30 v torek, 21. decembra ob 15.30 v sredo, 22. decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Jutri, 16. t. m. ob 16. i 20. uri v KOPRU TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, UL F. Filzi št 10. AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 19. decembra v Prosvetnem domu na Proseku ob 16. uri Budakovo veselo igro v treh dejanjih «KLOPČIČ Vljudno vabljeni ! PD »FRANCE PREŠEREN* V BOUUNCU predvaja v petek, 17. t. m. ob 18. uri v srenjski hiši mladinski barvni film BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA I„ H. in IH. nadaljevanje) Vljudno vabljeni, posebno otroci ! PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM* — Repentabor vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma (I. del) •BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA« ki bo jutri, 16. t. m. ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Film je zelo primeren za mladino. MLADINSKI KROŽEK AKADEMSKI ODSEK vabi vse slovenske študente jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa 6, na diskusijo o sledečih temah: Obnavljanje fašističnih provokacij na univerzi in vloga slovenskih akademikov v tem političnem trenutku. SPDT prosi izletnike, ki so se prijavili za zimovanje v Kranjski gori, naj se oglasijo v Ul. Geppa 9 čimprej zaradi poravnave. SPDT priredi v nedeljo, 26. decem bra in v nedeljo, 2. januarja avtobusna izleta v KRANJSKO GORO. Cene: 1.600 lir (člani) in 1.800 (nečlani). Poravnava ob vpisu. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/n, SPDT priredi v nedeljo, 19. decembra, avtobusni izlet v Trbiž ln v Sv. Anton. Cena 1.500 lir. Poravnava ob vpisu. Navesti kraj vstopa na avtobus. Včeraj - danes Danea, sreda, 15. decembra KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 5.33 in zatone ob 14.16. Jutri, četrtek, 16. decembra ALBINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5, najnižja 5,5, ob 19. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1031,4 rahlo raste, veter 6 km južni, vlaga 82-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno - megla, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb. Umrli so: 88-letni Santo Petronio, 66-letna Mafalda Lovrich vd. De Bernardo, 81-letna Teresa Cociancich por. Zorzet, 59-letni Ermanno Batich, 51-letni Enrico Marcem. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, UL Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Ala Maddalena. Istrska ulica 35; Chiari - CrottL UL Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.50) Butolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dinl, UL T. Vecellio 24: Serravallo. Trg Cavana L Razstave Tržaški slikar Ciro Russo, ki je pri redil letos že vrsto razstav v nekaterih mestih v deželi, razstavlja galeriji moderne umetnosti v Pasas Rossoni. Za to razstavo je Ciro us-so pripravil kakih 30 olj. Rastava odprta do 20. decembra. V vhodu Kulturnega doma je vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure odprta slikarska razstava Jožeta sarja na temo »Gorski svet*. V Mestni galeriji v Ljubljani razstavljata Zvest Apolionio in Silve Komel. V galeriji Torbandena bo do. januarja »božična razstava* * rom Picassovih gravur in J®1 , Marina Marinija. V mali dvor iste galerije pa bodo istočasno stavljene jedkanice in litografija chelangela Guaccija. V Tržaški knjigarni razstavlja » konca decembra mladi slovensln kar Franko Vecchiet. Razstavnemu je 20 grafik novejšega datuma. Nazionaie 15.30 «Messaggero d'amo-re». Julie Christie, Alan Bates. žija Josepha Loseya. Barvni Penice 15.30 »II giomo dei lunf^ čili*. Prepovedano mladini P°o letom. Eden 16.00 »Trastevere*. Nino fredi, Rossana Schiaffino, Vrt De Sica, Vittorio Caprioli. Barv film. Prepovedano mladini P0® letom. Grattacielo 16.00 »Incontro*. Bolkan, Massimo Ranieri. *rePl, vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 »Una squili° P 1’ispettore Klute*. Jane ^°nc*a’ 1-. nald Sutherland. Prepovedano dini pod 14. letom. Ritz 16.00 »Giu la testa*. Barvrn film in J® mladi« Sergia Leone. Rod Steiger mes Cobum. Prepovedano pod 14. letom. dtti Alabarda 16.30 »I segreti delle piu nude del mondo*. Prepoved mladini pod 18. letom. Barvrn Aurora 16.30 «Detenuto in att!farvnj giudizio*, Alberto Sordi. Barv fdm. ba. Impero 16.30 »La ragazza con u stone*. Barvni film. Cristallo 21.15 «Zmenek s strip-teaso in z najbolj mikavnimi zveza sveta*. Revija. . Capitol 16.30,' 19.15, 22.00 PICC° grande uomo*. Dustin Hoffman, je Dunaway. Barvni film. Moderno 16.30 »I diabolici convegn^ Christa Nel, Saprtaco Santoni-barvah. Prepovedano mladini P"^ 18. letom. f Vittorio Veneto 16.00 »Una mess? Jda Dracula*. Christopher Lee in Bm^ Nayden. Prepovedano mladim P0^ 18. letom. Barvni film. . . Ideale 16.00 «100.000 dollari per sister*. Robert Hudar in Nela dor. Westem film. An. Astra 16.30 »Una storia d'amore»-na Moffo. Gianni Macchia. ProP®" dano mladini pod 18. letom-Abbazia 16.00 »Adalen 31». f* Schildt in Kerstin Tidelius. V ^ vah. Prepovedano mladini P°“ letom. ZDRUŽENJE STARŠEV DICKOV državnega znanstvenega ceja v Trstu vabi starše in b«®' ki se zanimajo za problematik mladostništva, na predavanj® naslovom: Otrokova pot do m*®' dostništva. Predaval bo P1131, Franc Pediček. Predavanje bo v petek, 17-v telovadnici na Vrdelski cesn št. 13. Začetek ob 20. uri. Ljudska prosveta PD »Valentin Vodnik* - D«11118 bi vse člane na redni občni zbor-bo jutri, 16. t. m. ob 20.30 v štvenih prostorih v Dolini. V počastitev spomina 30. oble žrtev drugega velikega tržaške** y česa, priredi prosvetno društvo n KO ŠKAMPERLE v dvorani na dionu «1. maj*, v soboto, 18- bra ob 21. uri, vokalno-instrumen koncert. Sodelovala bosta harmonikarski , sambel MIRAMAR pod vodstvom P £ Oskarja Kjudra in pevski zbor °-PRIMOREC iz Trebč, pod vo oainucri lUAivnm/in. puu vuvitov*-- Oskarja Kjudra in pevski zbor P-PRIMOREC iz Trebč, pod vod«'"' Cezarja Možine. Vabljeni vsi člani in prijat®!# t štval Odbo Darovi in prispevki V počastitev spomina 30. obletI^o. tragične smrti svojega sina # mo »ipn rlamiin 1O000 *** iu mažiča daruje mama: 10.000 ^ * * za Dijaško matico, 10.000 lir rA spomenik NOB na Opčinah, beno matico, 10.000 lir za šolo nik NOB v Cerknem, 10.000 lir r» v svetno društvo »Ivan Cankar*- V počastitev spomina ob 30. ob* ^ cl junaške smrti Pinka Toma"11* ^ rujeta stric Just in Sonja 2000 PD »L Cankar*, 2000 Ur za S* ‘ pi-in 2000 Ur za ŠD »Sokol*. V >s“ 0 men daruje Ivanka Colja 10®® ŠZ »Bor*. ^ V počastitev spomina ob 30- ^ niči junaške smrti dragega n Pinka Tomažiča in tovarišev d® pjjg-Emil in Tončka Colja 5000 Ur ** ško matico. Ob 30. obletnici mučenišk® Pina Tomažiča in tovarišev^8., ft Tatjana in Jože Koren spomenik NOB na Opčinah- 3000 br Pred dvema letoma je našim umrl Giuseppe PinelB tov** Spominjajo se ga tržaški GORIŠKI DNEVNIK IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Enemu od tržiških roparjev so bistveno povišali kazen z Njegovemu soobtožencu so ljudski sodniki prizivnega odseka porotnega sodišča potrdili prvostopno kazen - Na procesu o vrednotnicah je tožilec predlagal za obtožence skupno skoraj 70 let zaporne kazni Pred prizivno - porotnim sodi-?»m se je včeraj v veliki dvorani paškega porotnega sodišča zaklju-proces proti 22-letnemu Remi-P Cormonsu iz Vidma ter 26-ktaemu Borisu Mermolji iz Trsta, ^ Cologna 61, ki sta bila obtožena J®Pa. Porotniki so pod predsedstvom ®- Franza povišali Mermolji prvotno kazen 2 let in 4 mesecev ^Pora ter 300 tisoč lir denarne *atni na 4 leta in 8 mesecev za-tora ter 560 tisoč lir denarne kazni, Pjjag tega pa izdali še varnostni '*rep, po katerem je obtožencu za 1*1 čas kazni prepovedano oprav-katerokoli javno službo. Njego-Ve®u soobtožencu Cormonsu pa so grdili prvostopno kazen 1 leta in 10 mesecev zapora ter 220 tisoč lir ' ---- - ' ‘•“I ^ame kazni. Obtožnica, ki jo je zastopal javni rjjkc, je dolžila oba ropa z ob-^šilnimi okolnostmi ter nedovolje-?? posesti orožja, ker sta ponoči oktobra predlanskim s Samosom v roki oropali v Tržiču po-f^vodjo bencinske črpalke AGIP in mu odnesla 50 tisoč lir. Nekaj pred polnočjo je namreč pjraons vstopil v bencinski kiosk, rjk poslovodja črpalke AGEP, 34-antonio Cocco iz Tržiča, Ul. balilei 69, je bil v tistem trenut- ku v skladišču kioska, s »klientom* k kiuc B®isom Mermoljo. No se je Cocco vrnil v kiosk, 841 je Cormons nameril samokres ! Prsi in zahteval denar. Moški se * seveda malce obotavljal in zato 84 je ropar pahnil vznak, nato pa 8* zaprl v manjši prostor. Ko je to “Pravil, je pobral iz predala de-nar. nato pa skočil na cesto, kjer Jj4 je že čakal avto fiat 1100 s Požganim motorjem. Na prvi razpravi pred prizivno -?*otmm sodiščem, ki je bila sredi ?®®eca novembra, je Cormonsov ^nilec odv. Businello predstavil "®dsedniku sodišča ter porotnikom ^avniško spričevalo primarija vi-?*teke splošne bolnišnice. Ta po rjaje, da je Cormons od 30. no-J^bbra letos pridržan na H. zdrav-r4em oddelku zaradi diabetisa in J 8a zaradi nujne zdravniške nege j^bkrat še ne morejo odpustiti ^bolnišnice. V ta namen je odv. f^jello dejal, da je Cormonsova f^otnost na procesu absolutno po-in zato predlagal odložitev K^cesa za nedoločen čas. Porotni-5*o po krajšem posvetu delno dojeli branilčevo zahtevo po sod-Jpbedicinskem pregledu Cormonsa * omožili proces na včerajšnji dan. .Not že pri prvi razpravi je bil na včerajšnji prisoten le Mer-Sodnomedicinski pregled Cor-je namreč pokazal, da ta ** *» more zapustiti bolnišnice. .Včerajšnja obravnava se je priče-.. * kratkim nagovorom javnega j^loa dr. Franzota, ki je dejal, Senika priziv proti Cormonsu. Poetiki so nato na kratko zaslišali H^tooljo. Ta je v bistvu potrdil, izrečena ob koncu tega tedna ali i izdah varnostni ukrep, po katerem najkasneje prve dni prihodnjega tedna. * * * Na zatožni klopi tržaškega prizivnega sodišča (preds. Marši, tož. Mayer, zapis. Magnacca) je včeraj sedel 61-letni zdravnik Silvio Sessi iz Ul. Coroneo 16. Obtožnica ga je dolžila kar treh prekrškov in sicer odklonitve zdravstvene pomoči trem osebam, dalje prevare, ker je označil dvajset zdravstvenih pregledov v ambulatoriju kot preglede na domu in končno, ker je s tom ogoljufal vzajemno bolniško blagajno INAM. Na prvostopni obravnavi dne 19. aprila letos se je zdravnik proglasil za povsem nedolžnega. V zvezi s prvo obtožbo je dejal, da se mu ni zdelo potrebno osebno pregledati osebe, ki so ga zatožile, v zvezi z ostalima dvema obtožbama pa pojasnil, da je možno, da se je pri označbi opravljenih pregledov zmotil, in napisal pregled v ambulatoriju kot pregled na domu in obratno. Sodniki so ga spoznali za krivega in ga pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili na 10 mesecev in 5 dni zapora ter na 155 tisoč lir denarne kapni, vrh tega pa je obtožencu za eno leto prepovedano opravljati katerekoli javno službo. Obsodili so ga tudi na oškod-nino bolniški blagajni INAM. Proti tej raszodbi je Sessi vložil priziv in tako so ga včeraj v odsotnosti sodili pred tržaškim prizivnim sodiščem. Javni tožilec dr. Ma-yer je predlagal za obtoženega zdravnika potrditev kazni, branilec odv. Amodeo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodniki pa so v celoti sprejeli tožilčev predlog. Seja predsednikov nadzornih odborov V Vidmu so se včeraj sestali na redni seji predsedniki nadzornih odborov v Furlaniji-Julijski krajini. Na seji, ki jo je vodil odbornik za krajevne ustanove Vicario, so obravnavah vrsto vprašanj skupnega interesa, tako zlasti vprašanje proračunov krajevnih uprav za poslovno leto 1972, vprašanje rajonskih konzult, vprašanje deželnega nadzorstva nad krajevnimi pravilniki in podobno. Predstavniki nadzornih odborov se bodo še enkrat sestali pred novim letom. iiiiiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii S P0HEDEL1K0VE OBČINSKE SEJE RAZPRAVA O TRŽAŠKEM OBČINSKEM PRORAČUNU Govorili so Morpurgo (PLI), Burlo (KPI) in F. S. Romano (PSDI) tar je že dejal prvostopnim porofc- vrh tega pa še povedal, da dobro vedel, da je samokres, ki r* ie »skoraj nevede* hranil v avtu, *azen. ^avni tožilec je predlagal za Merijo izredno visoko kazen: 8 let t ‘j mesece zapora ter 1 milijon denarne kazni, v drugi, podrejeni |£wji pa 5 let zapora in 700 tisoč .._________r________________ JJdename kazni: za Cormonsa je “Vlagal potrditev prvostopne kazni javnem tožilcu je spregovoril 5®°Prej Cormonsov branilec odv. C>nell°, za njim pa Mermoljeva Jjjalca, odvetnika Morgera in Ko-jJ« ,ki sta ocenila izvršen rop kot j«odck, »kateremu se še kokoši Vsi trije branilci so predli?" najnižje kazni ter priznanje 4te olajševalnih okolnosti. * * * J?4 procesu o »goljufiji za eno l^lardo lir», ki že mesec dni po-feSL Pred tržaškim kazenskim so-(preds. Corsi, tož. Brenči, jS®*- Cicarelli) so se po sobotnem S®bnem zaslišanju zadnjih od skupki. 