List 13. m v t Tecaj gosp d a r ? rtn Šli y tt 2 m aro Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 30. marca 1864 Tri najimenitnejše Gospodarske stvari. kaj Ker rej a hmelj eva zlasti tistim y ki ni dovelj znana, jim priporočam svoje bukve ž niim začnó. ki sem lil posebnega. lil UU V V»1J ^UUUUi ^ JI 111 |J1 l^Vl Ubalil O V VjU t/UIXVtï y XVI ouili VScikíl illia j^1 izdal v nemškem jeziku pod naslovom : Mtin lrli n n h a A v\l ni f n k yy Praktische Anleitung zum Hopfenbau. y Ker pa je dalje na dobrih sadikah vse ležeče Rudeča detelja (rother Klee, trifolium pra- da se dober hmelj přiděla, po pošteni nizki ceni ponu- JL • XII U U V v; U v* v w v AJ A VtllVl IVl^V J tl X1V1A.UIJLI J7 1 u ^ " ^ v «r W —-----J JL L — ^v/u* tense sativum) že v prvém letu daje popolen pridelek; jam vsem, ki hočejo hmelj saditi, posebno dobre sadíke ona se ujema z vsakim poljskim kolobarjem; se dá na sateškega hmelja, kterih vsako leto spomladi sila veliko isto zemljo kmali zopet sejati ; seme je povsod dober po svetu razpošiljam. kup in se lahko tudi domá pridela ; ne prizadeva posebno skrbljive in potrošne priprave, kakor nemška in turška detelja; kadar se njiva po nji preorje, je zemlja vselej kakor po nemški in turški detelji. Le to je Kdor jih želi, naj se obrne do mene pod adreso Jožef Schoffl, predsednik gospodarskega društva rahleja, škoda, da suša v Satecu (Saaz) na Ceskem. y ako dolgo trpi, to deteljo rada pokončá. Kmetijska družba dostavlja temu oglasu to > 2. Nemška detelj a ali metelj ka (Luzerne, me- «w* ^mv^vnu «ic»uu*u »aum. oaroomu , v,«« dicago sativa) je med vsemi deteljami najgotoviša pod- ktere jih na svetu ni, naj se s polnim zaupanjem obrne pora gospodarju, ki hoče živini opresno (frišno) klajo do gosp. Schoffla. Ta mesec se začenja že razpoši- klasti, ker je najsuheje poletje ne popari in v rasti ne lj an j e hmeljevih sadík. zadržuje; kadar se je ta detelja prav dobro zarastla, — ---------—, dolgo dolgo časa trpi za frišno krmo; 14 dni popřed, kdor koli želi hmeljevih žlahnih sadík sateških da cez kakor rudeča detelja, se dá že za frišno klajo kositi ona dajè največ krme; kdor svoje oddaljene njive z nemško deteljo obseje, je za veliko let oskrbljen z Gospodarska noviea. * D m e t n o p 1 o d e n j e (kiïnstiiche B e f r u c h- Le mraz obilno klajo. ljiva rastlina. Priprava zemlje za nemško deteljo pri- tune) žita in drugih rastlin. Gosp. Hooibrenk --- ------- --- ----- j--- — W u 11 ^ y 4U 1 V Ul ill VI 1 u ^ lil X Cti ^ U 1 1 li« Jl * škoduje, ker je zlo občut- na Dunaji trdi — in že mu nekteri pojó slavo resnica kar je i znaj del y da se more žito na da polji Je in zadene gospodarju nekoliko več delà, kakor rudeča drago rastlinstvo po volji gospodarjevi oploditi (rodo- detelja; dobro kaljivo seme se težko dobi; tudi pridelek vitniše narediti). — Znano je, da tudi žito itd. je dvoj-domačega semena je težji. Turška ali s lad ka detelja (Esparsette, Ono- nega spola in da kadar cvetè, mora (možki) cvetni prah na suhi, slabi m priti v (ženski) cvetni piskerc , da se semenica oplodi rahli zemlji in potem zrno postane. Ovetni prah pa dohaja v pi- skerce, kadar mila sapica pihljá ali pa ga prenašajo obilo nakosi, skor brichis sativa) se ponaša dobro, še celó v plitvi zemlji se je več kakor vsake druge klaje, tedaj ravno na takem različne sèm ter tjè leteće živalíce. Afvremešni vselej svetu, na kterem po navadi trava prav borno raste in jo suša mori, turška detelja dobro stori; lože y kakor ugodno žitu, kadar cvetè, in zato ostane klasje veckrat jalovo. Hooibrenk postavi na vsako stran njive de- klieo ali fanta, m jima, kadar žito cvetè, dá v roko vrv rudeča in nemška