292. številka.
Trst, v ponedeljek 24. decembra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost
Iziaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
Jfaročnlnn znnša :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 „
za četrt leta........ 6 „
ca en mesec....... . 2 kron j
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon gtv. 87«.
Grlasil(b^)olitičnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlaostl je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za \ eč-kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogode
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
J^aročnino, reklamacije in oglase spre-jeinfl^HipraTiiiStvo. Naročnino in oglase je	Trst.
tvo in tiskarna se nahajam v tia štv. 12. rpravništvo, in inserutoT v ulici Molin v. 3, II. nadfstr.
Itdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija Usta „Edinost" v Trs
Volilci V. kurije!
Za dan 3. januvarja 1901. ste poklicani, da si izvolite svojega poslanca za državni zbor. Ker v \ . kuriji volijo vsi stanovi (vsaki državljan možkega spola, ki je dovršil 24. leto in biva vsaj 6 mesecev v tej občini) in ker so koristi in težnje istih mnogovrstne, je naloga zastopnika V. kurije jako važna in težavna Zato treba, da je kandidat na višini svoje naloge, vnet za ljudski blagor, ter voljan in sposoben v to, in da se poteza neustrašno posebno za nižje, tlačene in odvisne stanove, ki v ostalih kurijah ali sploh niso, ali pa so premalo zastopani.
In tak kandidat, priporočen po volji ljudstva, je
OTOKAR RV8AR
odvetnik v Trstu.
Isti je popolnoma vešč v političnih stvareh, pozna temetljito razmere in potrebe naše države in posebno Trsta in okolice. DiČijo ga poleg poštenega, neomadeževanega in blagega značaja odličn^ duševne zmožnosti, praktična izkušenost, izredna zgovornost, popolno znanje slovenskega, nemškega in italij. jezika, neutrudna delavnost in požrtvovalnost ter vnetost za blagor ljudstva in za njegov pravi napredek. V politiki stoji na stališču enakopravnosti in pravičnosti za vse narodnosti in za vse stanove v naši državi. On je vsikdar branil koristi nižjih tlačenih in odvisnih slojev proti njihovim zatiralcem in zato bodo imeli v njem, na vse strani neodvisnem možu, neustrašenega branitelja ne le delalci, kmetje in obrtniki, temveč tudi uradniki in državni uslužbenci, kateri so potrebni zboljšanja njih materijalnih in službenih razmer, da bodo mogli dostojno izpolnjevati dolžnosti svojega poklica. Dočim sije ohranil čisto, nesebično, vsakemu človeku prirojeno ljubezen do svojega rodu, ga ista vendar ni mogla zaslepiti, da bi delal krivico drugim narodnostim ter je dejanski pokazal, da hoče pomoči vsem potrebnim brez razlike narodnosti.
Poteza! se bo za splošno, direktno, enako volilno pravico.
Volilci!
Od tega kandidata smete pričakovati, da bode uspešno deloval za zboljšanje nezdravih socijalnih, materijalnih in političnih razmer občine tržaške in da se ne pridruži takim poslancem, ki tujega vladarja imenujejo SVOjegfa kralja. To je resen kandidat pozitivnega dela, zdravega napredka, a ne mož praznili fraz.
Pri hitite vsi na volišče in zapišite na svoj volilni listek ime :
Dr. Otokar Rybar
Volilci V. kurije!
S tem, da oddaste svoje glasove takemu vrednemu kandidatu, dokažete, da ste zdreli za splošno volilno pravico !
Centralni volilni odbor.
0 Božiču!
V Z a g v e b ti.
Zasedanje hrvatskega sabora je bilo kratko, sklicano je bilo v jedini ta namen, da reši proračun. Vendar je tudi to kratko zasedanje predočilo jedno sliko našega položaja. Razprava o nujnosti predloga, predloženega po dru. Brestienekem, da bi se namreč tudi hrvatskemu saboru, kakor se je ogrskemu, priobčila na ustavno razpravljanje zaobljuba nadvojvode Frana Ferdinanda — ta razprava je bila prek in prek državnopravne narave. Nasprotno pa je bila ona o proračunu pretežno gospodarske narave. A toliko v jednem kolikor v drugem prgledu se gode najveee nepravice. Avtonomija, ki nam jo prepušča nagodba, je tesna, da bolj tesna ne more biti. In vendar tudi to avto-
nomijo, tako omejeno, kršijo od vseh strani. Tudi to, kar je skupno Ogrski in Hrvatski, se pretvarja v izključljivo madjarsko. Od todi prihaja naša gospodarska zapuščenost. Skupni ministri se ne čutijo takih, ampak se čutijo jedino madjarske ministre. Vsa njihova skrb je posvečena Ogrski. Ogrska napreduje, dočim Hrvatska nazaduje. Ne samo, da se žalijo naša državna in politiška prava, ampak tudi narodna. Ne samo, da se gleda na to, kako bi se izbrisala naša politična in-dividuvalnost, marveč dela se tudi na to, da bi se zbrisal sam narodni značaj naše domovine. Sploh smo razcepljeni na toliko strani in pod tolikimi vladami. Povsodi, kamor obračamo oko, uriva se tujinec in se nam hoče usiliti, zvezan z našimi domačimi izrodi. Madjar, Nemec in Italijan nas nočejo raznaroditi, dočim smo mi v tej težki in nejednaki borbi prepuščeni sami sebi. Je-li čudo
potem, ako tu pa tam podlegamo in moramo beležiti nevspehov?!
Ne, ni čudo, čudno je cel6, da se moramo vzdrževati. Ali pa naj klonemo duhom ? Ne, nam ne treba in niti ne smemo kloniti duhom, ampak nas cel<5 vse — ukljub tolikim mukam, krivicam in neprilikam — napotuje, da z zaupanjem gremo bodočnosti nasproti. Ako se tudi mogočneži vseh vrst trudijo proti nam, pa se zavednost naroda jači in se bo jačila vedno bolj. Materijalno in politično tlačeni, se mi duševno zjedinjamo. Velika krivica je, da politično nismo še zjedinjeni, ali ko pride dan našega združenja, bo to dovršeno, ker nas najde moralno zjedinjene. Naš zgodovinski napredek in razvoj veliko pomaga k temu. Društvo hrvatskih književnikov, zasnovano v Zagrebu pod predsedništvom viteza Ivana Trnskega, pesnika-starine iz ilir-
skih dob, ali po svojem srcu in po svojem vzletu najmlajšega med vsemi našimi književniki, lotilo se je resno dela in pripomore mnogo k duševnemu in kulturnemu jedinstvu vseskupnega naroda.
Ravno danes se po inicijativi tega društva v Zagrebu slavi Prešernovo slavje, a govoril bo na njej ravno vite/. Trnski, jeden iz-med ilirskih preporoditeliev. Prešern se ni pridružil ilirskemu gibanju, ali v e n-d a r j e o n največ pripomogel ideji onega jedinstva, po katerem je stre mil i 1 i r i z e m !
On je jačil in okrepil slovensko zavest. A v kolikor se jači in krepi slovenska zavest, toliko se približuje Hrvatom in občuti potrebo bratstva in jedinstva s Hrvatsko. Isto-tako je v Hrvatsvu. Kolikor je kdo bolji in zavedneji hrvatski rodoljub toliko bolj se čuti jedno se slovenskimi brati. To je hrvatsko-slo-
vensko jedinstvo, po katerem se v središču ! p a r 1 a m e n ta, kar se je zagrešilo v hrvatske kulture slavi Prešernovo slavje tako, j p e š t a n s k i h konferencah. Ćemu pa je kakor da je Prešeren hrvatski pesnik, in ne trebalo odklanjati vladino predlogo o dokladi
bolj in ne manje, nego je Stanko Vraz jeden najmilejih pojavov v našem narodnem življenj u. Hrvatsko-slo vensko jedin-s s t v o j e zaklad moči in v s p e h a bo-doenosti. Hočejo nas deliti, ali misel in ljubav nas družita. No, ni samo to, na kar moremo kazati s tolažbo* Odbor, izvoljen na hrvatskem katoliškem kongresu za snovanje ljudskih blagajnic, je bil za nekaj časa ponehal v svojem delovanju. Sedaj pa hoče s podvojenim delovanjem nadomestiti čas, ki ga je zgubil. Dela se za o s n u t j e centralne poljedelske banke v Za-gre b u ter za snovanje zadrug po vseh hrvatskih pokrajinah. Računajo, da bo teh zadrug v banovini do dvesto, a v vseh hrvatskih pokrajinah do pet sto. Vse te zadruge bi
na žganjarino, to vedi sam Bog ! Kaj se je hotelo doseči s tem, komu se je koristilo s tem in komu se je škodovalo ? V kakšni zvezi je sploh doklada na žganjarino z — bosanskimi železnicami ?	lahko bi se našlo notranjo zvezo, ako bi se z odklonitvijo tega zakonskega načrta izpodkopalo stališče vladi, ako bi se jo spravilo v kako zagato. Toda vladi je bilo navsezadnje popolnoma vsejedno, če se dotična predloga sklene ali ne ; minister Korber je morda začudeno zmajal z rameni, ko je cul o koraku deželnega zbora dalmatinskega, ali prestrašil se gotovo ni. Ne, vladi ni škodovano s tem; škodovalo se je vse komu drugemu in najbolj — Cehom.
Naša dežela je bila doklade na žganjarino nujno potrebna, kajti, četudi je Češka
slanico zbornice magnatov o predlogah, ki med Pekingom in morjem se morajo uničiti;
jih je poslednja rešila. Poslanico so prečitali ter določili prvo sejo po božičnih počitnicah na 15. januvarja 1901.
Volilno gibanje. Trst. Gospod, mrači se! Da, mrak se niža na nekdaj toli mogočno in toli proslavljeno stranko. O tem priča včerajšnji shod v »Politeama Rossetti«, v katerem je gospod Hortis — prečital izjavo, katere zrno je to, da ni ničesar dosegel in da tudi v prihodnje ne doseže ničesar v parlamentu na Dunaju. S to izjavo, kakor tudi z govorom predsednika volilnemu odboru, Cimadorja in proslulega kandidata za V. kurijo istrsko, dra. Bennatija, se hočemo nekoliko pobaviti prihodnjičker, nam za danes nedostaje prostora. Za danes konstatujemo le, da je bila udeležba pičla — kakih 1000 oseb, z onimi vred, katere so si nalašč naro-
nekateri kraji med Pekingom in morjem morajo imeti stalne posadke ; uradniki, ki niso zatirali izgredov proti inozemcem, zgubijo za vedno službe ; pregledati je trgovinske pogodbe; tsunglivamen (ministerstvo za vna-nje stvari) je preosnovati, istotako ceremonije o sprejemanju tujih poslanikov. Dokler se ne zgodi vse to, ni misliti na to, da bi velesile umaknile svoje čete.
Tržaške vesti.