96 prič, predvčerajšnjim zvr-zagovorniki ogoljufanih bančnih [[y°dov in podjetij iz domala vse ter pet branilcev obtožen-1^.: spregovoril pa je tudi javni dr. Brenči Ta ie za vseh 1 ‘ dr. Brenči. Ta je za vseh obtožencev predlagal skupno in 8 mesecev zapora ter 750 ta? Nr denarne kazni, za enega ob-v v^a pa še tri leta internacije pOelovni koloniji. Kazen je tako tC*?deIil: za 48-letnega Agostina tajla iz Rima 17 let in 1 mesec j??8 ter 100 tisoč lir denarne tar4- vrh tega pa še tri leta talil?40* je v delovni koloniji: za 50-I 8a Giannija Giuseppa Sametti-^eKnana 17 let zapora in 100 v? 'ir denarne kazni: za 25-let-^ . Giuseppa Lualdija Iz Milana 6 lif la 1 mesec zapora ter 100 tisoč Q denarne kazni, za 29-letoega Ucla Bergamaschija Iz Milana 5 Lj^Pora in 100 tisoč lir denarne \f*i' za 30-letno Geltrude Silenzi iz V°ve ® 'e' zapora in 100 tisoč lir V^e kazni, za 45-Ietnega Enrica ri^ottija iz Milana 5 let zapora ^1»* "r denarne kazni, za ■taphega Angela Pedrazzinija Iz 1 hv? (Piacenza) 4 leta zapora tisoč lir denarne kazni, za lihega Oliviera Boatija iz Mi-•f , 1 leto in 6 mesecev zapora > Aončno za 44-letno Jole Giusti ,,flJlana 2 leti zapora in 50 tisoč denarne kazni. jjjjoženci so sprejeli predlagane -?di precej hladno, le Tool se je , t«vcej maano, *e »e je ./‘"ko vznemiril, a le za hip. Ker apregovoriti še šest branilcev, *° domnevamo, da bo razsodba Včeraj smo o tržaški občinski seji poročali predvsem iz zornega kota naših nacionalnih pravic, vendar menimo, da je bilo tudi med potekom ostale razprave zabeležiti nekaj zanimivih izjav in stališč. Glede občinskega proračuna za leto 1972 je liberalec Morpurgo govoril nad eno uro. Očital je občinski upravi, da je pripravila tokratni proračun na naglo in ne preveč premišljeno, pri tem pa izgubila dragocenega časa, ko so se občinski odborniki »razbežali* po kon-zultah, da bi jim orisali posamezne ukrepe in raztolmačili težavni jezik številk in shem bilančnega obrazca. Morpurgo je glede vsebine proračuna dejal, da se približuje tržaška občina najvišji točki zadolženosti, preko katere ne bo mogla iti. Obregnil se je tudi ob zadolženost mestnega prevoznega podjetja in tako, čeprav posredno, namignil na nepotrebnost municipalizacije zasebnih prevoznih prog. Za njim je govorila komunistka Burlo, ki je očitala odboru, da je gluh za zahteve, ki prihajajo iz vrst delavskega razreda in boja, ki ga vodi za reforme. Orisala je tri resolucije o proračunu, ki jih je v imenu svoje skupine predložila občinski upravi. V prvi zahteva, naj se področje starih hiš v Ul. Don Bosco nameni za ljudske gradnje in v ta namen razlasti na osnovi zakona 167. Tak ukrep, meni Burlo-va, bi bil v korist stanovalcev tistih hiš, katerim grozijo z izgonom, ker bi na tistih parcelah lahko zgradila zasebna podjetja večje stanovanjske stolpnice. Z drugo resolucijo predlaga Bur-lova, naj bi v proračun vključili 100 milijonov lir za gradnjo novih otroških vrtcev. Pri tem se sklicuje na ustrezna državna in deželna zakona, ki jamčita razpoložljivost skladov za gradnjo otroških vrtcev in jasli. S tretjo resolucijo opozarja Bur-lova na nevzdržni položaj stotin revnih družin upokojencev. Ti živijo v starih in nehigienskih pogojih, a jih lastniki stanovanj izkoriščajo in izžemajo z visokimi stanarinami. Gre v glavnem za stanovanja v ulicah Ponzanino, del Pozzo, S. Zenone, della Guardia, del Toro, Corridoni, San Sergio, del Bosco itd., torej v spodnjem delu Sv. Jakoba. Pa njenem mnenju bi morala občinska uprava, podobno kot za primer hiš v Ul. Don Bosco, ta področja odkupiti ali razlastiti ter jih nameniti ljudskim gradnjam. Omembe vreden je še poseg socialdemokrata profesorja Francesca Sal-vatora Romana. Najprej je Burlovi očital, da je izkoristila sejno dvorano za volilno zborovanje, fašistom in komunistom pa, da so v slabi veri grajali koalicijo zaradi odložitve volitev, zaradi katerih moramo razpravljati o proračunu, ki je zgolj »prehodnega* značaja. Francesco Salvatore Romano je na to govoril o Trstu. Dejal je. da propada v industrijskem smislu in da je zaman utvara o »trgovskem mestu*, ker danes industrija pogojuje tudi trgovino in je slednja le pastorka, če ni industrijske strukture, ki ustreza tradicijam in zmožnostim. Očital je velikim državnim in zasebnim monopolom, kot so IRI, FIAT ali ENI, da se za Trst sploh ne zmenijo in citiral, s tem v zvezi, izjave predsednika IRI Petrillija, da njegova ustanova ne bo investirala v Trstu, ker »smo tam močni*. Salvatore Romano je zato skeptičen o možnosti uspeha delegacij, ki hodijo v Rim na pogajanja o pomorskem gospodarstvu in načrtu CIPE. Dejal je, da je Trst premajhen in prešibek spričo sile teh monopolov tn da nima v rokah sredstev, ki bi lahko vsilila spremembo te politike, Končno je Salvatore Romano grajal stališče in organizacijo tržaške uni- ustreza veliki kulturni in mednarodni funkciji povezovanja narodov in njihovih zgodovinskih vrednot, kar velja predvsem za sosede — Italijo in Jugoslavijo. Prizadevanje za nove letalske zveze iz Ronk Deželni odbornik za promet Va-risco se je včeraj v Trstu sestal s tukajšnjim predstavnikom državne letalske družbe Alitalia dr. A. De Felicejem, s katerim sta obravnavala vprašanja, o katerih je bilo govora na nedavni konferenci o letalstvu v treh Benečijah. Na konferenci, ki je bila v Vidmu, so predstavniki deželnih gospodarskih in turističnih krogov sprožili pobudo za nove mednarodne letalske zveze z Beogradom, Dunajem in Muenchnom. Pobudo je podprla tudi deželna uprava. Družba Alitalia je ob tej priliki orisala svo, načrt za okrepitev mednarodnih letalskih zvez čez naše področje, vendar se je ta načrt nanašal predvsem na letališče Tessera pri Benetkah. Po konferenci so predstavniki Alitalia pokazali pripravljenost, da bi obravnavali vprašanje novih mednarodnih prog tudi s stališča deželnih krogov, ki ima seveda kot težišče Julijsko letališče v Ronkah. Odbornik Varisco je na včerajš njem srečanju z dr. Felicejem potrdil gledišče deželnih krogov ter napovedal, da se bo v tej zvezi v kratkem sestal z glavnim ravnateljem Alitalie dr. Andojem. VAL ZAHTEV PREBIVALSTVA NASE DEŽELE S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Poslanci petih političnih strank £?*£* :ahtevajo omejitev vojaških služnosti Pred dnevi so zakonski osnutek predložili poslanci PSIUP ■ Še prej so osnutek predložili poslanci KPI, PSI, PSDI in KD - Vojaške služnosti so v današnjem času nesmiselne Letošnjega devetnajstega oktobra so socialproletarsld poslanci Gran-zotto (izvoljen v pokrajini Bellu-no), Lattanzi in Luzzatto predložili zakonski osnutek štev. 3703, ki predvideva novo ureditev na področju vojaških služnosti. Omenjeni osnutek sestavlja enajst točk, ki precej omejujejo sedanje hude določbe obstoječega zakona. V zakonskem osnutku poslancev PSIUP vidimo polemičen prijem z vlado, ki ni do sedaj spremenila dosedanjega zakona, niti ni omejila vojaških služnosti, ki so v današnjem času in z današnjo stopnjo vojaške tehnike docela anahronistične. V tem zakonskem osnutku je tudi točka, ki govori o premajhni odškodnini, ki io lastnikom zemljišč daje vojaška oblast za povzročeno škodo. Omenimo še najvažnejše točke v tem zakonu. Omejiti je treba o-zemlje, na katerem se lahko določijo vojaške služnosti. Omejiti je treba vrsto obstoječih prepovedi, ki niso le anahronistične, marveč omejujejo zasebno lastnino zemljišč. Krajevne civilne oblasti so pri tem zainteresirane: zaradi tega morajo biti njeni zastopniki soudeleženi pri ocenitvi škode. Omejiti je treba pristojnost vojaških oblasti, ki ne smejo imeti pravice omejevati občinske regulacijske načrte, če niso ti v skladu z interesi vojaške oblasti. Prizadetim lastnikom, ki jih bremenijo vojaške služnosti, je treba dati primemo odškodnino. Vojaške služnosti marajo biti časovno omejene. V slučaju morebitnega spora med vojaško oblastjo in prizadetim lastnikom zaradi odškodnine. mora obstajati jamstvo ocenjevanja s strani sodne oblasti. To je v grobih »brisih osnutek zakonskega predloga poslancev PSIUP. Omeniti moramo, da so bili letos predloženi že drugi zakonski osnutki, ki zahtevajo revizijo obstoječega zakona o vojaških služnostih. Komunistični poslanci so zakon predložila letos marca; poleg poslancev izvoljenih v naši deželi so omenjeni osnutek podpisali tudi znani poslanci vsedržavnega pomena, med njimi tuidi člani obrambne parlamentarne komisije. Zakonske osnutke so predložili še socialisti, socialdemokrati in krščanski demokrati. Osnutek večinske stranke so podpisali le poslanci izvoljeni v naši deželi, zaradi tega so imeli komunisti s KD tudi neko polemiko. ne zakonske osnutke poslanci raznih strank predložili letos, potem ko je v Doberdobu bilo množično zborovanje parlamentarcev, krajevnih upraviteljev in političnih mož, na katerem so ostro obsodili vojaške služnosti, ki bremenijo našo deželo, v glavnem obmeine kraje. Ljubljanski učenci seznanjeni z življenjem gorišklh Slovencev Učenci dveh ljubljanskih osemletk so se seznanili z življenjem naše narodnostne skupnosti na Goriškem na zanimiv in direktni način. Podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič je ob priliki praznovanja dneva republike, v sodelovanju z vodstvi dveh osemletk, obiskal šolo »Vita Kraigherja* in Prvi posvet komisije za rajonske odbore - Danes ponovna seja odbora šalo «Mirana Jarca*. Učiteljem, profesorjem in učencem je omenjeni goriški prosvetni delavec povedal nekaj podatkov o življenju Slovencev v zamejstvu, o izboljšanem obisku slovenskih šol na Goriškem, o vsakdanji borbi za narodnostne pravice, ki jo tu bijemo Slovenci. Po teh uvodnih besedah je Rožič učencem prikazal film o lanskem praznovanju 1. maja na Goriškem, pri katerem je sodelovala vsa slovenska mladina v štafetnem teku od Jamelj do Števerjana. Učence je seveda najbolj navdušila množična udeležba slovenskih zamejskih miadincev na tej veličastni mani- s področja finance, so- fsifs. S £*» «^^«»1«- vzgojitelji, med katerimi so starejši imeli solze v očeh, zahvalili Občinski odbor v Gorici je imel v ponedeljek zvečer običajno tedensko sejo, na kateri je bil glavni problem razprave proračun občinske uprave za 1972 s katerega odobritvijo so že v zamudi. Odborniki so proučili občinske dohodke in večji del postavk za izdatke. Danes, v sredo zvečer, se bodo odborniki sestali na ponovni seji, na kateri bodo nadaljevali s proučevanjem proračuna. Na seji so določili tudi datum za sklicanje seje občinskega sveta, ki bo v ponedeljek 20. t. m. z začetkom ob 18.30. Razpravljali bodo predvsem o proračunu, ki ga pripravlja občinski odbor. Na ponedeljkovi seji so obravnavali tudi nekatere druge probleme upravne za lep prikaz življenja Slovencev v zamejstvu. Kmalu bodo omenjeni film prikazovali tudi v drugih šolah v Ljubljani in v drugih krajih Slovenije. V četrtek 9. t. m. je bila na županstvu tudi prva seja občinske komisije za organizacijo rajonskih posvetovalnih odborov, ki ji je predsedoval odbornik Fantini. Kot znano je komisijo imenoval občinski svet ter so v njej zastopane vse politične skupine občinskega sveta ter ima namen pripraviti za občinsko upravo vse potrebne e-lemente, naslove in priporočila, da se izvede učinkovita decentralizacija občinske uprave na demokratični osnovi. Na omenjeni prvi seji so člani komisije podrobno razpravljali o bodočem ustroju rajonskih svetov posebnim ozirom na njihovo vključitev v demografski, socialni in gospodarski ustroj mesta. Slikarska razstava v naselju INA-CASA Nocoj ob 18.30 bodo na sedežu socialnega centra ISSCAL v Ulici Pasubio 8 (v naselju INA-Casa med Štandrežem in mestom) »tvorili slikarsko razstavo Domenica Di Sta-sia in Giannija Marega. Razstavo prireja krajevna javna knjižnica, ki jo vodi ga Antonietta Marchi. Razstava bo odprta do 25. decembra. ........................ IZ BENEŠKE SLOVENIJE Občinska delegacija iz Tolmina bo prišla na obisk v Čedad V nedeljo počostitev spomina padlih borcev ■ S seje občinskega sveta v Špetru Zanimivo je. da so vse omenje-1 vence. V nedeljo 19. t. m. bo preteklo 27 let odkar so nacifašisti ustrelili osem partizanskih borcev na športnem igrišču v Čedadu, ki se sedaj imenuje po njih »Igrišče mučenikov za svobodo*. Za dostojno počastitev njihove žrtve bo občinska uprava v Čedadu ob sodelovanju krajevne sekcije ANPI pripravila v nedeljo počastitev njihovega spomina. Program predvideva: ob 10.15 se bodo predstavniki oblasti, raznih organizacij in drugi udeleženci zbrali pod oboki županstva od koder bo ob 10.30 krenil sprevod na športno igrišče. Ob 10.45 bo govoril predsednik zveznega sveta odporništva, za njim bo zbrane pozdravil župan in senator Peliz-zo. Uradni govor za proslavo pa bo imel dr. Fogar, predstavnik deželne ustanove za zgodovino odporništva. Seveda bodo pred spomenik padlim položili tudi številne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii NOV DOKAZ OGORČENJA PROTI ODPUSTU PROF. KOMJANCA Svojevoljna odločitev poverjene ravnateljice trgovske šole v Gorici Lojkove o odpustitvi profesorja Komjanca je povzročila že celo vrsto solidarnostnih dokazov z žrtvijo nasilnega avtoritarizma. Zadnja izmed pobud proti takšni samovolji, ki se bije s sodobnimi koncepti demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, prihaja iz vrst šolskega sindikata CGIL iz Gorice, ki je v več tisoč izvodih natisnil dvojezični letak ter ga razdelil po šolah, tovarnah itd. Glasi se: iiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU AKCIJE ZA IZBOLJŠANJE PROMETA V PREDMESTJU Občina uvedla v Rojanu vrsto novih parkirišč Župan je v okviru novih ukrepov za izboljšanje prometa odredil v Rojanu naslednje spremembe v parkiranju' v Ulici Valmartinaga: parkirni prostor za avte na strani sodih hišnih številk (ob štev. 10 do 10*2); parkirni prostor za avte na strani lihih hišnih številk (od štev. 3 do 5); parkirni prostor za avte na pločniku na cestnem odseku med ulicama Giacinti in Gelsomini, na strani sodih hišnih številk (od 2 do 8). V Ulici Ginestre: parkirni prostor za avte na pločniku na odseku med ulicama Giacinti in Gelsomini na strani sodih hišnih številk (od 8 do 14); parkirni prostor za avte na pločniku na cestnem odseku med ulicama Giacinti in Gelsomini na strani lihih hišnih številk (od 3 do 9); prepoved parkiranja za vsa vozila na strani lihih hišnih številk pred šolo, na odseku med ulicama Montorsino in Giacinti. V Ulici Giacinti: parkirni prostor na pločniku na strani sodih hišnih številk (od 26 do 28) na cestnem odseku med ulicama Ginestre in Valmartinaga; parkirni prostor za avte na pločniku na strani lihih hišnih številk (od 5 do 7), pred šolo: parkirni prostor za avte na pločniku na strani. kjer je šola (lihe hišne številke); parkirni prostor za avte na pločniku nasproti šole na strani sodih hišnih številk. V Ulici Gelsomini: parkirni prostor za avte na pločniku na strani lihih hišnih številk na cestnem odseku med ulicama Ginestre in Valmartinaga: parkirni prostor za tovornjake in tovornjake s prikolico na strani lihih hišnih številk v cestnem odseku med Ulico Valmartinaga in vhodom v ENEL. V Ulici Montorsino: parkirni pro-verze, kjer poučuje, ker nikakor ne ! štor za avte na pločniku na strani šo- le (sode hišne številke), na cestnem odseku med ulicama Ginestre in Giacinti. Obenem je župan preklical prepoved parkiranja v Ulici Giacinti na strani sodih hišnih številk od štev. 32 do križišča z Ulico Montorsino. Preklical je tudi parkirišče za tovornjake s prikolico na strani lihih hišnih številk Ulice Gelsomini, na cestnem odseku med ulicama Ginestre in Valmartinaga ter parkirišče za dvanajst avtov in dva motocikla v Ulici Montorsino, na cestnem odseku med ulicama Ginestre in Giacinti. V okviru akcije za reorganizacijo prometa in ob ugotovitvi, da je Ulica delTEremo na odseku med ulicama Marchesetti in San Pasquale zelo ozka ter spričo dejstva, da je tudi dokaj strma, je župan odredil enosmerni promet po Ulici deU’Eremo, od Ulice Marchesetti proti hišni številki 146/3. župan je tudi odredil začasno prepoved parkiranja ob delavnikih od 8. do 17. na obeh straneh Ulice Baiardi od začetka do hišne številke 70. Ukrep bo veljal do konca del na cesti, ki bodo trajala približno dva meseca. Kdo je izgubil psa? Pri družini Ciglič v Sčednem št. 6 v Števerjanu že nekaj časa hranijo psa, ki je pribežal kdo ve od kod ter poiskal pri njih zatočišče. Pes je bel z rumenimi lisami. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na zgornjem naslovu. (•) Prihodnji ponedeljek bo v telovadnici CONI na Rojcah letni občni zbor športnega društva Unio-ne pugilistica goriziana. Na dnevnem redu imajo običajne točke dnevnega reda, poročila ter izvolitev odbornikov za prihodnjo de lovno dobo. *Šolski sindikat CGIL smatra za potrebno, da obvesti vse osebje, ki deluje na šoli, o težkem zati-ralnem ukrepu proti Marjanu Kom-jancu, profesorju verouka na slovenski trgovski šoli v Gorici. Ravnateljica prof. Rosalia Lojk, ki poleg ravnateljstva na nižji srednji šoli vodi istočasno ravnateljstvo trgovskega zavoda, ki bi po zakonu moralo biti samostojno strokovno usposobljenim ravnateljem, je preklicala prof. Komjan-cu imenovanje za poučevanje v šolskem letu 1971-72. Ta hud ukrep je višek vrste zaviralnih dejanj didaktičnega delovanja in šolske zavzetosti omenjenega profesorja, in je odet v videz legalnosti, ki ima svoj temelj i; zakonih iz leta 1924. Izmed vseh profesorjev se je Marjan Komjanc namreč najbolj zavzemal za vrsto pobud, ki jih priporoča samo ministrstvo za šolo (ustvaritev boljših odnosov dijaki in z družinami, ustanovitev sveta staršev), ki so očitno v nasprotju z birokratičnim pogledom šole in z avtoritarnim vodstvom omenjene ravnateljice. Ramo iz tega razloga se je ravnateljica Lojk pogostoma znašla v nasprotju s starši, profesorji in z dijaki, ki so povzeli vrsto akcij, da bi prišlo do preklica ukrepa proti odslovljenemu profesorju, kot so nastopi pri šolskem skrbništvu in pri nadškofu, pisma časopisom, stavka na šoli itd. Šolski sindikat CGIL sodi, da se mora zavzeti za prof. Komjanca, ker omenjena agitacija sovpada s širšim gibanjem boja proti avtoritarizmu, ki še vedno vlada na šolah. Ni namreč dopustno, da po 25 letih proglasitve ustave fašistični zakoni urejajo odnose med profesorji in ravnatelji in dajo legalno možnost ravnateljem, da u-krepajo proti profesorjem, ki svojem šolskem delovanju pridejo v nasprotje z osebnimi pogledi šolskega ravnatelja. Naš sindikat proglaša svojo aktivno solidarnost s prof. Komjancem. in ponovno opozarja vse, ki delujejo za boljši in demokratičnejši svet, da vladajo v šoli hude pomanjkljivosti demokratičnega zna čaja. Poziva vse, da se zavzamejo, da novi zakoni, ki se pripravljajo, sprejmejo jasno načelo, da kolektivni organi urejajo življenje na šolah. Na tej osnovi šolski sindikat CGIL proglaša agitacijsko stanje vseh svojih članov in poziva budnosti vse demokratične šolnike, dokler višje šolske oblasti ne bodo preklicale hudega ukrepa, ki je danes prizadel prof. Komjanca a lahko jutri prizadene vsakega izmed nas.» V ponedeljek 20. t. m. je napovedan v Čedadu obisk občinske delegacije iz Tolmina. Na povabilo čedadske občinske uprave bo prišel predsednik občinske skupnosti iz Tolmina inž. Ferdo z vsem občinskim odborom. Na županstvu ;ih bo sprejel sen. Pellizzo prav tako z vsem občinskim odborom. Ob priliki tega prijateljskega obiska bodo skupno obravnavali obmejne in vse druge skupne probleme ter pripravili osnovo za nadaljnje prijateljsko sodelovanje ob odprti meji. Po tem uradnem delu in zaključenih razgovorih si bodo gostje iz Tolmina ogledali zanimivosti in spomenike Čedada, vključno zanimivosti longobardskega arheološkega muzeja z njegovimi bogatimi zbirkami. Občinski svet v Špetru je imel pred dnevi sejo, na kateri so obravnavali in odobrili občinski proračun za leto 1972 ter obračuna 1970 in za 1969. Odobrili so nadalje najetje posojila za 19 milijonov lir pri državni blagajni v Rimu za asfaltiranje nekaterih občinskih cest in popravilo mostu v nekem zaselku pri Bmasu. Pregledali so tudi položaj občinskih uslužbencev in odobrili sklep za povišek dopolnilne doklade za 1972. Na Oslavju ni javne razsvetljave! Domačini na Oslavju se upravičeno pritožujejo, ker so ie tri tedne dobesedno brez javne razsvetljave. Lepe cestne svetilke, ki jih ie občina pred časom postavila so ugašene in to ljudem seveda ne prija. Domačini upravičeno pričakujejo, da bodo odgovorni to stvar popravili, tako da bodo svetilke od zgomeja Oslavja do Sovence spet gorele. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljsko slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10 sporoča, da bo v petek 17. decembra ob 18. uri roditeljski sestanek v prostorih te šole. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Fašistični letaki pred slovensko šolo Prejšnjo soboto so goriški fašistični pobalini razmetali po cestah ostanke letakov o coni B. ki so jih tiskali ob priliki govora Sardosa Albertinija v Gorici. Letake so odvrgli predvsem pred trgovinami, v katere zahajajo jugoslovanski kupci, pa pred poslopjem slovenske šole v Ulici Randaccio. Na podlar gi obstoječih zakonov ne moremo prepovedati tem t>obalimm metanja letakov, vendarle je značilno na koga merijo s temi svojimi podvigi. Natečaj za zdravnike INPS V uradnem listu št. 283 od 10. novembra je bil objavljen natečaj za 434 službenih mest za zdravnike druge kategorije pri socialnem skrbstvu INPS. O teh je namenjenih 254 za službovanje na področju dežel Furlanija - Jul. krajina in Gornje Poadižje. Rok za predložitev prošenj in dokumentov zapade 10. januarja 1972. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na pokrajinskem tajništvu INPS v Gorici. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nikolaj Robertovič Erdman Samomorilec Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR JUTRI, 16. t. m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (Abonma red A in B) Vozni red avtobusov: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkišče. gostilna Peric Rupa - Peč Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno Števerjan ob 19.50 Bukovje Števerjan ob 19.55 Dvor Osla v je ob 20.05 pri kostnici Pevma št Maver 20.10 pri spomeniku. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauoua Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ V soboto, 18. t.m. ob 16. In 16. uri v Katoliškem domu v GORICI v četrtek. 23. t.m. ob 10. in 15.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU J. S. Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA Komedija v treh dejanjih V nedeljo, 19. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI r ponedeljek, 20. tm. ob 20. uri V TOLMINU umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiirNiuMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiniiiuiiimiiimii SINDIKALNI VIST! Pogajanje za SNI A v Trstu bodo jutri nadaljevali Včeraj dopoldne je bil na sedežu deželne uprave v Trstu sestanek med predstavniki treh sindikalnih organizacij in vodstvom tovarne SNIA Iz Zdravščine, ki mu je predsedoval deželni odbornik za delo Stopper. Sindikalni predstavniki so predlagali naj vodstvo tovarne pristane na globalno rešitev vseh spornih problemov. Ko so sindikalisti predložili zahteve delavcev, so predstavniki tovarne postavili svoje protipredloge, ki so bili za delavce nesprejemljivi. Zato so se sporazumeli, da bo ponoven sestanek jutri, v četrtek. Danes pa bo sindikalno zborovanje prizadetih delavcev ob 13. to 14. uri, na katerem bodo sindikalni predstavniki poročali delav- cem o poteku pogajanj in sedanjem položaju. Pogajanja za ASGEN so se včeraj ves dan nadaljevala v Rimu s posredovanjem ministra Donat Catti-na, vendar so še daleč od sporazuma in delavci so sklenili proglasiti za jutri v četrtek splošno triurno stavko kovinarjev v Tržiču in v Gorici. V primeru dosege sporazuma bodo seveda stavko odpovedali. V podjetju SIMO v Tržiču bodo imeli danes trojno zborovanje delavcev ob zaključku treh delovnih mezd, na katerem bodo proučili glavne točke sindikalnih zahtev. Na zvezi industrijcev v Gorid pa bodo danes imeli posvete o sporazu mu za delavce podjetja Detroit iz Tržiča. CORSO 17.00-22.00: »Ricatto di un commissario di polizia a un giova-ne indiziato di reatoo. Philip Moi-ret in C. Cellier. Francoski barvni film. MODERNISSIMO 16.00-22.00: »Pugni. puppe e peppitte*, J. Wayne in Ca-pucine; ameriški kinemaskopski film v barvah. VERDI 17.00—22.00: «Lo spavaldo*, R. Redford in M. Roland. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.00-21.30: «11 peccato di Adamo ed Eva*, G. River in E. Candy; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.00—21.30: »Yorga il vampiro*. R. Quarry in D. Anders; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO ob 17.30 »I morti non si contano*. A. Stepnen m M. Danon. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: »Non dramma-tizziamo... č solo questione di cor-na». Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Anche per fian-co ie carogne hanno un prezzo*. J. Cameron. Barvni film. l\uvu Gorica SOČA (N. Gorica): »Bog oprošča, jas pa ne», italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »človek, ki si je izmišljal stvari*, danski čmo-beli film — ob 18. in 20. PRVAČINA: »Privatni detektiv (teleg*, angleški barvni film — ob 20. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: »Pika nogavička*, švedski barvni film — ob 17. in 19.30. KANAL: Prosto. DESKLE: »Babje poletje*, jugoslovanski barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna VILLA S. GIU-STO. Korzo Italija 244, tel. 3538. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo. dr. Giorgio Olivetti, Ul. L maja 94 — tel. 733-21. Razna obvestila Danes zvečer ob 20.30 bo v sejni dvorani na sedežu v Ulici Malta, seja glavnega odbora Slovenskega podpornega društva za Goriško, člani odbora so naprošeni, da se seje gotovo udeleže. Iz goriškega matičnega urad« Dne 13. decembra so na garišketa matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 8 smrti. Rojstva: Federica Crismani, Laura Tossut, Stefano Formigoni, Doniš Bertogna, Luigi Berini, Barba-Poian, Paolo Zilli. Umrli: 53-letni Vittorio Contdn; 58-letna upokojenka Eloida Montana; 80-letna upokojenka Luigui Bergomas; 66-letni mizar Jožef Hvalič; 55-letni delavec Giovanni Geretto; 70-letna upokojenka Celestina Lorenzutti; 92-letna upokojenka Margherita Corsi; 75-letna gospodinja Elisabetta Fantini vd. Cechet. OB 30-LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu Spomini Vladimira Duj mo vica na Rinka Tomažiča in proces XVI. Preiskava je trajala več kakor leto dni. Nato so nekatere izpustili zaradi pomanjkanja dokazov in jih poslali na policijsko kon-finacijo ali pa v posebne kazenske bataljone. Za sojenje pred posebnim sodiščem so prijavili 60 obtožencev la jak opredelili po politični pripadnosti v tri skupine: komuniste, intelektualce in teroriste. V obširni obtožnici so bila opisana resnična ali dozdevna dejanja proti fašistični državi. Proces se je začel 2. decembra 1941. leta v dvorani porotnega sodišča v Trstu, kamor je prišlo posebno fašistično sodišče, katerega člani so bili sami fašistični visoki oficirji pod predsedstvom fašističnega konzula, generala Tringalija - Casanove. Preveč obsežno bi bilo opisati podroben potek samega procesa, toda ne morem pozabiti njegovega posebnega vzdušja. Obtoženci smo ponosno odgovarjati fašističnim sodnikom, nismo zamolčali krivic in trpljenja, ki ga je utrpelo naše ljudstvo v 20 letih fašistične vladavine. Drzavnj tožilec je zahteval 12 smrtnih obsodb in skupno 973 let zaporne kazni. Dne 14. decembra 1941 ob 12. uri 35 minut so razglasili razsodbo: 9 smrtnih obsodb in skupno 960 let zaporne kazni. Procesu je prisostvovalo 60 obsojencev in so bili obsojeni na sledeče kazni: 1. ABRAM Anton, električar. 30 let 2. BABIČ Ante, študent, oproščen 3. BESEDNJAK Alojz, kmetovalec, 6 let 4. BIZAJL Franc, kmetovalec, 30 let 5. BOBIČ Radivoj, študent, oproščen 6. BOLCIČ Milan, uradnik, 15 let 7. BOBEK VIKTOR, pek. smrt 8. BROVČ Mirko, trgovec, 30 let 9. BUDIN Alojz, študent, 30 let 10. CARAMORE Oscar, delavec, 1 leto in 6 mesecev 11. COLJA Srečko, kamnosek, 16 let 12. ČERMELJ Lavo, profesor, smrt 13. ČOK Andrej, učitelj, 12 let 14. ČOPI Leopold, delavec. 30 let 15. DANEV dr. Anton, zdravnik, 10 let 16. DI LENARDO Rudolf, kamnosek, oproščen 17. DOLENC Jakob, kmetovalec, 30 let 18. DUJC Albin, zobotehnik. 30 let 19. DUJMOVIČ Vladimir, trgovski pomočnik 30 let 20. GAŠPERŠIČ Ivan, delavec, 30 let 21. IVANČIČ Ivan, tekstilni delavec, smrt 22. KAVS Franc, novinar, smrt 23. KLAVORA Ivan, delavec. 30 let 24. KOS Jože, kmetovalec, oproščen 25. KOS Simon, kmetovalec, smrt 26. KOSOVEL Josip, profesor, 15 let 27. KUKANJA dr. Angel, pravnik. 16 let 23. LOVREČIČ Štefan, bančnik. 15 let 20. MANKOČ Vladimir, študent, 12 let 30. MLEKUŽ Edvard, delavec. 6 let 31. PAHOR Roman, uradnik, 12 let 32. POSTOGNA Giovanni, delavec, 30 let 33. POŽRL Ludvik, kmetovalec, 30 let 34. PREZELJ Ludvik, kmetovalec, 30 let 35. REJEC Srečko, kmetovalec. 30 let 36. RUKIN Ferdinand, delavec, 7 let 37. SARDOČ Dorče, zobozdravnik. smrt 38. SEMEC Jakob, kmetovalec, 30 let 39. SFILIGOJ Avgust, advokat, 30 let 40. SLAVK Slavoj, advokat. 15 let 41. SLUGA Franc, kmetovalec, 30 let 42. SOSIČ Viktor, študent, 24 let 43. STANIČ Bruno, uradnik, 12 let 44. ŠČUKA dr. Anton, agronom, smrt 45. ŠKRLJ Albin, delavec. 30 let 46. ŠTEFANČIČ Karlo, študent. 10 let 47. ŠTURM Ludvik, študent, 12 let 48. TOMAŽIČ Pinko, študent, smrt 49. TONČIČ dr. Frane, advokat, 16 let 50. TUTA dr. Venceslav, pravnik, 30 let 51. UDOVIČ Franc, trgovec. 12 let 52. UJČIČ Jože, mehanik. 30 let 53. URBANČIČ Marija, uradnica. 8 let 54. URŠIČ Adolf, študent. 30 let 55. VADNAL Ivan, kmetovalec, smrt 56. VATOVEC Ivan, mizar, 30 let 57. VREMEC Vid, uradnik, 15 let 58. VUK dr. Stanislav, pravnik, 15 let 59. ZIDARIČ Boris, študent, 6 let 60. ZORNK Mirko, rudar, 30 let Smrtne kazni za prof. Lava Čermelja, Franca Kavsa, dr. Dor-četa Sardoča in dr. Antona Ščuko so bile spremenjene v dosmrtno ječo. Pinko Tomažič je tik pred smrtjo napisal ta-le politični testa ment in pretresljivo izpoved komunista: »Ljubil sem naš Kras, morje, naravo, otroke, vse kar je bilo okrog mene. Mlad sem. V tej kratki življenjski dobi sem mnogo doživel. Ravno zato dam svoje življenje brez kakršnegakoli obžalovanja, kajti pred menoj in za menoj bo žrtvovalo življenje milijone tovarišev in tovarišic, ki so bili bolj vredni in potrebni za delavsko gibanje, da bi živeli kot jaz. In ko boste analizirali naše delovanje, boste gotovo ugotovili mnoge napake. Zavedajte se, da smo bili zelo šibki in da je bil fašizem močnejši od nas. Z vsem tem je bila naša borba po naših močeh neizprosna. Bonli smo se proti fašizmu in njegovemu kapitalističnemu izkoriščanju za narodno svobodo ter socializem. In ko boste živeli svobodno v naši Dujmovič Vladimir • Balkan (Nadaljevanje na S. strani) ::::::: i i ANDREJ JELAČIN JUTRO (ob 30. obletnici II. tržaškega procesa) V jutru ledeno mrzlem, ko burja je udarjala v lica in dan preganjal je temo noči, pričakala v ječi je zadnji zor velika družina jetnikov, trpinov, junakov, ljudi. Nazorov različnih in ciljev, poti, goreli vsi za slovenstva so stvar, enako tep>eni, od istih zveri, pripravljeni dati življenje ji v dar. Kakor pritoke struga je reke, družila bol jih v val je deroč, za jezik očetov, za svobodo na veke, v zemlji trpeči so črpali moč. V celicah smrti ob luči spominov, vsakdo v mislih prehodil je pot, od iger otročkih, do tistega dne, ko strel mu je misel pretrgal in ustavil srce. Domovini, delu in dragim veljal je zadnji pozdrav. Poletel je k otrokom na Krasu, do žene ob vznožje Snežnika in k staršem — do Krna višav. Korenine čutil vsak je globoko, na zemlji tej že stoletja si podajamo roko, iz roda v rod s čašo pelina. In na vratih odprtih samic stali poslednjič so : Ivančič, Tomažič, Kos, Bobek, Vadnal. Mladi in polni načrtov, z iskro nedokončanega boja šli so na pot... Padli so streli — in jata preplašenih ptic zavreščala je v zadnje slovo. Bledi, odprtih oči, so zrli poslednjič v mrtvo nebo. Decembra 1971. DB VOLITVAH NOVEGA PREDSEDNIKA Predsedništvo stane nad 4 milijarde lir Predsednikova plača je razmeroma nizka Veliko več nanesejo mnogi drugi stroški Pozornost vse italijanske in ne le italijanske javnosti je te dni uperjena v Rim, na volitve novega predsednika italijanske republike. Politična borba med naprednimi in manj naprednimi ter tudi nazadnjaškimi silami prihaja v tem primeru močno do izraza in zavlačevanje izvolitve predsednika republike prav gotovo negativno vpliva na javnost, ki se pogosto vpraša, koliko vsa ta zadeva stane. Prav zares je demokratična ureditev dežele mnogo preveč vredna, da bi jo ocenjevali v lirah ali v kateri koli valuti. Še več, ta demokracija je toliko stala, da bi vsako tovrstno ocenjevanje bilo neumestno. Zato se ne bomo spraševali, koliko bo stala izvolitev novega predsednika republike, pa čeprav gre že v težke milijarde, pač pa se bomo ob tej priložnosti ustavili pri ceni, ki jo italijansko ljudstvo plačuje za to, da ima predsednika republike in ne več vladarske hiše. Seveda je tudi ta primerjava eden izmed dokazov novih družbenih razmer, kajti o tem obstajajo točni podatki, kar ni bilo možno v dobi, ko je bila na čelu države vladarska hiša, ki je poleg apanaže imela še razne druge vire dohodkov, ki niso šli v javnost, medtem ko se za predsedništvo točno ve, koliko sredstev ima na razpolago Predsednik republike stane državo 4 milijarde 208 milijonov lir na leto. To je veliko in malo, s katere strani pač vso zadevo ocenjujemo. Dejansko ta vsota predstavlja štiri stotinke odstotka ce lotnega proračuna Italije. uimiimMiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiimmiiiiiiiii NE GRE ZA ZDRAVILO, PAČ PA ZA PRIPOMOČEK Sovjetski preparat «B-15» služi baje proti staranju IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Celiberti v Cartesius V sicer dolgi uvodni besedi kataloga Celibertijeve razstave v' galeriji Cartesius je likovni kritik Li-cio Damiani verjetno do danes najbolje pogodil bistvo značilnosti u-stvarjanja tega furlanskega umetnika, ki živi med Vidmom in Rimom. Sedanja je pri nas že peta razstava po mnogih po Evropi in Ameriki in po prikazanih delih gotovo najenotneje sestavljena. Skoro vse slike so namreč v vsebinski osnovi skladne z osrednjo temo podajanja metuljev. V zračnosti prostora lahno lebdeča perot je že delj časa pogojevala sestavnost Ce-libertijevih slik do golobov iz predzadnje dobe. Je pa njih skoroda enobarvna sivina grobih barvnih do nadvižnosti nanesenih namazov o-mejevala nadaljnjo razširitev tematike. Golob miru, ki je vzletel v njegovih delih po bolestno občutenem likovnem podoživljanju terezinske tragedije židovskih otrok, se tu spreminja v pestrejšo prispodobo čiste življenjske radosti, v frfotajočega metulja, ki ga Celiberti podaja brez širšega prikaza resničnosti izgleda bolj kot oblikovno nakazo. So pa v teh velikih podobah visoko ovrednotene vse Celibertijeve slikarske vrline, od odločne živahnosti igre potez do izredno prefinjene uporabe različno gostih mrežic, ki smiselno in učinkovito ponazarjajo neotipljivi zlati prah metuljevih kril. MILKO BAMBIČ Vrsto let je bil tako rekoč na dnevnem redu romunski preparat »Gerovital*, s katerim se je proslavila prof. Aslanova. Kakor smo mogli zabeležiti v marsikaterem časopisu, celo v strokovnih revijah, je ta preparat pomagal marsikomu. Ljudje, ki so bili že bolj ali manj »odpisani*, so ponovno zaživeli, potem ko so opravili daljše zdravljenje z »Gerovitalom*. _Slayes tega zdravila ali bolje krepčila je šel daleč preko romunskih meja in tedaj so se z njim začeli ukvarjati tudi obmejni organi in celo sodišča. In to tudi pri nas. Nato je šel »Gerovital* nekoliko v pozabo. Sedaj prihaja v ospredje neko drugo podobno sredstvo, sovjetski preparat »Calgam*, ki je znan tudi pod imenom «B-15». Kakor je povedal načelnik sovjetskega zavoda za biokemijo v Moskvi prof. dr. V. N. Bukunin, «Calgam» ni zdravilo v pravem pomenu besede, pač pa je to pripomoček in sicer vitaminski preparat, ki deluje na dva načina: izrazito stimulira organizem pri «porabi» kisika, z druge strani pa ima tudi obsežna antitoksična svoj-stva. Sovjetski farmacevti priznavajo, da »Calgam* oziroma «B-15» ni njihov izum. Prvi je prišel z njim na dan ameriški znanstvenik E. T. Krebs, ki ga je leta 1951, to se pravi pred dvajsetimi leti, odkril v peškah marelice, v rižu in v konjskih jetrih. Temu vitaminu je dal ime »pangamska kislina*, kar nam posredno pove, da deluje na širokem področju in da jo moremo najti v prirodi na več mestih. Dve leti za ameriškim odkritjem je do istih ugotovitev prišel japonski znanstvenik Tomiama, ki je v bičjih jetrih odkril neko sestavino, ki je po svoji strukturi zelo blizu strukturi vitaminov B-12, B-13 in B-14. Ker gre za sku- pino med seboj zelo podobnih vitaminov, je tej sestavini dal ime »B-15*. Kmalu za Japonci so se z isto sestavino srečali tudi nemški biologi in farmacevti. Za Nemčijo je prišla na vrsto Italija. In tudi drugod po svetu so začeli temeljiteje proučevati in uporabljati «B-15», oziroma preparate iste ali sorodne vsebine, Id so jih imenovali na razne načine. V Sovjetski zvezi so ta preparat preizkusili in ga uporabljajo v mnogih bolnišnicah in mnogi so z njim ne le zadovoljni, pač pa se nad njim celo navdušujejo. «B-15» zelo dobro de srčnim bolnikom, ljudem s sklerozo, ljudem, ki imajo motnje v metabolizmu, ljudem, ki imajo težave zaradi bronhialne astme, in v splošnem vsem nekoliko starejšim ljudem, pri katerih se začnejo pojavljati razne težave. Sovjetska medicinska literatura govori celo o ljudeh, ki so si po dveh ali celo po treh infarktih s preparatom »B-15* tako opomogli, da so se lahko vrnili na delo. Sicer pa ima ta preparat še eno dobro stran, kdor ga jemlje, ne bo čutil nobenih stranskih motenj. Zato ga v Sovjetski zvezi vedno bolj uporabljajo kot odlično pomožno sredstvo pri zdravljenju najrazličnejših bolezni, posebno pri daljšanju tako imenovane aktivne življenjske dobe. PKKJLLI SMO OBALA. Revija za družbeno — gospodarska vprašanja in kulturo, Koper. Oktober 1971, št. 10-11. VENEZIA 71. I problemi della dt-tk al consiglio comunale 28 sett. - 5 ott. 1971. SANTE' DU MONDE. Le magazine de 1’Organisation Mondiale de la Sante. Novembre 1971, Od kod izhaja ta številka? Kako moremo podrobno izračunati stroške, ki jih terja predsedništvo v Italiji? Najprej predsednikova plača. Pred sedmimi leti, ko je Giuseppe Saragat prevzel predsedništvo republike, je parlament podvojil plačo ali apanažo predsednika republike na 30 milijonov lir, medtem ko je prej znašala le 15 milijonov lir. Trideset milijonov lir ni veliko, saj veliko več zaslužijo visoki specialisti, da ne govorimo o raznih veleposestnikih in industrijah. Zato je tudi logično, da 30 milijonov lir ne more kriti stroškov, ki jih ima predsednik republike. To bi bilo dovolj le za njegove rekli bi družinske stroške, ni pa dovolj za stroške, ki jih ima kot predsednik republike. Zato so mu na voljo »dotacije predsedniku republike*, ki znašajo še 180 milijonov lir na leto. Iz teh se morajo kriti vsi redni in izredni stroški predsednika republike. Iz teh sredstev se krijejo razni personalni izdatki, nadalje stroški za vzdrževanje vozil, stroški za razne sprejeme, za tradicionalni predsedniški lov itd. itd. Plače predsednikovih sodelavcev pa niso vštete v doslej omenjeni vsoti. In teh ni malo. V predsed-ništvu republike je namreč zaposlenih nič manj kot 400 ljudi, pa čeprav je le ožje število teh neposredno odvisnih od šefa države. Predsednik republike ima v svoji neposredni službi štiri hišne pomočnice, dva šofarja, dva kuharja, osebnega tajnika in šest ožjih sodelavcev, med katerimi’ sta generalni tajnik ter namestnik generalnega tajnika predsedništva republike, vojaški svetovalec, di- 'omatski svetovalec, šef protoko-a ter njegov, osebni predstavnik tiska. Za plače osebja ter za stroške tajništva so letos v proračunu namenili 3 milijarde 800 milijonov lir. Nadalje je bilo namenjenih še sto milijonov lir za oskrbovanje nepremičnin, katerih formalni lastnik je vsakokratni predsednik republike, za vzdrževanje Kvirinala, znanega posestva Castelporciano, za razne gozdove in lovske rezervate, za poletni počitniški dom in pet kilometrov dolgo kopališče itd. Končno, gre v breme predsedniškega proračuna oziroma obračuna tudi strošek, ki ga ne plačuje predsednik republike, ki pa se more v tem primeru vključiti v račun predsedništva. Mislimo na 180 gardistov, tako imenovanih »corazzierjev*. Ta predsednikova garda v izrazitih uniformah tudi precej stane, ker gre za 180 mož, med katerimi je veliko častnikov, ki imajo redne plače kot karabinjerski častniki, ker so praktični! izbrani iz vrst karabinjerjev, le da morajo biti najmanj 180 centimetrov visoki. AMERIŠKI PROFESOR ZGODOVINE TRDI.. Amerike, torej, ni odkril Krištof Kolum b? 0 tej zadevi je bilo že toliko napisanega in rečenega MEXICO CIUDAD, 14. - čez obilnih dvajset let bi morali slaviti 500-letnico odkritja Amerike. Če se zadeva ne bo razčistila, je vprašanje, če bo svet tedaj resnično slavil Krištofa Kolumba kot odkritelja Amerike. Sedaj prihaja ponovno na dan z dokumenti in Leopoldo Trieste, Milena Vukol*c' Rosselia Como. O tem prvem filmu, ki pa režiral igralec Fausto Tozzi. najraje ne govorili. Zgodba se dogaja v rimski mestni četrti Trost- vere, kjer živi lumpen-proletarta ■ Morala, ki jo film jasno izrazje, da je treba realnost sprejemati takšno, kakršna je. Ves f'1 nam z zadovoljstvom ostudne in celo tragične d°9°jL Poleg tega sloni vse na dialotrj v narečju, ki naj bi bili za^a.^\. so pa le dolgočasni. Podobe »liri® jo velikega pomena, saj so **f, mane brez vsake iznajdljiv°s^ barvd sama daje filmu pečat nosti. Že dolgo nismo videti tbKV reakcionarnega filma. Damiano Damiani: «L’istruttoria e chiusa: dimentichi» V glavnih vlogah: Franco Riccardo Cucciolla. Glasba: E‘‘n* Mnrrirnnp in attesa di tl/CMJimK) Ul UllKSU h/'*” je bil znosen film. Ponzijev *■ tero giorno», ki so ga pred mes . predvajali po italijanski telev&i' je bil dober film o ječah, n* bilo treba predstaviti se kot *]d di denuncia», da nam je veroaj, stojno prikazal naravo te ustanMF-Damianijev film pa je prQtočju umrl. JJehti, maščuj nas,’ so bile njegove zadnje ^©de. To je bil eden. Toda taldb Je bilo na ttsoče.» * Rus Je umolknil, kot bi mu misel izginila. In tudi vsi so molčali. Zmračilo se je. Tušar je prižgal svečo in rumeni soj se je zlil s sencami na njihovih obrazih . «Pustimo to prekleto filozofijo. Spravlja me v slabo 7%,» je zabrundal Marko. Tomo ga je podprl: «Pa nehaj ai°! Živele ruševine, na katerih bomo gradili novi svet!« j. «Slab svet bo to, na ruševinah so zgradbe majave! Zgra ga bo treba na novih temeljih,* je dodal Mihajlo. j Marko se je zakrohotal: »Potem naj žive novi temelji!« J1 °bjel je Ano čez ramena. «Punca, midva sva prava člo-v6ito, ali ne?! Tudi ti nisi v partiji. Meni se pridruži, da pri anarhistih! Mi smo za svobodo In za ljubezen brez j.^asti in brez bogov in brez malikov, tistih, ki Jih postav INo drugi, in tistih, ki se postavljajo sami! 2ivio dinamit! ^J pa pesem! Poslušajte me in pritegnite: Od Urala do Triglava, čuva narod majka slava... Vsi so zapeli z njim. Marko pa je dvigal glas in se čohal po kocinasti bradi. Potem je odpel čutarico, ki še nd bila načeta, in urezal novo pesem. Potem je Marko dvignil novo pesem: Kovači smo in naša sila, prižgala bo svobode luč... Ana Je pela z njimi. Njen tanki glas je zvenel med njihovimi glasovi kot plahutanje nežnih ptičjih kril. Pesem je dramila med njimi razpoloženje, upanje in moč. Spajala jih je v skalo gotovosti, v katero se zaman zaganjajo valovi podivjanih voda. Objeli so se okoli ramen kot bratje In čutili so se povezani na življenje in smrt. Malokrat so se sešli. Toda kadar so bili skupaj, so bili kot družina. Nekaj časa je kocinast Marko pel naprej, ko pa je omagal, je zaprosil Mihajla, naj zapoje svojo priljubljeno pesem Mihajlo se Je dvignil in zapel: «Ej uhnem...» Zapel je z globotarfc glasom, ki mu Je podrhteval kot valovi Volge, kot veter 'prostrane ruske zemlje, ki veje čez polja in gozdove in strelske jarke. To so bili stihi, v katerih se je pretakala kri teptanih in trpečih, ki jim težke vrvi režejo v telesa krvave rane... Potem jim je na orglice zaigral kazačok. Kot bi prižgal kri, je zavrelo po udih. Silili so ga toliko časa, da jim je še zaplesal. Ko so se tolkli po kolenih, Je Marko potrkaval & parabelo po stari ponvi. Pozno v noč je trajal miting. Peli in smejali so se, dokler jim ni v ude legla težka utrujenost. Najprej Je omagala Ana Mihajlo Je videl, kako ji veke lezejo skupaj, pa je predlagal, da nehajo ta zaspijo. Polegli so po tleh In m pokrili z nemškimi policijskimi plašči. Marko je prvi zasmrčal. Hrkal je, kot bi vlekel skrhano žago. Na ognjišču je umirala žerjavica. Soba je dišala po eksplozivu in utrujenosti. Skozi razbita akna so se bleščale zvezde. Daleč spodaj v dnu globače, kjer je svetel madež naznanjal Idrijo, so tipali v noč reflektorji. Svetle lovke so begotno tipale v mimo jesensko noč, v kateri je po dolgem času utonila v srečen ta brezskrben sen tudi Ana. Stotnik Kniecke ni vedel, koliko časa je spal. Premetaval se je ta se prebujal iz blodnega sna. Nekajkrat je kriknil, da so strežniki prihiteli ta poklicali zdravnika, ta ga Je umiril