detelja, se dá turška sušiti; njeno ___ _ ; ——, wv , senó je najbolja klaja. Al če se ta detelja s poprejš- (žnoro), ktera sega čez celo njivo ; od te vrvi visijo njima zastran pridelka primerja, se pa vendar mora volnate franže doli, v ktere so"|>rivezani drobni svinci reci y da se rudeče in nemške detelje več turške na enakem prostoru. pridela kakor Priporočilo hmelja in kje se (lobé najbolje sadike. Vsako leto se popije več piva (ola ali pira); zato neki dvakrat je tudi poslednjih deset let čedalje več pivarij (olarij; gosp. dr. Hlubek v Gradcu (šreteljni), kteri franže še bolje doli vlečejo. Deklici ali fanta nategneta zdaj to strani, z vrvijo gori in vrv in gresta, vsak po svoji doli y da franže oplazijo žito in tako cvetni prah iz bilke v bilko prenesó. Hooibrenk je šel s svojo iznajdbo na Francozko in od tam se razglasuje zdaj po svetu ta novica, po kteri žito več rodi. v našem cesarstvu in drugod. Zato pa je tudi cena hmeljeva v primeri olnega pridelka visoka ostala. Ce- Skusili jo bojo letos nekteri v**, ^.u^a » gosp. predsednik Terpinc v Ljubljani itd. Dokler prav obilo skušinj ne potrdi te ravno poslednjih 10 let ni nikoli slaba letina bila za ostanemo iznajdbe, nam gosp Hooibrenk ne bo zameril y da neverni Tomaži, ker vemo, da oplod pri hmelj y je srednja cena českega sateškega hmelja živalstvu in rastvu je ena največih skrivnost natornih (Saazer Hopfen), ki najbolj slovi po celem svetu, vse in da se plodenje s franžasto vrvjó ob cvetji žitnem te leta okoli 170 gold, za cent bila. Tako visoka cena utegne bolj motiti kot pospeševati ; znano pa nam je tudi, je kmetovavce po mnogih deželah pripravila do tega, da še mnoge druge okoljščine ob cvetji so krive, da da so začeli hmelj saditi in sicer z lepim dobičkom. je klasje gluho. 10 |zir po domovini. (lomjegradska okolica. ponujajo dosti na po prodaj 15 18 gold. Lesá bode pa tudi letos ? luknje se je lahko spravil les. kajti zima je bila ugodna ; IZ vsake Ozrimo se nekoliko na kmetovanje. Površnji pogled Gornjegradski okraj (Oberburg)Je okoli in okoli nam tjsto stanjev predstavlja, kakoršno vidimo drugod obdan z yisocimi gorami, tudi v sredini je go rat, razun po slovenskem Stajarskem. Povsod le staro kopito. Ni- gornjesavinske doline in ozke ravnine za Dre to. Hrbti kjer napredka! Pa kako bi neki bilo drugače? Saj viših planin so skalnati in goli, drugače pa večidel tèmni n'e dobiva kmet od nobene strani zdatnega poduka za logi pokrivaj o gore in holme ter globoko segajo v nižave. svoje potrebe. Duhovni se ne pečajo s posvetnimi rečmi. Zato se pa tudj ta okraj zeló loči od drugih po- Učitelji se niso učili umnega kmetovanja y SO tedaj ne- krajin slovenskega Stajarja, ne samo v naravoslovni za- zmožni, pa tudi veselja nimajo, otroke o tem podučevati. devi, temuč tudi v tem, kako si prebivalci služijo kruh. Deželni odbor pri rešenji prošinj za razkosenie srenj- Kupčija z lesom — najzdatniši vir dohodkov tega && posestev željo izrekuje, da se pri razkosenji pro- kraja — je vreteno, okoli kterega se suce skoraj vès stor za drevesnice (drevesne šole) za poduk šolske mla- 7 trud odraslega moškega spola opravkov pri gosposki in drugih zadev. pa tudi večidel njegovih dine odloči ta blagi namen bode brez vspelia , do- kler se ne bodo tudi preparandi v sadjoreji podučevali. Kar v vinskih krajih vinograd veljá, veljata tù Imamo na slovenskem Stajarskem tudi poddružnice zavod*) in žaga. Brez števila smrek, hojk pa mecesnov kmetijske, al žalibog! da so hrastove rastlike, ki v ) JVlij.Cul|oQ.C< , CKL /jauuv;^ . VAM UV li l Ml U U V ¥ VJ naših krajih ne bodo obrodile ne želoda ne šišek. Podučito-zabavno berilo se poseka čez leto