Volilci V. kurije !
bile v neposredni dotiki z banko v Zagrebu, najbogatejša dežela v monarhiji, vendar naše katera, da bo mogla odgovarjati svojemu ; finance niso posebno sijajne. Doklada na namenu, bi morala imeti na razpolago kapital žganje bi donašala deželi letnih 3*79 milijo-kakih petnajstih milijonov kron. Vsa nada je, da nov kron, torej svoto, ki je nikakor ni lahko se doseže to; tako postane naš težak go- j pogrešati. Zdaj jo bomo morali pogrešati, spodarski neodvisen in bo na delu za na-1 kajti veliko vprašanje je, da-li bo parlament rodni preporod najzavedneji, najdelavneji in v stanu skleniti zakon za vso državo. In celo najjači element.	j v tem ugodnem slučaju, da parlament sklene
Pridodajte k temu še ono solidarnost takov zakon, bo treba čakati vsaj do 1. ja-dela med vsemi neodvisnimi hrvatskimi pa- nuvarja 1901.: dežela češka izgubi torej blizu trijoti, ki jo je pokazala hrvatska opozicija dva milijona goldinarjev.
tudi v zadnjem saborskem zasedanju. Da, i Ali to bi še preboleli, četudi so deželne hudo je in grozno, kakor in kar delajo z finance že vnaprej trdno računale na ta pri-nami naši neprijatelji. To vedo naši istrski boljšek. V nekem drugem oziru je škoda bratje, na žalost, le predobro po svojem ge veča.
grenkem izkustvu. Ali mi imamo vendar raz-	Česar si nista upali storiti »avtonomi-
loga, da mirne duše in vedrim s r- stiski »ministerstvi Badeni in Thun, to je sto-c e m slavimo božične praznike; da rjl0 zdaj — seveda iz materijalnih razlogov, jih slavimo kakor krščani in kakor Hrvatje ne iz kake avtonomistiške kaprice — mini-in Slovenci, oduševljeni po veri in nadi v sterstvo Korberjevo. V stvari, ki je spadala bodočnost. Oni, ki se je rodil na Božič to doslej izključno v delokrog centralnega zako-je Bog pravice. Došel je na svet, da uči nodavstva, se je obrnilo na deželne zbore, pravo in resnico, ali On je tudi trpel za to.	je ministerstvo storilo to iz kakoršnih-
Ali po tolikih mukah vstal je slavno in zma- koli razlogov, — za nas je bilo velike na-gonosno. Sila more časovito duš i ti pravico, gelne važnosti dejstvo samo, da se je nepri-ali konečno mora zmagati pravica. To je čakovano razširil delokrog deželnih zborov in nauk, katerega moremo crpiti na Božič, Kakor (ja se je na ta način, hotć ali nehotč, napra-Hrvatje in Slovenci in kakor krščani ter vj]a koncesija našemu avtonomistiškemu pro-vsklikati iz dna duše: Slava Bogu in gramu. Da tega dejstva nismo precenjevali, mir ljudem, ki so blage volje!	kaže zdaj zmagoslavni krik po nemško-libe-
Diuko Politeo. ralnem centralistiškem novinstvu. To časo-----pisje se zdaj norčuje iz avtonomistov in njihovega programa. Napravil se je kakor
Politično društvo „Edinost" slučajno en sam poskus z avtonomijo, — in
prvi, jedini poskus se je žalostuo izjalovil. Centralisti zdaj z nekakim opravičevanjem zatrjujejo, da je avtonomija morda lepa stvar na papirju in v teoriji, a da za prakso ne more imeti vrednosti. T o j e moralen poraz programa nekdanje desnice. Centralisti so pridobili zmago čisto na lepem, V telovadnici „Trž. Sokola" da', skoro sami niso vedeli, kako. Hrvatje v
deželnem zboru dalmatinskem pač niso vedeli, komu napravijo največe veselje s svojim nepremišljenim ravnanjem. Žalostno je, da očividno niso vedeli, kako bodo nam,
basta ! Ta vsemožnost razmer.
priredi
v sredo, dne 26. decembra 1900.
dva volilna shoda
in sicer ob lO. uri predp.
ulica Goraneo štev. 15. ~ ob 4. uri popoludne pa v Gropadi,
s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika.
Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
V prostorih gospoda 31 i 1 kovica svojim slovanskim zaveznikom, škodovali s
čudnim postopanjem svojim. Prepričani smo namreč, da ne bi bili odklonili omenjenega zakonskega načrta, ko bi slutili, kakšne bodo posledice. Njihova nezadovoljnost z vlado j e utemeljena, — ali te nezadovoljnosti ne bi bili smeii demonstrirati na način, ki ne koristi njihovi pravični stvari, ne škoduje vladi in z a d e v I j e ob važne i n t e r e s e n j i h o v i h prijateljev. To nikakor ni zdrela in premišljena politika, a še posebno ne, če se pomisli, da ima Dalmacija ravno v Cehih mnogo in uplivnih prijateljev, ki baš v stvari bosenskih železnic zastavljajo vse svoje sile, da i b i s e t o vprašanje rešilo Dalmaciji v prilog----
Vladna predloga pride v tebruvarju pred državni zbor in bo najbrž z veliko večino, so prišli dalmatinsko-hrvatski poslanci ali pa celo enoglasno sprejeta. Kar nam ostane ;a, da so odklonili vladno predlogo o od ponesrečenega poskusa z deželnimi zbori
— je udarec, ki ga je morala pretrpeti naša
Dopis iz Prage.
V Pragi, 22. dec. 1(J00.
Zopet prihajam s prošnjo, da priobčite nastopna izvajanja, da-si ne izključujem možnosti, da se ne strinjate žnjimi. Ali radi važnosti stvari prihajam vendar in sem uver-jen, da ustrežete moji prošnji.
Veliko in neprijetno presenečenje nam je prišlo iz Dalmacije. Neumevno nam je, kako do tega
deželni dokladi na državno žganjarino. V Dalmaciji vlada veliko ogorčenje zaradi znanega dogovora v vprašanju bosanskih železnic, tralistiških, neprijateljev To ogorčenje razumemo in razumemo resolu- programa, cije, ki jih je vsprejel narodni shod v Spljetu i in predlog, ki ga je vsprejel deželni zbor v j svoji zadnji seji. V teh resolucijah je izraženo vse trpko razpoloženje, ki je zavladalo v deželi vsled tistega neugodnega kompromisa in so izražene vse zahteve in težnje hrvatskega naroda v Dalmaciji. Zdi se nam, da je bilo to dovolj. Vsled svoje tesne kompetenee deželni zbor ni mogel storiti prav ničesar več v železniškem vprašanju. Vlada pozna zdaj dalmatinske potrebe in voljo narodovo in pričakovati je, d a s e p o p r a v i s pomočjo
Ker glasom poročil ki nam prihajajo <«1 vseh strani, iz mesta in iz okolice, vlada med našimi ljudmi veliko razburjenje, ker mnogi niso dobili dosedaj svojih glasovnic, se je čili iz Kopra in Pirana —, daje vsa tragi- j odbor političnega društva „Edinost" pritožil komedija trajala kake pol ure in da so se j racli tega na merodavnem mestu, kjer je dobil razšli klaverno, s povešanimi obrazi, ohne Sang nastopna pojasnila in navodila:
I und Klang, kakor da so prihajali s pogreba. Glasovnice se bodo raznašale po Za prijatelje pikantnosti povemo, da sta se j megtu jn <)koHci tndi	25 t m jn
Hortis in Bennati poljubila. Dober tek ! Bog ,	. . .	,	.	,
, , . , ...	, ... do predzadniega dne. 14 ur pred vo-
ve komu izmed njiju je ostal — slabeji 1	J °	1
okus v ustih?!	litvijo bo moral magistrat nedostavljene
Znamenje naših razmer. C. kr. okr. J glasovnice izročiti namestništvu, ki jili j glavarstvo v Pulju je razveljavilo volitev vo- razdeli med posamezne določene volilne lilnih mož 1. sekcije za mesto Pulj. Ako seje komisarje. Ti volilni komisarji bodo ta oblast odločila za to, so se morale gotovo [7Vi){iVl glasovnice in legitimacije do-
dogoditi — najdebeleje stvari! A glejte: ta ,v . ' ...	,	..
, .	,	,	, „ ticnim volileem tudi na dan volitve v
glas se je raz nese l v petek, in v so boto ze
I smo videli V Trstu Campitellija, Rizzija in volilnem lokalu. Seveda se mora do-Bannatija; tudi tam v bližini namestništva ticni volilec izkazati S kakoranjim Si so se vrteli ti velemožni in sedaj čujemo, da bodi dokumentom (davčna knjižica, pluje raz velja vljenje — razveljavljeno ! Za danes Milili nalogi, opominski listi, delavske
ni besede več. Signori so vsemožni in - knjižice itd.) Vendar pa imajo volilci,
je znamenje naših ... i	i ,	i i	i
J	J	ki niso do Zij. dne t. m. dobili gla-
Vodstvo češke narodne stranke	pravico reklamirati iste na ma-
(Staročehov) je izdalo volilni oklic do svojih	gistratu. Mi jih celo prosimo, naj se
somišljenikov, v katerem govori o znanih	ne zanašajo na zadnji dan, (na dan vzrokih, ki so doveli do porušenja parla- volitve), ker vendar ni izključeno, da
mentarne discipline, o nasprotstvu nemške	razmi§alci legitimacije in glasovnice ali
ffemeiubiirgschaft proti izvedenju člena XIX.' , ..	v . ' ,.
...	m ,	zgubilo, ali zavrzejo ali neopravičenim
drz. osnovnih zakonov, le tendence iNemcev	..	.	...
, v. v j v . .	i dostavijo in bi se takih glasovnic ne
le rušijo moc države, ki more vspevati le.	■>	&
na podlagi jednake pravice, ne pa ob nad- moglo več dobiti od vladnega komi-vladju jednega samega plemena. Le ako se sarja. Oe se pa vsakdo oglasi najkasneje izvedejo načela, položena na adresni načrt d0 \m januvarja 1901 na magistrat nem bivše desnice, je možno tudi gospodarsko ura(Ju (via S. Mart-iri, v poslopju dež.
ozdravljenje. Tudi volilni red treba preosno- n.w T j ^ •	<• v - i.
J. ,	sodišča, L nadstropje, anagrancni urad),
vati, da dobe primerno zastopstvo toliko	v	.
, .. . - j „ i i i*.	• ne bo mogoče, da bi se godile ne-
kraljestva in dežele, kolikor posamični raz-	» '
redi prebivalstva. Oklic izreka, da Čehi nik- rednosti na dostavljen ju, oziroma ho dar ne nehajo zahtevati češko drža vno pravo, mogoče vsaki nered zaslediti in se pri-vsikdar pa bodo pripravljeni za časten mir tožiti na namestniatvo. Ako bi komu na podlagi ravnopravnosti in jednake veljav-1 na regenem uniclu rekli, da ga ni v
nosti. Iver pa narodna stranka noče z volil-	. . ,	3	1;
. . , . 1 . . . . ...	. v listi, nai zahteva, da se mu lista po-
tnmi boji motiti sedanje vodilne stranke v	J
,	i »	i , ___. -	kaže; ker pa so imena večinoma pisana
zapncetem in ne dovršenem delu, ne postavi	'	l
svojih kandidatov in prepušča somišljenikom,	italijanskim pravopisom, morajo že poda glasujejo za one kandidate, ki so se svo-	gledati pod različnimi začetnimi črkami, jim programom nje načelom najbliži. V boju	n j)r	Z - S, S - Z itd. In re s tujerodnim nasprotnikom pa je vsikdar	ne ^ yen(|ar nig dosegel, da-si je gotov,
glasovati za domačega kandidata. Sedaj pa v ,	.. .. ,	. , -i 1
6	& .	• , da je v listi 111 da mu 111 bilo (lo-
boj za češko stvar, ki je stvar pravice !	,	.