z Injekcijo. V sanjah so ga šp vedno gonili. Ko so bili že bik ob njem In so ga obkrožale šrtleče cevi, namerjene mu v oči, v čelo, v trebuh ta v noge, se je ves poten prebudil. Se ves Je bil prepojen s smrtnim strahom. Ko so glasovi napadalcev potihnili, Je ostal sam. Skozi visoke krošnje starih dreves so sijale drobne zvezde. Sum potoka se je oddaljeval v nočnem vetru. Zavlekel se je daleč v gozd. Ko se je zdanilo, se je odplazil še dalje, da ga ja ne bi našli. Čeprav mu je rana krvavela ta so ga parale bolečine, se je zaril med skalovje, kjer je imel hrbet krit, tako da bi se lahko branil. Izgubil je mnogo krvi, oslabel Je, mučila ga Je žeja ta lakota. Od oslabelosti je zaspal. Zbudila ga je strahovita eksplozija v smeri ceste, ta ji je sledilo streljanje. Sonce je že drselo z neba. Z zadnjimi močmi se je vlekel po svoji sledi nazaj, dokler ni zagledal med sivimi debli bukev razbitin avtomobila ta nekaj gorskih lovcev. Vedel je, da so njegovi. Poklical Je na pomoč. Prvi je pritekel k njemu Werther. Ves zaripel ta rumen v obraz je hripavo kričal: »Gospod stotnik! Ukažite mi, da požgem hiše tod okoli, vsem za opomini« prekoračili sredino igrišča. To jim je uspelo le enkrat, ko je Strnad neubranljivo streljal v mrežo, vendar je gol sodnik razveljavil in dosodil gol-out. Domačinom je po tolikem prevladovanju uspelo potresti mrežo Ote šele ob koncu tekme, ko je že vse kazalo, da bo ostalo stanje pri 0:0. Upoštevajoč že prej omenjene ne-prilike, se je brežansko moštvo še kar dobro odrezalo in prepričani smo. da bi v normalnih razmerah bila to najlepša tekma prvenstva: žal, pa so naši fantje imeli tokrat precejšnjo smolo. IST Primorje — Fortitudo 1:2 PRIMORJE: Ferfolja (Bogateč), Blažina, S. Husu, Štoka, Milič, Kemperle (Locasto), Kapun, štrekelj, Zanella, G. Husu, Černjava. Strelec za Primorje: Milič. Po petih uspešnih tekmah je Primorje v srečanju proti Miljčanom, v katerem bi lahko z nekaj več sreče tudi ohranil točko, moralo poraženo z igrišča. Prosečani so nastopili brez Verše in Šegine, pa tudi Locasto je zaradi poškodbe lahko igral le v drugem polčasu. Milič je nastopil na mestu prostega branilca, na sredini igrišča pa sta se potrudila le Štrekelj in G. Husu, medtem ko so bili v napadu Kapun, Zanella in Černjava počasni. Primorje je v začetku zaigralo zelo medlo in neorganizirano. Milj-ski krilci so zato z lahkoto zalagali svoj napad z uporabnimi žogami. V tem delu tekme sta tudi padla oba gola nasprotnikov. Oba pa sta bila nekoliko dvomljiva. Prvega so namreč dosegli z dokaj neprepričljivo dosojeno enajstmetrovko, drugega pa iz gneče pred proseškimi vrati. Po obeh prejetih golih se je Primorje nekoliko opogumilo, šlo je v napad, toda gola ni doseglo. Ta je padel šele tik pred koncem polčasa, ko je Milič poslal izredno močan prosti strel v mrežo. Drugi del tekme je bil bolj uravnovešen. Prosečani so hoteli izsiliti izenačenje, toda Fortitudo je bil še vedno v premoči. Vztrajnost Primorja je bila zaman, kajti Miljča-ni se niso več pustili presenetiti, niti tedaj, ko je Štrekelj iz zelo ugodnega položaja streljal tik nad prečko. To je bil prvi poraz Primorja v povratnem delu prvenstva, vendar bi bil lahko izid povsem drugačen, .če bi Prosečani nastopili s celotno ekipo. M. K. Pro Monfalcone - Mladost 1:0 MLADOST: Ferfolja, Kosič. Marušič, Ferletič, Gergolet, Černič, Pahor, F. Ferfolja, Frandolič, Ge-rin, Žuljan. Mladost je skušala na tujem igrišču ponoviti uspeh iz Turjaka, toda v svoji najlepši tekmi tega pr- venstva je morala v zadnjih minutah srečanja položiti orožje. Slovenska ekipa je ves časa imela pobudo v svojih rokah in je nasprotnike povsem nadigrala, tako tehnično kot kondicijsko. Frandolič, Pahor, Gerin in talentirani Ferfolja so ves čas napadali a zaman. Nasprotni vratar je bil izredno razpoložen in je vse žoge za las odbijal v kot. Mladost je igrala res odlično. Zato je bila tudi deležna priznanja gledalcev. Žal pa so domačini s požrtvovalnim Ulianom dosegli zmagonosni gol, kar je naše fante potrlo, saj takega razvoja dogodkov niso pričakovali. Končni izid vsekakor ne odgovarja poteku srečanja, saj so Kraševci s svojo igro res navdušili. Trener Uljan pravi: »Odkar nastopamo, ne pomnim tako dobre igre svojih varovancev. Kljub porazu sem zadovoljen s tem, kar so fantje pokazali: požrtvovalnost, borbenost, vztrajnost, nesebičnost in medsebojno razumevanje. Moštvo je kljub skromnim močem zelo napredovalo in lahko računamo v bodočnosti na še večje uspehe, škoda je le, da nimamo lastnega igrišča, kar hromi naše delovanje. Tak objekt bi predstavljal veliko zadoščenje za riaše igralce, ki že vrsto let nastopajo le na tujih igriščih.* Mladost bo prihodnjo nedeljo nastopila v Št. Petru ob Soči proti moštvu S. Piero. Tekma bo ob 10. uri. F. K. NARAŠČAJNIKI Sovodnje — Medeuzza 2:0 Tudi naraščajnikom Sovodenj je bila nedelja naklonjena in tekma se je končala v korist domačinov. Igrali so sicer dobro samo prvih 15 minut, med tem časom pa so zabili tudi dva gola. Menili so, da je rezultat že na varnem in igrali so nato kar vsak po svoje, tako da so ob koncu tekme le za las rešili zmago. Gola je dosegel Sambo v 6. in 12. minuti prvega polčasa. TENIS Teniška reprezentanca Italije je v Anconi osvojila prvič v svoji zgodovini pokal švedskega kralja Gustava. V finalu je premagala Španijo z 2:1. NOGOMET Vodstvo Fiorentine se bo moralo zagovaoati pred sodiščem Dva navijača prvoligaša iz Firenc sta namreč vložila tožbo proti Fioren-tini. ker jima zaradi slabe strehe ob deževnem vremenu dežuje na glavo, ko gledata na pokriti tribuni srečanja te ekipe. Oba imata namreč že tri leta abonma (ki stane 70.000 lir letno) in jima je voda, ki kaplja skozi streho or.d tribuno, skvarila že nekaj oblek. Zmagovalec namiznoteniškega turnirja Sokola ŠD Sokol za neregistriran igralce v Nabrežini. Savo Ušaj, sprejema pokal «Ne, norite, no!» se je razjezil stotnik, ta je vedel, d« je prva domačija oddaljena več kat uro hoda. «Raje mi spravite čdmprej v ambulanto, ker bom sicer umrl. Saj sen izgubil skoraj vso kri.» Pripeljali so ga mimo tistih, katerih kamion je raztrgali mina. Dvanajst trupel je bilo položenih na cesti v vzorne« redu, poleg njih pa je bilo še osem ranjencev. «črna mačka nam je prekrižala pot. ženski je bila na men j ena sreča ta ne nam. Torej je imel šofer prav. Bolje b bilo, Če bi ga bil poslušal,* je pomislil stotnik, ko so k naložili na vozilo. OkoLi avtomobilov so še vedno lazili vojaki z iskalca min Kniecke je vprašal po Ani. Ne, samo oba vojaka so našli ženske pa ne. Kmalu zjutraj ga je kljub zdravnikovi prepovedi obiska Werther z nujno vestjo. S stisnjenimi nogami in k bedro« prilepljenimi rokami je poročal: «Gospod stotnik! Od našega izvidnika smo dobih sporo čilo, da se je diverzantska skupina partizanov ustavila \ Podrtju, kjer gotovo čaka, da bi z nočjo spet minirala cesto.) «Pojdite za njimi, Werther! Tokrat bodite pametni. N« po poti ta ne po stezah! Tam so se gotovo ustavili zato, ds so vam postavili zasedo. Zato pojdite po gozdu in hodite ka kor duhovi. S seboj vzemite vse pse, kar jih premoremo! Tu di mojega! Tega vzemite vi! Ta je najboljši. Ne dajte Jin: oddiha. Gonite jih! če imajo s seboj žensko, mi jo pripeljite živo! Ah razumete?! Zapomnite si, da jo potrebuje majoi Wolf! če vam to ne bo uspelo, bova oba potegnila kratkol če pa diverzante pobijete, vas bom nagradil z dopustom in predlagal za odlikovanje.* VVerther Je zbral trideset najboljših mož, vzel Štiri pst ta ostrostrelca Ulegla, šli so po gozdu ter se izognili poti ta stez že globoko spodaj. Samotno domačijo so obšli v velikem loku ta se Ji približali odzad. Obšli so tudi zasedo, ki Jih Je čakala na robu. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun ori Narodni banki v Ljubljani «ADII. ■ DZS. L|ubl|dna. Gradišče 10/11 nad. telefon tl 3U' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpce trgovski 200, finančno upravni 300. legalni 400, osmrtr ice m sožalia 200 lir tMali og ^ 50 lir beseda Oglasi ra tržaško in gor iško pokraiino se naročaje' Pr upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Stran 6 15. decembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia In tiska CTT • Trsi V CELOVCU RAZPRAVA 0 POLOŽAJU MANJŠIN NEIZPOLNJEN DOLG AVSTRIJE Razprave so se udeležili tudi predstavniki Slovenske mladine, Katoliške dijaške zveze in Slovenske katoliške mladino Rop v bančni podružnici pri Čedadu V sledečih vrsticah ponatiskuje-mo članek, ki ga je za ljubljansko Delo napisal Vlado Plavčak. Članek je zanimiv, ker ponazarja mnenje avstrijskega izvedenca o problemih slovenske manjšine v Avstriji. Ob obletnici, ko je bila 10. decembra 1948. leta v Generalni skupščini Združenih narodov sprejeta deklaracija o človekovih pravicah ter letu boja proti vsem oblikam rasne diskriminacije, je avstrijska liga za človekove pravice sinoči v celovški koncertni hiši priredila podij-sko razpravo o položaju narodnostnih manjšin v Avstriji. Predsednik lige, bivši koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig, je dal uvodno besedo uglednemu avstrijskemu izvedencu za narodnostno pravo dr. Theodorju Veiterju, v triurni razpravi pa so razen občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, še posegli v besedo predstavniki desetih avstrijskih mladinskih organizacij, med njimi tudi Slovenske mladine, Katoliške dijaške zveze in Slovenske katoliške mladine. «V iztekajočem se letu, ki so ga združeni narodi proglasili za leto boja proti vsem oblikam rasne diskriminacije, je Avstrija toliko kot nič storila za svoje manjšine*, je dejal dr. Veiter, ki je posebej opozoril na neizpolnjena določila 7. člena avstrijske državne pogodbe ter položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v primerjavi z drugimi manjšinami v Evropi, označil kot diskriminanten in zapostavljen. Avstrijski izvedenec za narodnostno pravo, je posebej opozoril, da gre v primeru Slovencev za avtohtono naseljene prebivalce avstrijske Koroške ter pozval večinski narod, da z ustrezno zaščitno zakonodajo v smislu avstrijske državne pogodbe zaščiti njihov etnični obstoj in možnosti nadaljnjega razvoja. Kot primer vzgledne zaščite manjšine je navedel položaj danske manjšine v nemški pokrajini Haistein - Schles-vvig, kjer ima ta v deželnem parlamentu svojega poslanca. V primerih, ko gre za življenjsko važna vprašanja danske manjšine, ima ta pcslanec celo pravico veta. Dr. Veite r se je dotaknil tudi vprašanja dvojezičnih topografskih napisov. Sodil je, da je to eno izmed vprašanj, ki bi jih morala avstrijska država vsekakor rešiti v doglednem času. »Razen Francije, je Avstrija edina država v Evropi, ki te obveznosti do manjšin ne spoštuje*, je dejal dr. Veiter. Celo centralistična Španija je Kataloncem dala dvojezične napise. Malone zgledno je to urejeno tudi v Jugoslaviji, kjer je v Slovenskem primorju in v Istri, tam kjer živi italijanska manjšina povsod najti dvojezične napise. Razprava je z redkimi izjemami, ko sta vanjo posegla predstavnika koroških brambovcev iz leta 1920, ter tako imenovanih vindišarjev, potrdila govornika ter izoblikovala mnenje, da je slovenska manjšina na Koroškem v svojem gospodarskem in družbenem položaju nedvomno zapostavljena, razrešitev celotnega kompleksa odprtih narodno - političnih vprašanj pa je v rokah države, oziroma ustrezne zaščitne zakonodaje kot tudi pri večinskem prebivalstvu in demokratičnih silah Avstrije. Dr. Veiter je tu še posebej opozoril, da pa je naloga slovenske manjšine prodreti s svojo problematiko v najširšo javnost in od nje zahtevati podporo in razumevanje. Izvedenci dokončno ugotovili zlom na Pinellijevem vratu MILAN, 