in dan; iz njih narejajose platanice ktere se večidel pozimi z gozdov spravljajo. Tu slišiš ropot in puhlo kumplanje po drčah s planin v nižave derečih platanic ; tam vidiš jih z živino vlačiti ali po potocih plaviti do žag, da se za deske izrežejo. Kjer koli se je kaj strmeca našlo za Savino, Dreto in drugih vodah in vodicah, žaga stoji, pred žagami pa leži nakupičenih platanic in lično zloženih desak. Ko zima jame slovo jemati, je že dosti plavo v za odhod pripravljenih. Za Savino in Dreto po šest, eden na drugega zloženih na breg prislonjenih plavov leži, seboj za tovaršico cirilko, polglasnico i, ktero je'raz-da se ob ugodni vodi v potok porinejo, in da še pred Zatoženi sosamoglasnik. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) imel e (dalje govori) : V prvem zakonu starih časov je pred r takrat imenovan Rci SlovanoviČ > ko se prijazna lastovka prikaže, odplavajo od tod. Pia- dolgi nos navpik obešáje, kakor puran vijo se pa na Hrvaško, Srbsko, Turško in se delj. našal, da je sitna, in da je vanj zmerom jezno obrněna Lehko je tedaj razumeti da jej v • • Z1V1 takrat še mnogo mlajši r ni bil Těžko da se naliaja v kakem okraji med Jjudmí toliko nikoli prav posebno zvěst, ampak iz ójnic je stopal, in potnih listov za vnanje dežele kakor tù. Zage pa ako so gaj o na stanovitni vodi, neprenehoma žigajo in ža- ktero je dejál zahajal v prijetnejšo družbo sosednje polglasnice I», za da Drugi plavi se vežejo; zmirom je z lesom dovolj dobe mu vsaj z nosom ne grozi Iz te opravka. Prva vožnja je najživahneja, kajti vsaki hiti njegove sedanje porednosti. za prvim V V ces i » im — vto, najboljšim — uuui^ivum. Tako poplava vsako leto čuda veliko lesa po Sa- dobičkom. ima sina r, ako se ne motim. Uže tu je začete^ Ko je bila cirilica ne- hala azbukovati med Slovenci, pride dolgo potem y leta, Dolenec Tru bar, , 1550. nekoliko premisli to reč, ter vini in Savi iz tega kraja. Dosti truda prizadeva to zopet ustanovi svojim rojakom abecedno vas latinskih opravilo, dajè pa gospodarjem in trgovcem dobicka in za potrebo po nemškem običaji sestavljenih črk i da delavcem gotovega zaslužka. Zato se sme pa tudi gornjegradska okolica na občni blagostan, med prve na slovenskem Stajar- gledé ž njimi on pisal knjige in drugi veljaki ž njim Trubar te vasi ni bil niti s plotom trdno ogradil, .Ie A niti JeJ zdèl imena. Vso to zamudo je, pozneje 1584. leta skem staviti. Obleka naših ljudi je čedna; raztrgane popravil v prvej novoslovenskej. slovnici Bohorič, po kterem se je ta vas potem iz hvaležnosti imenovala vdo- redko zagledaš; domaćih beračev malokdaj vidiš. Al lanska lesna prodaja se je vsled goveje kuge Bohoríčevoselo. V tistem času pride meni in silne suše na Hrvaškem, Srbskem in Turškem jako slabo obnesla. večidel pa na up. Ker pa tudi tù nekteri na up kupu- vec r, in njim do smrti abecedovala. Blago se je prodajalo le po nizki ceni, Res je bil kaj lepo oblečen: imel je cvetice za klobu- snubi me, da bi ž kom pa namazane, dolge črevlje z velikim zlekom m jejo les, in se ravno tako platanice, deske in plavi pro- dasitudi je bilo o svetem Urhu, vendar je bil ogrnil dajajo, ----- ---- — _ „---- ^------------ J — - —- ' - £------I/UUA JU vy u r v^iijiv* j t j ^ ^^ je pri tišti kupčii nastala cela vrsta upnikov. višnjav plaše, kakor je bilo spodobno abecednemu v f ze- Sploh se toži, da denarja ni. Tožili so celó godci, ki so o novem letu v ta kraj prišli, da so imeli memo da drugih let le slab zaslužek; tožijo hišni gospodarji, ^ icuuveuui. iuua avm r mi je uucuu. m ^uoc^ai. r^r^j. čudo malo skupijo; tožijo tudi krčmarji, da malo zli- bi kolce lomil, da se hoče peboljšati, in tudi njegov ninu; jaz