' Kraljeva visokost Nikolaj Črno- stavljeno, obrne naj se <lo poverjencev gorski. Knez Sikolaj je torej o priliki šti- j pol. društva »Edinost«, ki poslujejo v ridesetletnice svojega vladanja sprejel naslov »Del. podp. društvu«.
»kraljeva visokostc. Vse velesile, v prvi	Centralni rolilni odbor bo imel svojo
vrsti Rusija, so to spremembo odobrile. To pr,hodnjo sejo v četrtek zvečer ob 8. uri v «Tr-je važen dogodek v zgodovini slovanskega laškem podpornem in bralnem društvu, Sta-jjuga. Vse novine pišejo o njem, nekateri z tjjon 19 J. n. Gg. členi tega volilnega navdušenjem, drugi s& strahom ! Zlasti v Be- 0(ji,ora niij se polnoštevilno udeleže te seje, lemgradu niso nič kaj veseli te novosti. Obče	j)0 razpravljati <» važnih stvareh.
I se namreč misli, tla bo Rusija pospeševala	Shoda prihodnjo sredo. Kakor razvidno
I kandidaturo kraljeve visokosti Nikolaja za -y/ pOZiva> priobčenega 11a drugem mestu, pri-srbski prestol, ako bodo Obrenovici še na- refjj n;lge (lr„štvo v sreilo, na sv. Štefana
avtonomistiška ideja in pa veselje naših cen-
na blamaže našega
Politični pregled.
V TRSTU, dne 22. decembra 1900.
Iz deželnih zborov. Deželni zbor češki je rešil v soboto več financijskih predlog ; potem so zaključili zasedanje z običajnimi slava-klici cesarju.
Odgodili so deželne zbore: tirolski, sol-nograški in voralberški.
Iz ogrskega parlamenta. Ogrska zbornica poslancev je v soboto sprejela po-
dalje izgubljali na uplivu in moči.
Dogodki na Kitajskem. Sedaj je vendar enkrat sestavljena tista slavna skupna nota velevlasti. Sestavljena je, a podpisana
dan. dva shoda, jednega prepoludne v telovadnici «Tržaškega Sokola* (Coroneo IT), nekdanja •) uttmanova pivarna), drugega pa popoludne v Gropadi. Uverjeni smo, da naši
še ni ter še bržkone ne bo tako kmalu, rojaki v mestu, oziroma oni v V. okraju po-Tako vsaj poroča amerikanski poslanik Con- skrbe se svojo obilo udeležbo, da tudi ta
ger. Nota zahteva sledeče: Nemškemu poslaniku pl. Kettelerju se postavi na mestu, kjer so ga umorili, spomenik; en kitajski
dva shoda — kakor so vsi dosedanji — dosežeta svoj namen in vspeh ter da dokažeta, da živi tu krepak slovenski element, ki ne-
princ se poda v Berolin, da izrazi tam ob- j i z pr os no reklamira svoje pravo do obstanka žalovanje zaradi umora: zločince, katerih j lQ razvoja. Te zadnje dni pred volilno borbo
imen nota ne navaja, je strogo kaznovati; v mestih, kjer so morili tujce, je ustaviti državne izpite; Japonska ima dobiti zadoščenje za umor kancelarja Sugivame; na pokopališčih, ki so bila onečaščena, se postavijo spomeniki; prepove se uvažanje orožja in v o j n e g a gradiva; tuje države, poslaništva iu oškodovani zasebniki vdobe odškodnino, ki se mora zajamčiti potom primernih financijskih narede b ; del mesta, kjer se nahajajo poslaništva, mora imeti posebno stražo; trdnjave pri Taku in utrdbe
treba, da se oglašamo, a da je naš glas čim izdatneji, treba, da se oglašamo združeni. Zato pričakujemo, da bo na obeh shodih udeležba čim najmnogoštevilneja.
Slava Bogu na višavah! 1900 let je minulo od one dobe, ko se je človeštvu rodil Mesija — Krist. Grozna beda je vladala tedaj širom sveta in ljudje so hrepeneče pričakovali obljubljenega Odrešenika, ki naj bi jih oslobodi 1 groznih stisk !
(Dalje v prilogi.)
Konj z vozom padel t morje. V soboto jutro sta vozniku Josip B. na obali Mandracchio konj in voz padla v morje. Voznik se je nekaj časa oddaljil ter pustil konja samega. Konj bil slep ter se je premaknil z mesta in padel v morje. Kočijo so rešili, v žalotnem stanju ; konj je bil že mrtev, ko so ga potegnili na suko. Neprevidni voznik ima nad 400 kron škodo.
Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.4, ob 2. uri popoludne 12.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.3. — Danes plima ob 8.50 predp. in ob 11.38 pop.; oBeka ob 3.16 predpoludne in ob 3.56 popoludne.
Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah bo
imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 30. decembra ob 4 in pol uri popoludne. Dne 31., to je, na Silvestrovo, bo imel zabaven večer svojim udom in drugim povabljencem in sicer v hotelu pri obelisku.
Brzojavna poročila.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 22. (K. B.) Brzojavka lorda Jvitchenerja iz Pretorije od dne 22. t. m. se glasi : Kolikor je možno sklepati, mislim, da se je prodiranje Burov v kapski naselbini razbilo. Naše čete so obšle obe burski poveljstvi. Buri ne najdejo v kapski naselbini mnogo pomoči. De\vet stoji blizu Senekala.
General Frencli javlja, tla se je zadnja dva dni sešel s poveljnikoma Beyerjem in Delarevem pri hribu Megalie ter je zasledoval sovražnika; isti je imel mnogo zgub. Burski poveljnik Kreuse in neki drugi Buri da so ujeti.
Sla v n ost i na Ceti nju.
CETINJE 23. (Priv.) Knez Nikolaj se je zahvalil cesarju Franu Josipu na brzojavni čestitki s prisrčno brzojavko, v kateri slavi dobroto cesarjevo in blagodejni upliv Avstro-Ogerske na razvitek Crnegore.
Ustaja na Kitajskem.
NEW-YORK 22. (K. B.) Brzojavka iz Pekinga z včerajšnjega dne javlja, da je Lihungčang1 nevarno bolan; danes da se isti počuti bolje.
Državnozborska dopolnilna volitev na Štajerskem.
MUKAVA 22. (K. B.) O današnji dopolnilni volitvi v deželni zbor je bil izvoljen konservativec Alojzij R i e g 1 e r z 32 glasovi.
„Slovanstvo in Prešeren".
Gosp. prof. F. Ilešič je izdal, kakor znano, brošuro pod tem zaglavjem. Razprava je zanimiva, v kolikor se tiče Prešernove rabe »Kranjecc ni >Slovenec.c V tem deln je razprava tudi stvarna. Ni pa tako stvarna v drugem delu, ko razpravlja o Prešernovih nazorih glede i 1 i r i z m a, glede njegovega sočustvovanja z drugimi Slovani in vzlasti s Hrvati.
Gosp. prof. IlešiČ je, kakor je videti, bolj na strani Stanka Vraza. Ne bomo se motili, če trdimo, da ga je ta temu nagnil nekoliko patrijotizem in simpatija do bližnjega rojaka. Ali stvarno je šel g. Ilešič gotovo predaleč; pretrda je njegova obsodba glede Prešernovih nazorov in njegove antipatije do ilirizma.
Ni nam namen, da bi se spuščali v kako podi •obno polemiko s to razpravo; vendar pa, kar se tiče glavne misli, bi hoteli nekaj omeniti, ako nam spoštovani g. urednik, dovolite prostora v svojem čislanem listu.
Pred vsem treba pomisliti, da je bil Vraz sicer nadarjen pesnik in vseskozi idejalist a tistega praktičnega, trezno-hladno motrečega razuma, kakor Prešeren, ni imel. Prešernu je bilo na prvi mah jasno, da ona umetna mešanica ilirskega jezika ne more nikoli postat1 last naroda. Mogoče je sicer, da se različne narodne skupine poprimejo enega jcdnoistega narečja, ali da bi se dal iz >seh različnih narečij stvoriti jeden jezik, v katerem bi se nahajale nekatere, poljubno namešane oblike iz vseh narečij, to je nenaravno in zato nemogoče-
Na ta način pa tudi res niso med nobenim narodom prišli do jednotnega pisnega jezika. Povsodi, v Francozih, Italijanih, v Nemcih itd. so vdobiii jednoten pisni jezik les tem, da se je za to sprejelo eno in le eno enotno narečje, torej v Francozih provan-zalsko, v Italijanih florentinsko, v Nemcih srednje-nemško ali saško. In tako povsod.
Popolnoma ponesrečena je bila torej ideja Ilirijanov, da bi ustvarili jugoslovanski jezik s tem da bi iz vseh narečij skupaj skovali jeden umeten jezik. Prešeren je takoj sprevidel to nemožnost, to utopijo, ter je zato raje pel po »kranjski«. G. prof. Ilešič gotovo dela krivico Prešernu, če mu očita lenobo, češ, da le zaradi tega ni hotel pisati v iliriščini, ker je bil »prekomoten«, da bi seje naučil. Onemu, ki se je naučil docela italijanščine, francoščine, in angleščine, se pač ne da očitati kaka nemarnost v učenju jezikov! Če Prešeren ni maral za ilirski jezik, je bila krivda v tem jeziku samem, ker ni bil naroden ljudski jezik. Saj Prešeren ni bil načelno proti združenja v en jugoslovanski jezik, le dvomil je, da bi ilir-ščina bila sposobna za to. Prešeren bi se bil morda u dal »'lirski ideji glede združenja v jeden pisni jezik, ako bi se bil sprejel za to en sam in jednoten jezik, torej n. pr. čisto štokavsko narečje. Ali, da taka mešanica ne more obveljati narodnim jezikom, to je bilo praktičnemu in treznomislečemu Prešernu takoj jasno. In zgodovina je pokazala, kakor drugod^ tako tudi tu, daje imel prav.
G. prof. Ilešič skuša svoje očitanje o lenobi Prešernovi podpreti tudi s tem, da je njegova zbirka poezij razmeroma tako majhna in da bi bil Prešeren torej lahko mnogo več zložil, ako bi ne bil tako len. Ali premisa Ilešieevega sklepanja je tu gotovo popolnoma kriva. Res je Prešernovih poezij malo prišlo na nas, ali da jih Prešeren ne bi bil imel več, tega si nikakor ne morem misliti.
Nočemo se sklicevati na vse one legende i o zažiganju Prešernovih poezij ob njegovi smrti: ozirati se hočemo samo na značaj poezij ki jih imamo pred seboj. Vsakomur, kdor pazno čita te poeziji, mora pasti v oči edno, to namreč, da so Prešernove poezije vse, od prvega do zadnjega verza tako umetniško-dovršene po vsebini in obliki, da ni v njih nobenih »čenč«, nobenih fraz. Od kodi to? Saj, če čitamo poezije drugih velikih pesnikov, Puškina Mickie\vicza, Goetheja itd. najdemo med divnimi umtvori tudi dosti manje vrednega pesničenja. Da bi ravno sam Prešeren bil takšen poseben genij, kateremu bi se bilo vse posrečilo, tega resno nihče ne more trditi, ker bi to bilo nekaj nečloveškega, ali nadčloveškega. Vzrok, da so Prešernove poezije vse do zadnjega tako dovršene, ni noben drugi nego ta, da Prešeren ni dal slovenskemu narodu na svitlo vseh svojih poezij, kar jih je imel zloženih, ampak le majhno zbirko najlepših, naj-dovršenejih svojih poetičnih proizvodov. Kar smelo trdimo , da je Prešernovih poezij še enkrat, dvakrat, trikrat toliko, nego jih i imamo pred seboj, šlo v zgubo in da so bile morda zažgane po pesnika ukazu samem, ker jih morda ni smatral dovolj dovršenimi ali pa morda neprimernimi za javnost. Njegov epigrami:
!
„Prišli bi že bili Slovencem zlati časi,
Ak, klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi",
ki kaže, kako oster kritik je bil Prešern drugim in samemu sebi in kako je hotel le klasične proizvode imeti objavljene, ne pa vsako »čenčo«, kakor današnji Prešerna nevredni, opolzli epigoni, katerim poleg prave, člove-čanske in moralne resnobe manjka tudi zdravega okusa, katerih poeizija je, v primeri s čisto idejalno Prešernovo muzo, le lascivna babura — ta epigram torej, kakor tudi vse legende o zažiganju kresov s Prešernovo ostalino in splošni značaj ostalih nam Prešernovih poezij so vse jasne priče, da velik del Prešernovi poezij ni prišel v javnost in da še torej g. IlešiČ britko moti, očito je Prešerenu lenobo radi malega obsega njegovih poezij in da dela enemu najmarljivejših »čebelarjev« toli britko krivico.	# (Zvršetek pride.)
Trgovina in promet.
(Zvršetek pride.) Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 22. decembra 1900 \ (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago : Kava: Prošli teden smo zvedeli dve cenitvi prihodnjega pridelka; kave Rio. Ena prorokuje 4 do 4Yi! milijonov vreč. druga pa 33/4 milijonov. Ti ugodni izgledi, veliki dovoz kave v San-tos, in znižanje brazilskega menjičnega kurza je provzročila, da je padla cena kavi na merodajnih trgih za kakih 7°/0 o ponudbenih pošiljatvah na poskušnjo za 2 shillinga.
Naš trg je bil medel o omenjenem prometu; cena je padla od prošlega tedna za 2 kroni pri 50 kg.
V Hamburgu se je zadnje dni tedna cena zopet popravila za do % marke. S trga je bilo vzetih 360 vreč kave Santos od navadne do fine po 38 do 47 kron po 50 kilogramov.
Na skladiščih je bilo 18.753 q kave. Dovoz je znašal od 14. do 20. decembra : iz Adena 55 fardov, iz Macassarja 50 vreč, iz Port Saida 226 vreč, razne proizvodnje 1748 vreč kave. Sladkor. V obče je bil prošli teden ua vseh važnih trgih položaj medel ter so cene nadalje padle. Naš trg je bil neprestano miren ; prometa malo ; cene so padale tudi pri nas. Zaključili smo tako-le :
Za gotovo prevozno blago, vožnine prosto v Trstu, s škontom 2°/0:
Centrifugalni pilč ... 27 --27 % K
Melis-pilć......27 xji—21 „
Concassć....... 27 5/8—28 % „
V soleh po 1.80 do 2 kg. 29 l/s—29 3/.4 „ Kocke v zabojih po 25
in 50 kg...... 30—.—30„
Za naročbe december-marcij :
Centrifugalni pilč . . . 27 --27l/4 K
Melis.......27 V4—27x/2 K
Iz notranjosti je došlo od 14. dec. do 20. decembra po železnici 46.S00 ([ (proti 60.400 v isti dobi lani).
Zaloga je znašala dne dne 19. t. m. : 102.300 4, od katerih je bilo 99.671 4 na javnih skladiščih (V isti dobi lani je znašala zaloga 95.600 4, in sicer 93.036 4 na skladiščih.
Žito. Trg stalno miren, nespremenjen. Prodalo se je 300 4 t u rečice ogrske po K 11.50 do 300 4 romunske po 12.50 K za 4.
Zaloga je znašala : 200 4 pšenice, 1344 4 turšcice (1044 4 na skladiščih) in 300 4 ovsa.
Bombaž. Nobenega prometa; cene stalne. Moka. Promet omenjen; cene se niso spremenile.
Sadje. A g r u m e : trg- medel. Levantinsko sadje. Precej prometa s kalamat-skimi smokvami o nižjih cenah. Glede ostalih predmetov je bil trg v obče medel in brez prometa. Les. Malo prometa ; trg medel. Olje oljkino. T rg medel, o padajoči tendenci.
Prodalo se je 50 4 italijanskega polu- in superfinzga namiznega v sodih po 120 do 136 kron, 200 4 grškega v barelih po 68 do 69 K in 1150 4 albanskega v sodih po 66 kron za 4.
Poročilo ravnateljstva „Trarovske-obrtne reglstrovane zadruge v Gorici"6 z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec november 1900.
1.	Šte vilo zadružnikov dne 1. novembra 1900. 1589 Naraslo tekom meseca za	23 Padlo tekom meseca za 7 Število zadružnikov dne 1. decembra
znašalo je	1605
2.	Število deležev dne 1. novembra	3159 Priraslo deležev tekom meseca 48 Odpadlo „ „ „ S Število deležev dne 1. decembra znašalo je 3199
3.	Svota vplačanih deležev do 1. novembra
kron.. 34-J227.30
„	„	„	tekom meseca 10544.66
„ izplačanih „ „	„ 1123.—
Svota vplačanih deležev 1. decembra kron 351648.96 Svota podpisanih deležev po 300 K. dne 1. decembra	„ 959700.—
4.	Predujmov je bilo izplačanih	_
dne 1. novembra	kron 725229.60
Priraslo	tekom meseca	„ 41200.98
Odplačalo se je „	„	„ 7515.04
Stanje predujmov dne 1. december kron 758965.54
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. nov. „ 85094.46 Tekom meseca doplačalo se je	„ 3167.56
Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. decembra	kron 88261.02
6.	Do konca meseca prosilo je 1824
prositeljev za predujme v znesku „ 1464188.43 Dovolilo se je vzneaku	„ 1123207.28
Izplačalo „ „	1111291.24
7	Hranilne vloge znašale so 1. novembra 219611.42 Vložilo seje tekom meseca	12227 88 Izplačalo „ . „ „ 16475.— Stanje hranilnih vlog dne 1. decembra K. 215364.30
8	Gotovine v blagajnici 1. novembra kron 3169.52 Svota prejemkov tekom meseca „ 115201.97 Svota izdatkov tekom meseca	„ 116665.56 Saldo v blagajnici dne 1. decembra kron 1705.93
9	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. novembra do dne 1. decembra kron 231867.53
Hranilne vloge se obrestujejo po 4V30/© Lastna glavnica v uplačanih deležih K. 351648.96 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 215364-30 Razmerje 21: 35 :
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na nakrajši čas menjico se obrestujejo po dogovoru. Seja ravnateljstva je vsak petek ob 6. uri zveČre.
Tržne		cene.
Cene se razumejo	na	debelo s carino vred.
K 0 1 0 11 i j a 1		11 0 blago.-
		7.a 50 kg. r kronati.
		
„ II. . .		
Rio I. . .		.........97.—
II... Santos in Kio	, 9	.........91*—
	lavć	1........115.— II........—.—
Laguaira iavč		
Laguaira lavč	11.	.........106.—
		.........io;t.—
Guatemala . .		.........165.—
S. Salvador .		.........108.—
		.........14(» —
Porto ricco . .		.........150.—
S. Domingo .	. .	.........111.—
Jamaica
Malabar Plant...........165.—
Java \V. J. B............185.—
Moka...............155.—
Poper : Singapore.............99.—
			—
		. 98.	—
beli . . *..........		141	—
		. 60.	—
Sladka skorja : (cimet)......		87	—
„ electa ......	...	. 91.	—
Ttiž: italijanski.....• . . .	. . 17	5< > 23,	50
			
		— 17.	—
.Tužno sadje:			
Kožici : (novi)..........	. . 11.	— 13.	—
Datelji:.............	. . —■	--	—
81110k ve : (Calamata) v vencih novi .	. . 13.	50 15	50
„ proste . . .	. . 12.	50 20.	50
puljsko (Puglia).......	. . —	--	—
smirnske (v škatljicah) ....	. . -J6.	50 51	50
Mandeljni : sladki L Bari novi . . .	. 129*	— 130.	—
	• 40	--	—
		—- —	—
levantinski olupljeni.....		50 74.	—
Suho grozdje (cibibe): Eleme . . .	. . 4 2.	— 63	—
Sultan i ne.........	. . 57.	50 74	—
„ iz Perzije ....	. . 55.	— 56.	—
„ črne Cisme........	. . 28.	--	—
		--	—
		--	—
Pomerance (zaboj)........	2	50 5.	50
„ Puglia [zaboj]......	. . —	--	—
			—
Olje oljkino italijansko I. Liuri . . .	. . 78	— 83	—
„ albansko .......	. . 40	— 41	—
„ dalmatinsko......	. . 38	— 41	—
bombaževo amerikansko . . . .	• . 32	- '{J	—
bombaževa angležko......	. . —	--	—
sesamovo...........	. . 53	--	—
XXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X
iS *
* *
IX
X X X X
-Prva slo?, zaloga pMštva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Fiazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Velika zaloga
sollflmu Do&ištva ii tapecaril
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljeima Dalla Torre v Trstu
Trg San Giovaiinl hšt. 5. (hiša Dlana), gjagr Absolutno konkurenčne cene. ' Moje pohištvo donese arečo.
Zaloga in tovarna
W pohištva vsake vrste
Alessaniro Levi Miazi ? Trati
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Boerat Izbor t tapetarijah, zretlib In P fclikah. Ilustriran cenik gratis In frauko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali lela-zuieo brez da bi te za to kaj zarajaaaa.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certrl s?. Petra (Plana Rosario pod llmlsto bil)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe se izvrže v tistem dneva. Odpošiljate v je poStnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe ■« priporoča
Josip Stan ti 6
i« vi j. BO j star
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižioe 0 4°/0-
Mfonjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-Metne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
ivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K«
Centrala v Pragi. v
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubtaah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
aloga
olja in kolonfjaliiega blaga.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici pega št. 11. v trstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od r> kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
Veliki krah!
Veča množina repe
izredno debele, je na prodaj pri Ivanu Defranceschiju v Šturjah pri Ajdovščini. Cene primerne.
izurjenega in zanesljivega
solicitatorja (pisarniškega vodjo) išče za svojo pisarno
MATEJ PRETNER, advokat v Trstu
Via Cassa di Risparmio št. 7.
Mesečna plača 120—200 K. Vstop vsaj do 1. aprila 1900, eventuelno tudi prej.
30000COOOOOOCG30C
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete"
se nahaja v Trst. — ulici Ribonro št. 15 — Trst.
Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piiinerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava SO nvč.
V Trstu.
Inženjer Živic
!! Važno za vsakega !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo
2 gld. 95 kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima seknndarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja idi posrebrnjena).