14. — Izvedenci, ki jih je imenoval preiskovalni sodnik dr. D'Ambrosio, so dokončno ugotovili zlom na Pinellijevem vratu med prvim in drugim vretencem. Skoraj gotovo je tudi, da je do zloma prišlo, ko je bil Pino še pri življenju. Na zahtevo preiskovalnega sodnika so danes preiskali prostore milanske kvesture in so do pičice obnovili tragične dogodke, ki so se pripetili v četrtem nadstropju milanske kvesture točno pred dvema letoma. Pred nekaj dnevi so milanske sodne oblasti uvedle tudi preiskavo o smrti taksista Rolandija, ki je bil glavna priča proti Pietru Valpredi, katerega je baje peljal na dan atentata na Trgu Fontana. Preiskovalni sodnik dr. Scopelliti je danes zaslišal osebe, ki so zadnje obiskale Rolandija živega. Taksist je nenadoma umrl v noči med 15. in 16. julijem pred prihodom zdravnika, ki je pripisal smrt pljučni emboliji. Sodne oblasti so nato odredile obdukcijo in nekroskopski pregled Rolandijevih posmrtnih o-stankov. VIDEM, 14. — Trije banditi so danes zvečer oropali tri uslužbence podružnice Banche Popolare v Čedadu in so se polastili približno štirih milijonov lir. Uslužbenci so se z avtomobilom peljali proti Čedadu, ko so se morali ustaviti, ker so preluknjali gumo. Medtem ko so bančni uslužbenci popravljali okvaro, so se približali trije oboroženi in zakrinkani neznanci, ki so prisilili uradnike, bil denar, nato pa so hitro zbežali, da jim dajo torbe, v katerih je KI DNEVNIK NEZASLIŠANI PODVIGI FANTOMATIČNEGA OBOROŽENEGA ROPARJA Včeraj popoldne in proti večeru kar pet drznih in bliskovitih roparskih napadov Začel je v občinskem trošarinskem uradu na železniški postaji, končal pa v... sodni palači - Lov za roparjem po mestnih ulicah - Policija mu je bila že na sledi? ~*r fNMfejf * je oropala najemnico prodajalne srečk v Ul. Mercadante, na desni pa Identikit roparja: na levi oseba, ki neznanec, ki se mu zaradi preplaha ni posrečil rop v tobakami v Ul. Milano lnllillllillllllllllllllliillllllllllllllllilllllliiHllillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ii|iiiiiiii|||||||||||||||iiiiiiii||||||||||||t||||ll||||„|l|l|||||||||l||,||||l|||||||||,|U,U|||||||||||||||||| MAUDLING0V OBISK PRI ULSTRSKIH VODITELJIH Angleška vlada je na tem, da osvoji Vlfilsonov predlog za rešitev krize IRA nadaljuje z ustrahovanjem vidnih protestantskih predstavnikov - Protest britanskega veleposlanika v Dublinu BELFAST, 14. — Britanski minister za notranje zadeve Reginald Maudling je danes začel svoj obisk v Ulstru, kjer se bo zadržal dva dni in se bo sestal z najvidnejšimi severnoirskimi državniki. Danes zjutraj se je dalj časa pogovarjal z ulstrskim ministrskim predsednikom Faulknerjem. Baje je bil glavni predmet razgovora med državnikoma Wilsonov načrt za rešitev severnoirskega vprašanja. Bivši britanski ministrski pred- MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||ll|||lllll|lll„l„1„,„nnir|1|||„||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||||u Prižgali so iskro (Nadaljevanje s 4. strani) svobodni domovini, spomnite se na nas, na vse, ki so pred nami in ki bodo za nami žrtvovali svoje življenje za dokončno zmago delovnega človeka. Žal md je, da ne morem dati več za dosego zmage, ker lahko dam samo svoje življenje.* Pred puškinimi cevmi fašističnih rabljev so na openskem strelišču v zori dne IG. decembra 1941. leta omahnili v smrt Pinko Tomažič, Simon Kos, Ivan Ivančič, Viktor Bobek in Ivan Vadnal. Pinkov poslednji pozdrav »živel komunizem* se je razlegel po kra-ški zemlji, prepojeni s krvjo njenih najboljših sinov. V NOB je kraško ljudstvo skupaj z naprednim človeštvom na vseh bojiščih tolklo fašizem in si priborilo svobodo. Z namenom, da bj zabrisali sledove svojih -zločinov, so fašisti skrili trupla ustreljenih. Njihove gomile so našli šele avgusta 1945. leta na pokopališču Vilorba v bližini Trevisa. sednik je izdelal svoj načrt po dolgem obisku v severni pokrajini in je prvi predlagal združitev Irskega otoka za rešitev problema. Po njegovem načrtu pa bi se morali deželi združiti v teku 15 let po pomirjen ju Ulstra. V dobro obveščenih londonskih krogih se govori, da bi se moral Maudling posvetovati z ulstrskim predstavniki glede Wilsonovega načrta. Posvetovanja britanskega ministra za notranje zadeve pa bodo vsekakor zelo omejena, ker se ne bo sestal s člani opozicijskih strank, ki so iz protesta zapustile belfa-ški parlament Stormont, ker sodijo, da je le orodje v rokah londonske vlade. Britanske oblasti v Ulstru so pripravile velike vornostne ukrepe, ko se je Maudling danes zjutraj podal v Stormont. Angleški minister je tudi potrdil izjave britanskega zunanjega ministra Douglasa Home-ja, ki je včeraj obtožil vlado Irske republike, da dovoljuje pripadnikom organizacije IRA, da se preveč svobodno gibljejo ob meji in preko nje. Kmalu nato je angleško zunanje ministrstvo objavilo proglas, v katerem angleška vlada poziva irsko, naj ne dovoljuje več katoliškim odpornikom, ki ustrahujejo Ulster z nasilnimi dejanji, da se svobodno gibljejo po njenem ozemlju. Zunanje ministrstvo je tudi dalo navodilo svojemu veleposlaniku v Dublinu, naj ostro protestira pri irski vladi zaradi umora senatorja Barnhilla. Predstavniki katoliškega odporniškega gibanja so danes zjutraj napadli stanovanja nekaterih vidnih predstavnikov protestantske verske skupine. Kaže, da so začeli izvajati plan, ki se je začel v nedeljo zvečer z Bamhillovo usmrtitvijo. Gverilci so postavili bombe v stanovanje neke osebe, ki je dalj časa vodila unionistično stranko (ki je sedaj na oblasti v Ulstru), in v stanovanji dveh sodnikov. V prvem primeru je eksplozija povzročila veliko materialno škodo, v ostalih dveh primerih pa sta eksploziji povzročili le manjša požara. Poleg tega pa je pripadnik katoliškega odporniškega gibanja obiskal unionistično senatorko Taggartovo in izstrelil proti nji z ustrahovalnim namenom nekaj strelov iz samokresa. Ko je včeraj IRA naznanila, da so njeni predstavniki izvedli atentat na senatorja in voditelja protestantskih skrajnežev Barnhilla je tudi napovedala atentate proti vidnim protestantskim osebnostim. Gverilci so izjavili, da ne bodo odnehali s takimi dejanji, dokler bo angleška vojska podirala hiše katoliških delavcev. Gverilci so danes zjutraj pred bombnimi napadi ukazali prebivalcem naj se oddaljijo, tako da ni bilo smrtnih žrtev. amiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU 0 APANAŽI KRALJICA ELIZABETA PREDČASNO V POKOJ? Odpoved pri 60 letih v zameno za 1 milijon funtov šterlingov LONDON, 14. — Kraljica Elizabeta bo prejela skoraj gotovo milijon funtov šterlingov apanaže na leto, toda zelo verjetno se bo morala predčasno odpovedati prestolu. Te vesti krožijo v dobro obveščenih krogih angleškega parlamenta, ki je spričo prevlade konservativnih krogov sicer naklonjen kraljičini zahtevi po povišanju letnih prejemkov, ki pa mora tudi upoštevati hude kritike laburistične in druge opozicije. Kraljica Elisabeta je 4. decembra zahtevala, naj ji angleška vlada poveča letne prejemke za 106 odstotkov. Svojo zahtevo utemeljuje, ker so se stroški od 1. 1952 ko ji je bila apanaža zadnjikrat zvišana, ogromno povečali. Po tej najnovejši zahtevi, naj bj letna apanaža znašala 980.000 funtov šterlingov na leto (nekaj manj kot milijardo in pol lir) namesto 475.000 funtov šterlingov, ki jih je prejemala do sedaj. Angleški parlament razpravlja prav sedaj o tej zahtevi. Laburistična opozicija odločno nasprotuje vsakemu povišku. V konservativnih krogih pa menijo, da bo vlada vendarle ugodila kraljičini zahtevi. Ta pa bo morala na vsak način popustiti pri nekarih drugih zahtevah. Pravijo, da bodo zahtevali, naj se kraljica sprijazni z dejstvom, da bo morala pri določeni starosti zapustiti prestol ter prepustiti kraljevino svojemu sinu Karlu. S to koncesijo bi se kraljica prilagodila splošni angleški zakonodaji, ki predvideva, da gredo ženske v pokoj, ko dopolnijo 60. leto. Ker je kraljica Elizabeta stara 46 let, naj bi njeno kraljevanje zapadlo leta 1986. Tedaj bi angleški kralj postal njen sin Karel, ki bi bil tedaj star 38 let. Sicer pa so v posebnem odboru, ki je obravnaval to vprašanje, predvidevali tudi drugačne rešitve. Ena od teh pa bi zahtevala hudo spremembo sedanjega sistema. Po tem predlogu, ki je bil zavrnjen z majhno večino, naj bi kraljevski režim v Angliji postal neka vrsta državnega departmaja. Povedano z drugimi besedami, vlada naj bi prevzela upravo kraljevske palače in kraljica ne bi imela več skrbi s plačevanjem svojih uslužbencev in nameščencev. Po nekaterih vesteh iz Buckinghamske palače se je Elizabeta u-prla z vsemi štirimi proti takemu naklepu. Ministrskemu predsedniku Edvvardu Heathu je sporočila, da hoče ostati še vedno gospodarica v Buckinghamski palači. V vplivnih političnih krogih v Angliji menijo še, da je na splošno ustanova angleške krone še vedno potrebna. To svoje prepričanje podkrepijo z ugotovitvijo, da je priljubljenost kraljice med Angleži še vedno velika. Povsod pa na splošno menijo da bo morala Elizabeta, spričo zahtev, kj 'ih je postavila, precej popustiti tudi pri zadevah, ki se od blizu tičejo vsega angleškega kraljevskega izročila. Kraljici Elizabeti vse to ne u-gaja. Verjetno pa se bo morala sprijazniti s tem, da bo odšla v pokoj, ko bo stara 60 let. Angleži komentirajo te dogodke precej hladnokrvno, kot je pač v njihovi naravi. Skoraj se ne spominjajo več časov, ko je bila kraljica Viktorija pravcat samodržec. Toda tedaj je Anglija ustvarjala svojo kolonialno cesarstvo, danes pa ga je skoraj popolnoma izgubila ter se mora vedno bolj vključevati v skupnost evropskih narodov, če hoče živeti še naprej. Samotni ropar, ki s svojimi napadi preseneča in zaprepašča obenem, predvsem zaradi izredne hladnokrvnosti, skrajne drznosti in neverjetne sreče, se je tudi včeraj popoldne kar dvakrat pojavil na raznih krajih mesta: zgodaj popoldne je oropal funkcionarja troša-rinskega urada na glavni železniški postaji, nekaj ur kasneje, medtem se je seveda preoblekel, pa je, vedno s samokresom v rokah, izterjal ves denar, ki je bil v železni skrinjici skladišča moke na vogalu Ul. Rismondo z Ul. sv. Frančiška. Vse kaže, da gre za eno in isto osebo, le s to razliko, da se je trošarinskemu uradniku predstavil za Sardinca, medtem ko je v skladišču moke opozoril prisotne uradnice, da je pred vrati njegov prijatelj. .. Sardinec. V obeh primc-rih se opis ropar- ja v celoti usklaja. Razlika je le v obleki: v trošarinskem uradu je imel na sebi suknjo temnejše barve in svetlejše hlače, v skladišču moke pa je bil oblečen v temnem kompletu, obakrat pa je imel na očeh velike temne naoč nike. Temnorjave lase je imel skrbno počesane, imel je dolge zalisce, visok približno 160, star pa 25 do 30 let. Zvečer pa so začele prihajati nove, še bolj pretresljive vesti: ob 19.45 poskus ropa v kinu »A1-debaran* na Trgu Duca degli A-bruzzi, nekaj minut pred 20. uro rop v trgovini s pečenim mesom »Cerna* na Trgu Benco in končno, višek drznosti, ob 20.20 nič manj kot rop v uradu sodne palače. Pa začnimo, s sicer žal zgoščeno kroniko, ki je Trst ne pomni. V trošarinskem uradu sestavljali zapisnike in zasliševali prizadete osebe (na letečem oddelku zaslišujejo tudi druge osebe, ki so bile v prejšnjih dneh žrtve roparja), je na oddelku za hitre posege ponovno zabrnel telefon. Zopet rop, tokrat v Ul. Rismondo. Dr. Petrosino je poslal na kraj vse razpoložljive sodelavce in obvestil tudi karabinjerje o novem, nepričakovanem ropu, ki si ga je ponovno privoščil fantomatični neznanec. V Ulici Rismondo Morda je bilo nekaj minut čez 18.30 ko je v skladišču moke «Va-riola», na vogalu Ul. Rismondo z Ul. sv. Frančiška, last Ruggera Lokarja, vstopil temnooblečen mož s temnimi naočniki, ki so mu zakrivali skoraj pol obraza. Stopil je v pisarno, kjer je bila lastnikova sestra Grazia Lokar, medtem ko je uradnica Anna Bertuzzi pisala na stroj. Neznanec, ki je potegnil iz žepa samokres, je zahteval denar, kar pa je Lokarjeva vzela kot šalo. V smehu ga je celo povabila, da si ga pride ponj. Toda ropar je bil drugačnega mnenja. «Nobene šale, takoj denar. Pred vrati je moj prijatelj Sardinec, ki se ne šali*. Tedaj je Lokarjeva spoznala, da gre za res in čeprav nerada, je potegnila iz železne blagajne 30.000 lir ter jih izročila roparju. «Se vam ne splača prijaviti zadevo*, je pred odhodom rekel, «saj bom v eni minuti že v Jugoslaviji*. Zanimivo je, da je Lokarjeva prav včeraj zjutraj položila v banko precejšnjo vsoto, ki bi, če bi ostala v blagajni, postala doslej najobil-nejši plen skrivnostnega roparja. Na hodniku glavne železniške postaje, kjer je poleg karabinjerske in policijske postaje ter shrambe za vrednosti tudi občinski troša-rinski urad, ni bilo ljudi, ko je okoli 14.25 vstopil neznanec, zaprl za seboj do tedaj odprta vrata in od uradnika, Maria Tognollija iz Ul. Revoltella, ki je pol ure prej nastopil službo, zahteval denar. cSem obupan, sem Sardinec* je komaj slišno izgovoril neznanec morda nekoliko s sardinskim naglasom in pomolil presenečenemu Tognolliju pod nos samokres.