1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-
M. AIT E
Trgovina manifakturiiega blaga
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta -t. 5. pri novem sv. Antonu.
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Krojač.
Anfnn Iprip krojačv ulici Torrente
nIKUII JGI I O, štev 34, I n, se priporoča
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje 1 slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa časti-malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega ^ - (iujJov^jnj
blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za moške in 'ni ' 111__>l '_
ženske obleke, flanelo, barvan in bel barhent. piket za r_ ,	... .	. , , ...
perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali Zaloga likerjev T SOdcih lil buteljkah.
volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, D/it*hoilA !n|/nh ulica Acquedotto 8 nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše rCl llCtllU JclKUU Zaloga vsakovrstnih
mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dal-
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vsj svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla -čilu delavnih moči. Pooblaščen sem it jantom. vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomu- l	l par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra
sledeče predmete le proti temu, da se I priznanega od c. kr. državnega urada.
mi povrne gld. 6.60 in sicer : G komadov najfinejših namiznih nžev o
pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih pat, srebrnih
vilic iz enega komada ; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic ; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1	komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho;
J kom. amer. pat. srebrna zajemalnica
za mlesko; H kom. ang. Viktoria čašic za podklado ;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najfin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60.
Vsek teh 42 predmetov je pop red stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej miuimalni ceni gld. 6'60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poŠiljatvi denarja pri naročilu za samih gld, 2*95. (Sama žepna ura iz
Naročbe za moške obleke po meri z največjo Potočnik Fran
očnostjo in natančnostjo.	.	matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo
Velik izbor bhiura za zastave in narodnih vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
trakov za društvene znake.	""
Rohrsr PaIpT ulica RiborS° Velika ncllal I D IDI za]oga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. Aite.
Anton Pečenko
Vrtna nliea 10 - GORICA. - Vrtna nliea 10.
H. Siibiel
priporoča
pristna bela in črna
vina iz vi-
niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 ghl.) Kar ne j paVSkill, furlailStill, bliskill, <lill- razprodajo, ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja.
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki eratis in franko.
Pekarne in slaUeičarne.
Piazzetta S. Giacomo Št. 3 [Corso> filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, %-sak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi ----r,|	— 1— ♦------— "
in naročilu franko na dom in trgovcem v
matiiiskili in isterskili vinogradov.	Pn^hnm
Ulica štadion 20, pe-
Dostavlja na tlom in razpošilja po že-	■ lldUU karna in aladčičaroa„
leznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejeina
v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
A- H2ESCHE£R«j-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Duna.ii II., Reilranitstr. 19,
Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo lO kr. ^C^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno	^	^
znamko (zdrava kovina.)	^^ 'V
Izvleček iz pohvalnih pisem,	^Itfc^
Bil sem s poŠiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartuscli, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
T o m a ž Kož a n c, dakan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. P a v e 1 pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Javljam slav. občinstvu, da sem odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj r pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani
Ivan Lisjak
,,pri Zvezdi" v Sežani.
/OCXXXXXXXXX X

te

" - I
c "-.'V
»preverljive mrežice.
if'i.-— H v Trstu, Piazza Negozianti št 1 t ilUL L/t priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor-' in vse druge priprave za plinovo luč „Aner."
m-
ia®
r .•■„>. - .


tt&th-i

m
»iKrs
Slavnemu občinstvu naznanjam, sem odprl
zalogo vina
v ulici Cecilia štev. 8. A
V zalogi imam vipavska, istrska in dalmatinska vina ter oddajem v velikih in malih množinah za gostilničarje in družine. Priporočam se bla-goliotnosti slavnega občinstva
An t 011 Vod opivec.
x
Kavarne.
Anton Sorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Ovije i n drva.
P¥311 in i Sncin v ulici (lel Torro *tev*
aTlUIld JUOljJ piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k avojim!_
Pohištvo.
riVd blUVoIloKct loga raznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Pelo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnoirobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji i k svojim.u Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia Iti j (zadej c- kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. '2.
Slovenec
Ulica Poste vecchie 16
vogal ulice Caserma
pod novo municipalno palačo.
G. CULA
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgrunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk,
Toči na drobno (od 7s litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah. W Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.
C. Ur. priTiligirafli kroji
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razumljiv krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku -t I n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.	_
Voščene sveče.
JI^AnOP svečar v Gorici ulica ^v. Antona ■	Jt. 7 izdeluje sveče iz pristnega
Čebelnega voska. Za pristnost jamči s ^MM) k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Novoporočenci pozor! Ltgl
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolić za ječiilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, m pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton ltreščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.

Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani jŠ&T Spitalske ulice št. 2. ""iK
SJakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkui?ntnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.
Priloga „Edinosti" k štev. 292.
Vi oblaki ga rosite ali zemlja naj ga tla. ve nebesa ga pošljite...
Prošnja ni bila zastonj. Nebo se je usmililo, človeštva zagrnjenega v bedo. V hladni noči, 25. dec. pred 1900. leti'odprlo seje nebo, angelji so izšli iz njega ter hiteli na zemljo... V bornem hlevu na pašniku se je rodil I/.-veličar in angelji so prepevali sladko himno božjemu usmiljenju... *Ćast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Nedoumljiva skrivnost" neskončne ljubezni božje !...
Luč, ki je zasijala ono noč v Betlehemu, se je razširjala ter pregnala tisoč in tisočletno temo, luč krščanstva. Človeštvo se je dvignilo i/, neštetih zmot ter spoznalo svoje dostojanstvo.
Dolge veke že živi krščanska ideja, po vsej zemlji se je razširila, povsod dobila pri-vržetiikov in nešteto svečenikov je posvečenih v njeno službo...
Neskončno žalostna bi bila naša osoihl, ako bi nam v to temo preganjanja in zatiranja ne migljala mila svitla zvezda... Ta zvezda na vzhodu, ki nahaja o d s v i t a v Rimu, je cilj in opora našim željam, naše edino veliko upanje!... V njo vpiramo svoje željno oko, za njo hočemo obračati svoje korake... O, in pride čas, ko nam bodo zopet na stežaj odprta vrata hrama božjega, ko nas bode namestnik Kristov sprejemal z odprtimi rokami, ko nam bo govoril o Bogu, o lepi, veličastni sveti krščanski veri v sladkem jeziku, podanem od Stvaritelja, katerega jezika smo se posluževali, ko smo izgovorili prve besede, v katerem nas je učila mati, ta prva učiteljica in svečenica naša, spoznavati Boga in njega vsemogočnost v vsem stvarstvu. In naše srce bo drhtelo svetega, tajinstvenega navdušenja in sladkosti, ko bomo o najsvetejši daritvi, s predstav i teljem Krista, duhovnikom, molili v jednem in istem jeziku, molili zajedno ž njim...
O da bi nam skoro došel tisti Božič, ko se bo o svetijnoči izpred altarja donel glas duhovnika : Slava Bogu na višavah!
Naši shodi. Minole sobote zvečer je priredilo politično društvo »Edinost* dva shoda : v ulici Economo v gostilni gospoda Kuzma in v prostorih gospodarskega društva na Ferdeniču.
Prostori v gostilni g. Kužme so bili natlačeni tako, da zadnji došleci niso dobili več prostora. Shod je otvoril gospod prof. M a n d i č v imenu političnega društva ter je najsrčneje pozdravil došlece. Razložil je pomen sedanjih volitev in del na rešeto vse 4 kandidate za V. kurijo. Njegova jasna in poljudna izvajanja so zborovalo' spremljali z neprestanimi pritrjevanji.
Gosp. Makso Cotič je govoril potem podrobneje o lastnostih, ki so neizogibne potrebne kanditatu za V. kurijo, ako hoče, da morejo tudi tržaški Slovenci glasovati zanj! Posebnu pa je razkladal, kako da za zastopstvo naroda ne zadošča le dobra volja, ali pripadništvo k tej ali oni stranki oziroma programu, ampak treba tudi — zmožnosti, vzlasti pa v pogledu poznanja jezika, v ka-
terem se razpravlja na Dunaju. Ako volilci V. kurije dobro pretehtajo vse štiri kandidate, morajo priti do zaključka, da ni soci-jalistiški, ni progressovski, ni «neodvisni» kandidat nima teh svojstev v toliki meri, kakor kandidat naše stranke, gosp. dr. Otokar Rvbaf. Zato je prosil volilce, naj gredo dne o. t. m. vsi na volišče, a geslo jim bodi: dr. R v i> a' f !
Gospod dr. G r e g o r i n se je bavil po drobno z zahtevami socijalističue stranke in z nje razmerjem do naše narodne stranke in je odločno zavračal iusinuvacije, s katerimi nekateri socijalistiški govorniki hočejo pred ljudstvom črniti našo stranko, insinuvacije kakor da smo sovražniki delavstva. Dokazal je, kako se mi strinjamo z vsem, kar je pametnega, opravičenega in dosegljivega v programu Hoeijalistov, a da od tega, kar nas loči od njih, mine moremo odstopiti nikdar in nikoli.
Tudi ta govornik je toplo priporočal kandidaturo dra. Rvbafa.
Potem, ko je zborovalec V a l e t i č dokazal z drastičnim slučajem, kakih sleparskih sredstev se poslužujejo progressovei, ko love glasovnice naših ljudij, je prof. Mandic podal innogo praktičnih poukov, kako se je volil-cem vesti pred volitvami, da vsakdo gotovo dobi svojo glasovnico in prav napiše ime našega kandidata in kako na dan volitve. Kandidatura dra. Rvbafa je bila sprejeta soglasno.
O shodu na Frdeničti nam še ni došlo poročilo.
V	nedeljo popoludne pa je bil shod v Skednju
V	Skednju je gospod dr. Sla vik v imenu pol. društva «Ediuost» pozdravil zbo-rovalce in se jim 'ahvalil na toli častni udeležbi. Na njegov predlog je bil gospod Dra-gotin Godina soglasno izvoljen predsednikom ker 40—50 socijalistov, došlih pod vodstvom g. Kristana, se ni udeležilo glasovanja. Zahvalivši se na skazani mu Časti je gospod Godina prosil zborovalce, naj poslušajo pozorno, da se tudi ta shod v našem slovenskem Skednju izvrši častno in koristno za naš narodno stvar. V si o v e n s k e m, je povdar-jal posebno, kajti — rekel je — naš Skedenj je ostal naš vzlic porazu, ki smo ga doživeli o zadnjih volitvah. Se več: narodna zavest se je le ojačila po tem porazu in nada je opravičena, da je bila to le neljuba epizoda. (Glasno pritrjevanje).
Na to je predsednik podelil besedo gospodu Maksu Cotic-u, ki je v dolgem, stvarnem govoru in z mirno besedo govoril o vzrokih, ki so doveli do predčasnega raz-puaČenja državnega zbora in do novih volitev. Nadalje je govoril o strankah v Trstu, oziroma o kandidatih, ki jih priporočajo te stranke za V. kurijo. Nakratko — in ob viharnem pritrjevanju —je navel razloge, radi katerih ne moremo glasovati ni za Hortisa, ni za Dompierija, ni za Učekarja. Frenetičen je bil a plav, ko jo govornik vskliknil: ako bi hoteli socijalisti odnehati od svojega nasprotovanja veri in narodnosti, mogli bi danes še našega kandidata, dra. Rvbara, proglasiti svojim vodjem. V volilnem proglasu našem je rečeno, da se hoče dr. Rvbaf boriti za vse zatirane in proti zatiralcem in zlasti se je slovesno izrekel za kardinalno točko socija-listiškega programa: za splošno jednako in direktno volilno pravico! Njega diči plemenito srce, bogato znanje, parlamentarna spretnost in govorniški dar — kar je že dokazal v tem kratkem času, odkar je občinski svetovalec ! Volilci naj slušajo razum, naj sodijo na podlagi dejstev, lastno prepričanje bodi jim voditelj in govornik je uverjen, tla izbe-ranje jim ne bo težko: odločijo se gotovo za našega kandidata tira. Otokarja Rvbafa! (V tem hipu je zaorilo po dvorani, tla se je kar vse treslo: Živio dr. Rybaf! Ovacija našemu kandidatu je trajala par minut).
Ko se je vihar nekoliko polegel, je prijavil predsednik, da seje g. Etbin Kristan priglasil za besedo. Sprvega je govoril stvarno in je povdarjal povsem opravičeno, da je V. kurija monstrum, nezmisel. Izmislili da so si jo, da mečejo pesek v oči, kajti v resnici so delavce le osleparili za njih volilno pravo. Polemizujč proti Cotičevemu govoru je pa začel g. Kristan mahati po vseh strankah in po vseh slojih tako silno, tla je izzival ogorčene proteBte, velikanski* razburjenje. Na stotine pesti je bilo neprestano v zraku, grozč proti Kristanu. Nadaljnji govor Kristanov sploh ni bil več govor, ampak je bila le ljuta borba med govornikom in posamičnimi ne-številnimi mej-klici. V kolikor je bilo sploh
možno slediti v silnem neopisnem trušču in vrišču, moremo zabeležiti le, da je govornik skušal dokazati, da je jedino soeijalistična stranka sposobna za rešenje narodnega vprašanja, da je to vprašanje na shodu v Brnu vzela v svoj program, da je mednarodna stranka prav za prav jedina prava narodna stranka, kar pa ni oviralo g. Kristana, tla je pa pozneje slovesno zatrdil, da je narodu,) vprašanje — smešno in zastarelo. Ko je tako gospo« 1 Kristan slovesno govoril proti — gospodu Kristanu, se je homeričen smeh razlegal po dvorani. A ko je pozneje začel očitati, tla mi propovedujemo sovražtvo proti Italijanom in je jemal v zaščito delavce iz italijanskega kraljestva, je pa prekipelo. Tacih viharjev memla še ni videla Sancinova dvorana. Grozeče pesti so se bolj in bolj bližale odru in da ni v istem hipu gosp. Cotič hitel pred oder in tam, podpiran od druzih treznejih, napravil nekako ograjo ter s povzdig-njenimi rokami prosil razljuoene ljudi, naj se pomirijo in naj poslušajo govornika, — ne vemo, kaj bi se bilo zgodilo. Ali ob vsakem stavku, ki ga je izgovoril govornik, so se ponavljali elementarni izbruhi nevolje in nič ni bilo misliti, da bi Kristan sploh mogel završiti svoj govor. Vide to, se je oglasil za besedo gosp. dr. Slavik in je predlagal, tla se da govorniku še 10 minut časa, a zboro-valei se obvežejo, da ga bodo poslušali mirno in da ga ne bodo motili. Ta v pravem pomenu besede rešilni pretilog je bil vsprejet. Celo več socijalistov je glasovalo zanj, kar je vzbudilo viharno veselost. Gospod Kristan je nadaljeval torej, ali je zopet in zopet ponavljal, kar je že popred večkrat storil : vse, kar ni soc tj al i stisko, tudi malega kmeta je metal v koš — kapitalistov, izkoriščevalcev in izsesevaleev.
Skušal je dokazati, da je to smešno, če hoče kilo braniti vse sloje, kajti kdor hoče braniti delavca, mora biti proti vsem — mora biti za socijalno revolucijo. Se le proti koncu se je govornik spomnil onega, o čemer bi bil moral govoriti v prvi vrsti — svojega kandidata. Izgovorivši par besed za to kandidaturo, je zbežal z odra in je vskliknil sredi dvorane : Kdor je nitij somišljenik, za menoj ! To je bil zopet prizor, ko so odhajali : oni drugi so kričali »Zivio« — ne j »Zivio«, ker so bili večinoma Italijani — ter mahali s klobuki, vse drugo občinstvo je žvižgalo in kričal«).
Dolgo je trajalo, p red no je navstal vsaj , relativen mir: duhovi so bili prerazburjeni.
Potem se je oglasil za besedo g>sp. dr. | Slavik, ki je s stoično mirnostjo, ki ga ne zapušča nikdar, in s tisto bistrostjo duha, ki ga odlikuje, zavračal trditve Kristanove točko za točko, obžaljuje pa, da so socijalisti izbe-j žali iz dvorane in da niso hoteli poslušati našega odgovora. Dokazal je na podlagi našega volilnega programa, da smo tudi mi socijalisti. ali pametni in pravični socijalisti, da je naš program boljši, ker je — širši. Socijalisti so prejednostranski, ker so na stališču, kakor da so le delavci »zatirano ljudstvo«, in tudi delavci ne vsi, ampak le oni, ki so v socijalistiškem taboru. Resnica pa je ta, da sta dandanes zatirana in — lačna tudi kmet in mali obrtnik. Socijalno vprašanje treba rešiti tako, tla bo vsem tem slojem olajšano sčanje. Kakor narod pa je ves narod največi revež, največi zatiranee, v narodnem pogledu smo lačni — vsi ! Nezmiselno je torej, ako se v našem narodu govori o za ti ranci h ! Z indignacijo je govornik zavrnil očitanje, tla je nam Slovencem vladni zistem k srcu prirastek Saj je vse naše delovanje, saj so vsi naši shodi naperjeni ravno proti zistem u. Ako bi bili socijalisti res socijalisti, bi sc pridružili nam zatiranim in bi z nami skušali vreči ta zistem. In ker nočejo, moramo misliti, tla niso socijalisti ! Naš program je boljši, ker je širši, in zato oddajte glasove možu, ki kandidira na podlagi našega programa : dru. R v b a f u ! (Zivio-klici.)
Tudi g. Cotič je reagiral na nekatere trditve Kristanove. Posebno pa na trditev, tla »Edinost« v neštetih noticah neti sovražtvo proti Italijanom. Mi ne netimo sovražtva proti Italijanom, ampak napovedujemo boj proti onim, ki (s povzdignenim glasom) litijska j o italijansko ljudstvo v sovražtvo proti n a m ! Ce pa ne pozdravljamo ravno veselo delavcev iz Italije, vršimo le svojti sveto dolžnost, ker vidimo, koliko je radi teh prisiljencev naših ljudi — brez kruha! Kristan pravi, tla se mora preti vsem rešiti socijalno vprašanje. M pa pravimo, tla se mora hitro rešiti narodno vprašanje, ker je to vprašanje pri nas v Avstriji socijalnetnu
na potu. Se le potem, ko bo rešeno narodno vprašanje, ko bosta mogla Slovenec in Italijan v slogi in bratstvu, oba j e ti n a k o-p r a v n a, stati jeden poleg druzega, bo uglajena pot za socijalne reforme. <'e bi bilo torej socijalistom kaj do teh socijalnih reform, bi oni prvi silili na to, da se odpravi ovira, tla se reši narodno vprašanje, mest«) tla ba-gatelizirajo to vprašanje. (Splošno odobravanji .)
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo je spredsednik Godina, izjavivši, tla, kakor se ne pustimo tlačiti ni v imenu vere, ni v imenu nekega liberalizma, ni v imenu neke namišljene kulture, takt) se ne bomo dajali begati po socijalizmu! (Frenetično ploskanje). Zato bomo volili svojega kandidata. Poživlja torej one, ki so za kandidaturo dra. Rvbafa, naj vzdignejo roko! Kandidatura je bila vsprejeta soglasno in o burnih živio-klicih.
Shod je bil zaključen. S čutili ponosa smo ostavljali dvorano. Po gostilnah pa, kjer se shajajo naši ljudje, zlasti pa v rodoljubni gostilni uzornega Ivana Saucina se ni govorilo o drugem, nego t) tem shodu, ki je sijajno dokazal, da so še trdna naša tla v Skednju.
Včeraj je imel biti shod tudi na Kon-tovelju, ali odložili smo ga na opozorjenje od strani domačinov, da so ribiči, ozirom na predstojeće praznike, vsi na morju, na lovu. A nam je bil glavni namen ta, tla se pogovorimo ravno r, ribiči.
Tudi na Kontovelj je prišlo nekaj socijalistov pod vodstvom gospoda Kolača, kar kaže, ila so socijalisti včeraj določili kombiniran napad na nas. Ali, kakor so pogoreli v Skednju, takti bi bili pogoreli tudi na Kon-tovelju, o Čemer se je gospod Kopač lahko že včeraj prepričal, ko so ljudje vsklikali : Živio dr. Rvbar! Koje bil narare"1 cul, tla je naš shod odložen, a je videl, da je zbranih precej ljudi, je hotel porabiti ugodno prilik«) iti naš shod preleviti v socijalistiški, a hišni gospodar Jaka so rekli, tla ne, in zborovalci st> klicali: Živio tir. Rvbrff ! !
Nesramna agitacija. Na tuk. južni železnici obdeluje neki Candolini slovenske delavce tako-le: Žuga jim, tla zgubijo pribolj-šek, ki so ga dosegli o zadnjem štrajku, ako ne prinesejo njemu (Candoliniju) svojih glasovnic, da jih popolni z imenom slavnega socijaluega demokrata Učekarja, kajti Ucekar da je tisti, ki jim je izposloval, da so jim zvišali plačo. Ako pa zdaj Ucekar le migne s prstom — bodo reveži morali delati zopet pod starimi pogoji !!
Delavci južne železaice pač niso tako naivni, tla bi verjeli take neumnosti. Upliv g.a Učekarja na vodstvu južne železnice je precej podoben — ničli. Njegove moči se južna železnica ne boji.
Nihče bi g.u Candoliniju ne zameril, če se poteguje za svojega somišljenika ; a tla se «> tem poslužuje pretenj in — laži, to ni lepo to ni — soci jalistično !
Bodimo odločni! Sedaj je prišel čas, tla hišni gospodarji delijo družinam pole za ljudsko štetje. Te pole se dele edino v neuiško-laškem jeziku ! Mi Slovani imamo pravico zahtevati, naj se nam dajo nemško-slovenske tiskovine in ako smo res Slovani, tudi gotovo storimo to svojo sveto dolžnost! Namest-ništvo je izdalo in odposlalo magistratu tudi slovenske tiskovine, gotovo z namenom, da jih tla meti ljudstvo! Sedaj je na nas ležeče, tla storimo, kar smo opustili storit i pred 10 leti. Glejmo, tla se nam ne poreče : Kaj hočete, saj je bil samo etlen, ki je odločno zahteval slovensko polo! Vsak naj vrne gospodarju laško-nemško polo in naj zahteva slovensko-nemško. Na zahtevo gospodarja, naj sc zapiše na vrnjeno polo : »Se vrača, ker je pisano v nerazumljivem jeziku.«
Čast možakui talijanskomu podaniku!