* Če mi ne izročite denarja, sem pripravljen ubiti vas,* je še rekel in zahteval, da mu odpre blagajno v desnem kotu urada. Uradnik je stopil k blagajni in jo odprl. Ropar je od daleč, bil je namreč pred pisalno mizo, videl, da v njej ni ničesar, zaradi česar je s cevjo samokresa pokazal na predal mize. Tognolli je iz njega vzel dve majhni leseni skledi, v kateri je imel 19.200 lir, to je vse, kar so včeraj iztržili s trošarinskimi davki. Roparju je izročil 18.500 lir in ta je denar spravil v žep, zabičal uradniku, da vsaj dve minuti ne sme nikogar obvestiti in se mimo oddaljil po hodniku proti glavnemu izhodu. Tognolli je morda preveč odlašal in šele kasneje se je oglasil bri brigadirju železniške policije Francescu Magnaniju, ki je prek 113 dal alarm. Iz kvesture so nemudoma zdrvele giulie in na kraj je prišel tudi načelnik letečega oddelka dr. Petrosino s sodelavci. Osebne podatke roparja so sporočili tudi agentom cestne policije in karabinjerjem, ki so poslali na lov motorizirane izvidnice. O roparju pa seveda n; bilo nobenega sledu. Medtem ko so nekateri agenti Vse kaže, da si je ropar izbral skladišče moke za svoj «podvig» šele po ponesrečenem poskusu v bližnjem skladišču olja in mila Le-nardon v Ul. Rismondo. Gospodarju je natvezil vsega: da je doma s Sicilije, da je boksar, da stanuje v začetku Ul. Rossetti, govoril mu je o zabavah v nočnih lokalih onstran meje, a ko je spoznal, da z namenom, še posebno, ker so prihajali drugi odjemalci, ne bo nič, se je oddaljil in stopil v bliz nje skladišče moke, kjer je imel srečnejšo roko, še posebno, ker ni bilo šoferja, ki je razvažal moko odjemalcem. Ta bi se do tiste ure prav gotovo vrnil, če se ne bi zaradi parkiranja zapletel v «spor» z mestnimi redarji v Istrski ulici. V kinu Aldebaran Približno uro kasneje, točneje ob 19.45, je na kvesturi spet zabrnel telefon. Fantomatični ropar se je tokrat pojavil v kinu »Aldebaran*, na Trgu degli Abruzzi 3 in zahteval od blagajničarke, vedno pod grožnjo naperjenega samokresa, denar. Ženska mu je dejala, da nima niti lire v predalu in tako se je ropar naglo oddaljil iz veže, ne da bi črhnil besedice. Nekaj minut kasneje naj bi podčastnik oddelka kvesture za hitre posege Zotti opazil na nabrežju moško postavo, ki je povsem odgovarjala že poprej opisanim telesnim značilnostim roparja. Podčastnik mu je sledil po raznih ulicah in ga skušal ustaviti, toda neznanec naj bi bliskovito sedel na skuter bele barve in zdrvel proti Trgu Vico. Podčastnik Zotti je tudi sedel v policijski avtomobil, ki je bil parkiran v bližini in pričel zasledovati neznanca do omenjenega trga. Pri trgu pa naj bi neznanec stopil z motornega kolesa in začel bežati kar so ga nesle noge po Dre-doru Sandrinelli, na sredi samega predora pa smuknil v stranskega, ki pelje do Ul. del Teatro Romano, pri kvesturi. Policijski funkcionar je bil kmalu za njim in ga peš pričel zasledovati po predoru, toda pri izhodu iz galerije je neznanec izginil. Na Trgu Benco Komaj deset minut kasneje približno ob 20. uri, se je fantomatični ropar spet pojavil, tokrat v trgovini s pečenim mesom »Cerna* na Trgu Benco 4, pri Korzu Italia. Ob tisti uri sta bili v lokalu le lastnica trgovine 32-letna Lucia Cerna ter blagajničarka, 46-letna Nerina Al-loisi. Prva je bila v uradu trgovine, druga pa v skladišču. Ko je ropar stopil v samo prodajalno, je bila ta popolnoma prazna. Nenadoma je Alloisijeva zaslišala čuden, nekoliko spačen glas, ki je prihajal iz prodajalne. «Očka, očka, pridi ven!* je zaslišala ženska. Kljub temu, da se ji je zdel glas nekam čuden in da je dobro vedela, da je Cemin oče že zdavnaj umrl, je stopila iz skladišča in zagledala pred seboj moškega nizke postave, z modrikasto suknjo ter s črnimi naočniki na nosu. V roki je držal samokres. Neznanec ji ga je naperil v prsi in ji zabičal v tržaškem narečju: «Molčite in ne kličite pomoči! Izročite mi torbico!* Alloisijeva se je vsa prestrašena približala prodajnemu pultu, za katerim je imela torbico in mu jo izročila. Toda v njej je bilo le borih 350 lir. To je roparja tako razjezilo in razburilo, da je nekoliko glasneje velel ženski, naj odpre predal prodajnega pulta in mu izroči ves denar, ki je v njem. Vtem, ko mu je blagajničarka izročila 50 tisoč lir, je vstopil v lokal pek z dvema zavojema kruha. Ker sta bila ropar in Alloisijeva nekoliko vstran od vhodnih vrat, ju ni takoj videl. Ko pa je hotel stopiti iz trgovine, mu je ropar naperil samokres v hrbet in mu prav tako v tržaškem narečju ukazal, nai se naglo oddalji. Res je ta sunkoma odprl vrata in zbežal, kar so ga nesle noge. Kmalu za njim F neznanec pobral šila in kopi« izginil. _ . , Alloisijeva in Cemova, bi, je medtem prišla iz urada v 1° .’ sta se naglo podali na ulico m P čeli kričati, naj ulovijo tatu. f° kljub gneči, ki je ob tisti url '. Korzu, se ni nihče zganil ali 's J poprašal, kaj se je zgodilo. Pa še tretji rop, od vse*1,.n®I drznejši, tako po plenu kot tudi P" kraju izvršitve. Neznani ropar je približno pol ure kasne-j?, P°f ko je spil v bližnjem baru ® K. zarčkov konjaka, ob 20.30, 1 J® nič manj kot. .. v sodni pala'-1- V sodni palači Skozi vhodna vrata sodne pa'8^ v Ul. Coroneo, se je ropar napom v urad sodnega funkcionarja Terranove, na levi strani, takoj pri vhodu v palačo. Ta je svoje® posloval za zapadle menice in I tedaj skoraj očitno, da je T0P . imel kdaj opraviti v niem, saJ ? drugače ne mogel vedeti, kje j sploh urad in da hranijo v nJe precejšnje vsote denarja. Neznanec je torej odprl vrat3> jih takoj zaprl za seboj ter se hitrim korakom napotil do pisal • mize, za katero je sedel 69-1® Andrea Terranova. Vedno s sam kresom v roki je velel sodnem funkcionarju naj mu izroči v denar, ki ga hrani v uradu, k je ta tudi storil. Iz železne 6 gajne je povlekel 500 tisoč br , jih izročil roparju. Ta je že ho zbežati, ko se je dr. Terran® pogumno in hladnokrvno za njim na cesto, da gi ba ulov.' za njim na cesto, da bi ga u'ovi*; led in tako kmalu zabrisal vsako s za seboj. Pozneje sta se javila na sturj dva študenta in povedala gentom, da sta na Terranovov f0" ziv pričela zasledovati ropari3’ , brez uspeha. Ta naj bi najP°P' zavil iz Ul. Coroneo v Ul. 7 netti, od tu pa v Ul. Battisti, kj je tudi izginil. Nekdo naj bi 8 tudi videl, kako je po ropu na dišču sedel v rumen mini mons zdrvel po Ul. Coroneo proti F. Severo. Kaj pa sedaj? Agenti le^^, oddelka kvesture, karabinjerji agenti cestne policije so strnih razpoložljive moči v iskanju ^ znanca. Po mestu kroži stalno policijskih izvidnic, po vseh I, membnejših cestnih stičiščih,^ ^ od Devina do Opčin in Milj so P°^ vili več policijskih blokov, P3 osebje na mejnih prehodih so vestili in opozorili, naj bo bu ^ in naj pregleda vsako sum!l,v?' sebo. S takim poostrenim naU ^ stvom bo roparju končno ,L%n kalo? Upamo, da bo, saj podvigi pričenjajo resno s**1* trgovce in meščane sploh. mmmm V'/////s. Ya SREDA, 15. DECEMBRA 1971 TRST A 7,15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.50 Otroški zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine; 20.00 Šport: 20.35 Simfonični koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbena fantazija; 10.00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Mali juke box; 10 05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Filmska glasba; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos 11L; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jugoslovanska glasba; 18.15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Začnimo takoj; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Orke stri; 19.00 Operni odlomki; 19.30 Motivi iz glasbenih komedij; 20.20 Radijska priredba: Golein; 22.05 Koncert; 22.35 Nove ital. popevke. II. '»ROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Ugolino in T. Cucchiara; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Orkestri; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Villaggiom; 11.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Glasbena oddaja; 18.45 Neapeljske popevke; 20.10 Operni svet; 21.30 Prvi prehod; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Koncert Rahmaninova; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12 20 Vzporedni motivi; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska igra; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert: 20.15 Od Bismarcka do Brandta; 21.30 Schnittkejeva glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.30 Koncert čelista R. Aldulescaja; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Vedno lepe melodije; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 M. Musorgski; odlomki iz opere «Hovr#.ščina»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Poje moški komorni zbor iz Ptuja; 14.35 Naši poslušalci stitajo in pozdravljajo; 15.30 Gl® beni intermezzo; 15.40 Handel njemet*; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 2 17.1° orkestrom RTV Ljubljana; -Jezikovni pogovori; 17.25 N3 glasbena galerija; 18.15 P°Pe^aš s slovenskih festivalov; 18.40 N ; razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 20-00 19.15 Glasbene razglednice; Koncert simf. orkestra RTV W . ouui. uiKcatiči ljana; 22.15 S festivalov . ^ jj 23.05 L. Ferlinghetti. Pesmi; Slovenski pevci zabavne glasbi ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13-00 C3 za smučanje; 13.30 Dnevnik; 1 TV za najmlajše: Igra stv3 „ 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za OjU, ke: TV priredba Pavesejeve ... «11 signor Pietro*; 18.45 Priučiva misli; 19.15 Kulturna oddaj"; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dj’^ nik; 21.00 Družinski portret; Prenos športnega dogodka; Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Lattua®0 film: Osnovna šola. JUG. TELEVIZIJA 8.15 TV v šoli: Visoka Herce« vina, Lika, KPH 1941, Elektro® Sodobna tema, Gibanje Živah. Cipra, Kolesar v prometu; Sp", no popoldne; 17.50 Doktor U?ii5 le — serijski barvni film: *ha; Obzornik; 18.30 Zabavna f?*®Lns 19.05 Na sedmi stezi — oddaja; 19.30 Naš ekran; - „e TV dnevnik; 20.35 F. Žižek: »v uucvihk; zu.ao r. /.i<) Sever; 21.35 W. A. Mozart:J/U fan tutte - I. del; 23.00 Po^ KOPRSKA BARVNA 20.00 Otroški kotiček: Ris®" 20.15 Poročila; 20.25 Dokum*1*®' rec »Tabii*; 21.10 Slovenski °K