V	soboto je bila dostavljena volilna legitimacija nekemu italijanskemu podaniku v našem mestu. Prijemši v roke to legitimacijo, vprašal je začudeno, kaj je to. Na odgovor, tla mora iti voliti ker je vpisan v volilno listo, odgovori! je : Ne, jaz tega ne sprejmem, kajti jaz sem italijanski podanik. Jaz nimam pravice vtikat se v take svari. Jaz s svojo družino vživam tu gostoljubnost; mene pustite na miru ! Ni hotel sprejeti legitimacijo. Ime zamolčimo, ker vemo, da bi potem moža gotovo preganjali ljubeznjivi rojaki.
Viharna božićnica. Mir ljudem ....
V	Rojanu so hoteli včeraj proslaviti praznik miru i u u tisni ti nedolžni tleči spomin na rojstvo Onega, ki je prinbsel človeštvu milna zemljo.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda oziroma tamošnji otroški vrtec je pri
redil včeraj božičnico svojim otročičem. Sta- Sejo vse židovske bogove na pomoS proti , Opozarjamo na predstavo »Stari Elija c rišev, ki so se hoteli radovati na veselju nam!	j v korist dijaške k u h i □ j e, katera bode
Židie! na dan Sv. Štefana v Barkovljah. Zadetek
svojih malčkov, došlo je toliko, da niso vsi
Pokažimo, da ni res, kar trde Zidj<
našli prostora. Vsi so prišli v imenu miru, v	Pokažimo, da nas je toliko in toliko, da nas
ideji krščanstva.	bo vedno več, ukljub mahinacijam naših ire-
Danes ne mislimo opisovati te prelepe	centarjev! veselice; se že zgodi pozneje; ampak hočemo Sedaj imamo dve lepi priliki, da poka-— ker j« to znak, kam so dospele naše raz-	žemo, česa in koliko smo se naučili od namere —, povedati, kako seje tudi ta praznik	šib nasprotnikov! Zato storite vsi in vsak svojo spremenil v v.har.	dolžnost s tem, da dne 3. januvarja glasujete Na božicnico je prišel tudi veleč, gospod	vsi za našega kandidata g. dr. Otokarja Rv-župnik Jurizza. Nič slabega, lepo je bilo. Ko	bara ! In pa s tem, da vsakdo upiše sebe in je bil vspored izcrpljen, so začeli deliti da-	svojce za Slovence in ne za Lahe, kakor v rove. Tudi g. župnik je stopil na oder ter	prejšnjih časih !
je vsakemu otroku poleg druzega daru dal Sramota vam, lažllikoiu ! (Dalje.) f.
podobico. Tudi to je bilo lepo. Ali o tem je	»Avvenire« vprašuje: -Je-li kakemu škofu
gospod župnik zagrešil neko breztaktnost, da	tržaškemu že prišlo na misel, poslati v Ric-
ne rabimo hujega izraza. Ko so namreč otro-	manje laškega duhovnika, da bi rul proti
čiči prišli s svojimi darovi k starišem in jim	Slovencem ?
pokazali dobljene podobice, so opazili ti	Kaj naj odgovorimo'? Preg urostasna m i—
poslednji, da imajo velika večina podobic iz-	sel! Recimo le-to :
ključno laške podpise na prvi in izključno	1. Ni izključeno, daje že kak laški d u-
laške molitve na drugi strani. To je bilo,	boven mislil na t<>, da v bližnji bodočnosti
kakor da si uli) olja v ogenj — vsplamtelo je.	pride kak Lah v Ricrnanje ali v Dolino.
Ljudstvo je začelo na glas dajati duška svoji	Imena »Rusmagna« iu »Val di S. Odalrico«
nevolji: mi tega nočeiuo, mi smo Slovenci,	sta nastali tako nepričakovano, da je mogoče
mi nočemo, da bi se naši otroci z molitvami	misliti tudi o gorenjem vprašanju. Kateremu
poitalijančevali! Izrazi nevolje so postajali	Barkovljanu, Rojancanu, Škedenjcu bi bilo
huji in huji, a ko so ljudje videli, da se g.	prišlo na misel pred 30 leti, da bi dobili laške Zonta 3, podobe in tehtnice; ulica deli ' Istria
župnik ne ineui za to in dalje deli tiste po-	duhovnike, kamoli na to, da Rojan v letu 4, voz; ulica Poste veechie 4, šivalni stroji;
dobice, so jeli klicati: ven žnjim ! lu klicali	1900 ne bo imel uiti jednega slo- ulica Geppa 14, hišaa oprava,
so tako silno in tako dolgo, daje gospod	venskega duhovnika?
točno ob 5. uri popoludne.
Najdena novčarka. Na glavnem policijskem uradu je shranjena novčarka z manjim zneskom denarja. Našel j<» je nekdo na lesnem trgu.
Z našili sodišč. V soboto se je vršila na tukajšnjem okrajnem kazenskem sodišču razprava proti Tereziji Kralj, ki je bila na sumu, da je odložila ali umorila novorojenčka ki so ga dne 24. novembra našli v svobodni Inki. Ker ni bilo dovolj dokazov o takem zločinu, je državno pravdništvo odstopilo stvar okrajnemu sodišču. Na razpravi v soboto je bila Terezija Kralj, ker je zatajila porod, obsojena v 1 mesec ječe.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 27. decembra ob 10. urt predpoltidne se bodo vsle<; naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile sledeče dražbe preiničmi; : ulica delle Acque 5, likeri, oprema v zalogi in aparati na plin; ulica Nuova 14 in ulica Ac<[iiedotto 46, tehtnica, predmeti iz gume, glasovir in hišna oprava, predmeti za sLra nišča in dežni plašč ; ul. Ca3erma 1 1 in ulica Farneto 33, hišna oprava, šivalni stroji ; ulica
župnik med viharji moral — zapustiti dvorano!
Redili občni zbor »Zveze tržaške slov. mladine« bo v nedeljo dne 30. t. m. ob 2. in pol uri pop. v plesni dvorani v ulici
2. »Rul proti Slovencem !?« — Z zobmi moramo škripati ob sami misli, da se predrzne A v cerkvah bodo pevali te dni: mir 5jaukar tako oči to, jasno in cinično označe-1 Rossetti št. 4. se sledečim vsporedom: 1. ljudem na zemlji ! Kakov kontrast. Na neki vati mjs}j0 razij<;njh laških kapelančkov. Hotč Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. podobici, katere je delil gospod župnik, je alj neilot^ uara je torej Člankar priznal, da so Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega od-
vsi laški duhovniki postavljeni v to, ali vsaj da oni sami čutijo v sebi misijo, »per farvi
čitati t .idi besede: rassegnazione, la pazienza, la ealma. Gospod župnik sam pa menda le
prerad pozablja na rassegnazione in na calino la propagailcla antislovena«. Ali si bratje Lahi in na pazienzo, posebno pa še, da duhovniku reg ne morete misliti laškega duhovnika, ki treba še nečesa, brez česar ne more dobro iz- bi ne 8ovražji slovenskih vernikov ? lu ovčice
hajati med ljudstvom---takta!	naj bi vaB ijubile ter drvile za vami v —
Slovani ! Pod tem naslovom smo pre- pognbo ?! jeli iz delavskih krogov : Dočakali smo kritičnih časov, časov, o kakoršnjih bi si naši pradedje ne bili nikdar niti sanjali ! Kamor
bora. 5. Eventualnosti.
O d b o r.
Prešernova sla vnosi, ki se je vršila sinoči v dvorani slovanske čitalnice, je krasno vspela. Došlo je toliko odličnega občinstva, da je bila dvorana napolnjena. Poleg rodo-
se ganemo, tam se nas preganja, sramoti in zaničuje! Lažiliberalni Lahi iu Nemci nas zatirajo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi!
Tu v Trstu, kjer so naši pradedje ribiči ustanovili malo Tržišče, kjer so hribe in doline in ulice imenovali se slovanskimi imeni
ljubnih časti ti h dam in gospodov smo vi-
,	. „, , deli tudi mnogo duhovnih gospodov. Vse
— tako pravi clankar ,	°	.....	.r
toeke programa so se izvajale izborno. V o-
jaška godba je s priznanja vredno marlji-
.	.	vostjo in točnostjo svirala krasne slovanske
tega, ki je v slovanskem jeziku, je neizpoi- J	v	. . . .
. ,	, r>- -	, .. , komade. Opažali smo, da so bih vojaki iz-
g) Jedini povod — tako prav — tla so si Ricmanjci izmed obredov7 navadnih v rimskokatoliški cerkvi, izbrali ravno
let žeje naš narod trpel ta terorizem, gojil kačo na lastnih prsih, to je, podpiral je svoje nasprotnike v svojo lastno škodo! Tako, da smo že bili na — robu svojega propada!
njena želja, da Ricrnanje postane župnija ! ,	.	.	..
J	J '	J 1	1 J	redno zavzeti za svojo nalogo ter so isto tudi
Pojdi, pojdi, dragec »Avvenirec ! Ric-1 ysled svojega hvalevrednega resnega zavzetja manjci so bili v stiskah. Prav po nekrščansko ;zvršili povsem častno v popolno zadovolj-morali so dajati drugi župniji, »kar je cesar-	vgeh posillgaicev. 0 Prešernu je preda-
je vega«, da-si so imeli svojega ljubega pa- yal gJla zauimivo g- prof. Merhar. V svojem
(n. pr. Trstenik, Grlavka, Potok, Ključ, Ko-	stir> doma' kateremu Je fcudi treba živetL predavanju, ki je trajalo skoro jedno uro, vač, Materica, Tigor, Kovana in druge), tu	Jeli P™vi5nof zahtevati od ubogih vascanov, predo6il nam je g. goVornik z izredno spret-nas danes napadajo in preganjajo razna, po-	ki vzdržujejo itak svojega duhovnika, da no- ao9tj() irj temeljitostjo milieu one dobe, v kazne,e priseljena plemena, smatrajoča nas za	siJ<> še v draS° Ž"P"U<> denar?! O temle . teri je žjvel iu deloval uaš neUmrjoči pesnik tujce — sužnje!	vprašanju pa danes — pst! Prežalostno je m prešeren Očrtal nam je v markantnih, jas-
Dolgo let (predolgo) smo potrpežljivo	^ ** ^ Še na vrsto. C.-j nih potezah življenje pesnikovo, njegovo
prenašali taka in slična zasramovanja ! Dolgo	"'"»P 11' * R^nje »upnijo• trpljenje in njegove boli, ki so, žal, »zvečine
w ^ .....^ako, da	,]m ni vec zuPn'ja?! Ah ho" napolnjevale vse dni njegovega življenja.
čete odgovor ?	Krasno je to g. govornik izrazil z besedami, h) .Kdor se ni učil glagolice, za tega da je bilo onih prvih sedem let, ki jih je je staroslovenščina tako teška, kakor latin- Prešeren preživel v svoji rojstni hiši v vasi
Ko so se bili oglasili pred dobrimi 30	»čina. Prav nič je ne bodo razumeli. (Com- Vrbi na Gorenjskem, menda edino srečna
leti tedanji naši voditelji ter začeli vzbujati	prenderanno che cosa? Nieute affatto). |Tako doba v vsem njegovem življenju,
zaspani slovanski rod ob Adriji, se je na-	Pravi »Avvenire«. Jaz pa bi vprašal, kako Govorč o razmerju našega pesnika do
sprotnik le krohotal, menč, da je že pod-	P<> cerkvah molijo verniki z duhovnikom re- smi0!>n{|, slovanskih mož, kakor tudi o uplivu
pisana smrt vsemu Slovanstvu ob morju adri-	sponzorije v staroslovenščini, ako bo treba jrUgjh velikih slovanskih in tujih pesnikov,
janskem! Od onih dob so se nam posme-	prej se učiti glagolice? Tega vendar ne bo »Av- preti Vriem Mickie\vicza, Bvrona in Petrarke,
hovali notri do najnovejše dobe, smatrajoči	venire« hotel trditi, da bi manje kulturni slo- na prešerna, ter o postanku osnovnih idej
nas za sanjače. Še le sedaj so jeli opažati, da je	vanski narodi« imeli same visokošolce v cer- ■ k nekaterim njegovim poezijam n. pr. »Krst
stvar vendar resna, da mi res napredujemo v	kvah ?! Ali da res ne umejo niti besede, ko pri Savici«, »Povodnji mož« i. dr. — nam
svoji zavesti (in to brzimi koraki). Po tein	sa jim čita blagovestje : »Radujsja blagodatnaja je g govornik pokazal, da si je v tem oziru
spoznanju seje spremenila tudi njihova tak-	gospod' s toboju. Blagosloveni tv v ženah«. , zaanoVal mnogo samostojnih nazorov, ki pri-
tika v toliko, da so se nas začeli — bati!	Glej torej, »Avenire«, kako govorimo mi kako temeljito in navdušeno je proučil
Strah jim narekuje njihovo taktiko proti nam.	Slovenci: »Radujse blagodatna, gospod s to- pre^erna in vse, kar je ž njim v zvezi.
V strahu so sklenili, da treba porabiti sred-	boj. Blagoslovljena ti v ženah!« ^ yse preda vanje pa je pričalo o izredno ob-
stvo v to, da bi mi ne mogli napredovati	Govori torej, bodo-li umeli kako be- širnem duševnem obzorju gospoda govornika
dalje! Ubiti nas hočejo moralno, nam ne dajo	sedo ? Kaj ? Sodiš pač kakor slepec barve. | na polju razvoja romantične literarne dobe.
šole, nam zapirajo vsa gledališča, pode na-	i} Le narodna pregorečuost ;e zahtevala Gospodu profesorju smo od srca hvaležni za
šince iz služb ter jih nadomeščajo z elementi	slovenski bogoslužni jezik, pravi člankar. j njegovo prezanimivo študijo, katero priobči
iz Italije!!	Človek bi odgovoril: Rim se pač veseli doslovno naša »Slovenka« v 1. št. prihod-
Vse to se je uvedlo proti nam. A niso	narodne pregorečnosti, ki mu vodi pobožni
le Lahi proti nam, ampak še drugi faktorji,	narod v cerkev k slovenski maši ; ne veseli
ki le preradi in sistematično posnemajo one,	se pa vaše laške narodne pregorečnosti, ki
ki nas žele videti — mrtve s tem namenom,	cel<5 svete pesmi izganja iz cerkve, ako niso
da bi te naše slovansice zemlje iztigali iz	v latinščini! Se več. Vi lahi ne pripuščate
naših in avstrijskih rok!	niti jeden slovenski: »sveto, sveto«, mej tem
Bratje delavci in Slovani v obče! Ho-i	P* zahtevate za svoj laški »santo, santo« celo
čemo-li mi dopustiti, da nam sovražnik iztrga	"hod na Nemško! Videl sem svoj čas nem-
naše zemlje, našo narodnost, naš jezik?! Ne	ško pesmarico, kjer so bde cerkvene pesmi v
in ne! Tega ne smemo dopustiti, ako nočemo,	latinskem in nemškem jeziku in mej njun.
da nas bodo naši potomci proklinjali v grobu !	tudi laški »santo«.
Mi moramo podvojiti, da: potrojiti svoje sile,	f List »Secolo«. Nevredno glasilo malo-
da rešimo, kar se da rešiti! Zato delajmo noč,	vredne »Democratice« (lucus a noti lucendo)
in dan na to, da nam Lahoui ne iztrgajo na-	je po kratki a hudi bolezni — umrlo. Vzrok
šib duš o priliki bodočega ljudskega štetja,	smrti: sušica. Nekoliko nekrologa morda pri-
ali da vsaj ubranimb, kolikor se da ubraniti	hodnjič.
o sedanjih prilikah!! Slovanov ni v Trstu!	Zaradi visokih praznikov izide pri-
Tako pišejo židovske novine, ko se jim zdi	hodnja številka našega lista v četrtek ob na-
potrebno tako, ali danes se nas boje in kli-	vadni uri,
njega leta, na kar opozarjamo vse one, ki si že sinoči iziažali željo, da bi temeljito delo radi čitali tiskano, a tudi vse druge, ki so hočejo popolniti ali tudi šele zasnovati znanje o največjem slovenskem pesniku Prešernu. Naj o tem ponovimo nujni nasvet g. prof. Merharja, da naj namreč Prešerna samega čitamo in vedno zopet čitamo !
Mnogi izmed slovenskih ali hrvatskih inteligentnih mož nosijo s sabo vedno kakega pesnika — žal, tujega ! Naj ga zamenjajo s Prešernom! — Prekrasno je pela častitii gospa Strasser-Cehova jedno izmed Prešernovih najlepših pesmi : «Nezakonska mati», ki mora najti pot tudi v najtrše srce. Predivni zvon ko-čisti mehki glas gospe Stras-ser-Ćehove pa je krasno potenciral lepoto in vrednost te pesmi, da nam je srce drhtelo v najglobočjem ganutju. Vsakdo izmed navzo-
čih je bil srečen, tla je m »gel izraziti svoje občudovanje in hvaležnost časliti gospei Strasser-Oehovi in ploskanja ni hotelo bil j konca, sosebno, tedaj, ko se je dičui pevki poklonil lep šopek. Ljubeznjiva g'»sj»a je na to z neprimerljivo globoko čuvstvenostjo in dovršenostjo zapela še jedno krasno, češko I pesem, na kar je zopet sledil šumeč aplavz hvaležnih poslušalcev. Naj bo tudi na tem mestu velečastitej gospej Strasser-Oehovi i/,-{rečena najglobokejša in najudanejša zahvala na preveliki njeni Ijubeznjivosti, s katero je blagovolila sodelovati mi pr »slavi Prešarna.
Gosp. Mandic ml. je skupno z našim dičnim dirigentom, g<»*[>. Srečkotn Bartloin igral na glasovirju parafrazo »Sarafan«, ter pokazal toliko izredne virtuoznosti in uiojsterske izurjenosti, da smo spoznali v njem igralca, ki vzbuja velike nade in zaslužuje vsega priznanja. Uvod »Krsta pri Savici« je uprav mojsterski deklamiral gosp. Ferlblja. Tako ne deklamira vsak deklamovalec. Naslednja točka je bil »Mornar«, samospev teuoija s spremlje-va njem glasovi rja. Slavaoznaui iT'»sp. M. nam je v tem, kakor tudi v naslednjih samospevih : »Kam?«, »Izgubljena vera« in Ukazi (vse pesmi Prešernove) dal zopet enkrat uživati nenavadno krasoto svojega glasu. Ko sino ga poslušali, bili smo nekako, rekli bi, božanstveno razdivljeni, duša nam je plavala v morju tožuosladkega blaženstva. S svojim čuvstvapolnim glasom, katerega kot pravi mojster modulira od mogočnega, veličastnega vzhita do najfinejših nijans, razkril nam je še-le prav rnehkočutečo, božanstveno pesnikovo dušo, v istih hipih sinu še le popolno umeli velikega Prešerna. Gospodu M. smo hvaležni tembolj, da se je tako ljubeznjiva vde-deležil na proslavi Prešernove stoletnice v Trstu ter nam nudil tako izrednega, nenavadnega umetniškega užitka.
Mešani zbor je pod vrlim vodstvom gospoda Bartla zapel krasno pesem »Luna sije«. Z največjo slastjo smo poslušali to znano, večno lepo pesem in izraziti moramo vrlemu zboru svoje popolno iskreno priznanje na nje govi izurjenosti in vsestranski izbornosti. < 1 >-spodil Bartlu pa od srca čestitamo na krasnih vspebih, ki jih pod svojim izvrstnim vodstvom doseza s svojim zborom. — Gospa A. (i. je s svojo znano izredno živahnostjo in čuvstve-n os tj o deklamovala Prešernovega Po vod njega moža« nad vse ljubko in lepo. Žela je burno občo pohvalo ter prejela tudi lep šopek. Gospo A. G. vedno z največjo radostjo spremljamo o njenih vrlih nastopih na naših odrih.
Predno se je odkrila krasno v.-pel a živa podoba, deklamoval je g. Klemeučič z gorkim vznesenim glasom lepo prigodno pesem, ki je natisnjena v 12. štev. letošnje »Slovenke . O sklepnih vrsticah se je zastor odmaknil iu v magnezijski luči smo zrli živo skupino : /. lo-vorjem venčan kip Prešernov, katerega diči ob vznožju genij, kateri dviga proti kipu palmovo vejo. Slika je tako vrlo vspela, bila je tako mojsterski izvršena, da so se ljudje vpraševali, od kod je neki ta kip Prešernov... Gosp. Stular (Prešeren) se je držal res izborno in veliko spretnost moramo priznati »umetniku«, ki gaje tako vrlo »izdelal«... Z jedno besedo: Prešernova slavnost v Trstu je bila vredna spomina velikega pesnika, čegar ime je slavila.
Tudi gmotni vspeh je bil povoljen, ker so mnogi gospodje vstopnino preplačali ler se pošlje odboru za Prešernov spomenik svotica, ki naj priča, da tudi ob Adriji žive Slovenci in Slovani, ki se popolnoma zavedajo svoje krv, iu svojega poslanstva. Končno izrekamo najiskrenejšo zahvalo požrtvovalnim prirediteljem, sodelovateljem in slavnemu rodoljubnemu občinstvu. Slava Prešernu in njega slaviteljem!	I. K.
Umrljivost v Trstu. Od dec. do vštevši 15. dec. je umrlo 47 možkih iu 42 ženskih, skupaj 8i> oseb, proti 115 v isti dobi lanskega leta, in sicer 20 starih do 1 leta, 9 do 5 let, 5 do 20 let, 7 do 30 let, 4 do 40 let, 22 do 60 let, 16 do 81) let in »i nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 27.3 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 1(5, bolezni v sopihih v 13, enteritis v 1, legar v 1 slučajih, škrlatica v 0, krup v .'» in hri-pavica v 0 slučajih.
(jrluliost. Neka bogata gospa, ki je o/b avila od gluhost. in šumenja v ušesih s pomočjo ušesnega bobnila dr. N i c h o 1 s o n a, je darovala njegovemu zavodu 7o.000 gld. z namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se naslovljajo : S t. 4660, z a v o d N i e h e 1-s o n » L o n g c o t t«, G u n u e r s b u r g. London. \V.