pa sem se ga v deviškej sramežljivosti trdo branila, na tanko vedóč, kako je délai med starimi Slovenci. Toda zviti r mi je obétal in prisézal, kakor taj o. Vendar le je od lani veliko veliko potrebo v tem kraji oštarij. Na čelu stojí — v tem oziru slavni sosed vzamem trg Ljubno. bo ako lesa zmanjka. Začela je nektere skrb navdajati y kaj da je nagovarjal, kolikor je vedel in znal, naj ga da bi staríkavi r uže vendar jél pametno ži-v^li, ker potlej vsaj kljukaste abecedne babe ne bodo mogle óbenj več tako brusiti jezikov, kar zdaj poče- veti y Ni prazen ta strah, kajti vsaki, ki le nekoliko pre- njajo vsej vasi na sramoto. Kaj sem reva hotela? more y se z lesno kupčijo peča, in tako gozdje od leta prvem cvetu nisem bila več, in tako se je zgodilo, da do leta bolj konec jemïjejo. Tudi letošnja trgovina z lesom se slaba kaže. poprejšnjih letih se je plav (200 stropnic, 400 lat 400 sta me premotíla. Dolgo sva potlej z možem prav mirno živéla po Trubarjevih in druzih knjigah, po Bohoričevej slovnici in povsod, kjer je koli trebalo pokazati lep iz- tenkih desak) po 20—25 gold, na městu plačeval; letos gled prave abecedne ljubezni, ki ne íšče prepirov, kajti mé črke vedno pohlevno žedímo druga poleg druge ; Tukaj pa tudi na Vranskeni gozd ali host o zovejo zavod.'4 samo v pisanji šolskih páglavcev se začnemo časi za Platanice" so dva sežnja dolgi krcli, iz kterih deske režejo. šalo pretepati it .ctcjjati , in XV a es. u, u, ■■, n. iu m vivwwav. da bi skoro pádel na zobe ali vznak ; a to nič kak m dobode tako Za prodaj v Trst morajo za čevelj dalji biti. Pis. brco ; 103 ne dé, ker nihee ne more podtikati nam kacega sla- Bogatinci, nlašne ženske in otroci so skokoma bežali Oh, ali davno je minola ta zlata doba vasi, po kterej so bile vse prodal bega naména. cvetoče zakonske sreče; nastopil je za njó strašen viher, ki mi je prizadel, in še zdaj mi prizadeva obilo solz in iz njavke so umikale svoje koše. Noben člověk aprte; celó bra na ulice , koder so črke v celih upal težav. Prišlo je 1825. leto in ž njim silovita doba metel- rile, peš tekale in streljale, da rstah in polkih jezda mlj čice. Metelko je ustanovil precej za Bohoričevim selom tacega ni poraniti, kar ni Turkov bilo v deželi maj ala. Kaj novo kraljestvo in napovedal je vojno tihej Bohoričevej vasi 5 prestavljal je po svojej glavi stare mejnike; pre- dveh zjutraj Ura je uže poln odlagam tedaj razpravo do ganjal je lastnince s, f in z z abecédnih stolov; prevra-čal je vse, kar smo ^ jjv^iii^^i. , uuiagdlll l C U či J I Po vsem svetu je znano kako ^ ' ^^ v T ^V/*^ ' vyu jv UllCkllKJ , i\aíVU SO prebivalci abecedne vasi gostoljubi - torej vas ni treba popřej toliko let spoštovali. Trepet opominjati in strah je tresel našo ubogo vasíco od prve do zadnje ) da koče ? ali vendar smo se trdno branili, da nas tuj noslušalce . kterim se na danski zmagovalec do dobrega nikoli ni mogel potla- neprav- nase vasi. južini domaćini s seboj vzamete vse pira pozemeljska jed e V • 1 • citi: mu bile hitro podale ključe svojih trdnjav. Zgodovino teh časov ponavljam samo v glavnih stvaréh, pristav- Saj nimam več dosti povedati samo neke učilniške in še nektere druge knjige so slavno bitvo bi še rada popisala zad nj zdaj t^ii vcvovy ^viia v ijaiu oauiv v y inn kj u y ui vu j ^/iiotwy - zjuaj^ i Ijáje tište nadloge, ktere so najbolj stiskale mene, kime nehala Bitvo tudi ob dveh popiseš mnogo laže nego ker se bodeš pri mizi malo podprla. Razprava je je vzlasti pisano gledal novi oblastnik. Izpodrival me je mojih opravkih, in prislanjal mi novo pomoč- ogl (Sodnj zbor vstane ; H se odpelj na (Dalje prihodnj crke odidej Méh.) kHM • • v \ mrtvoudna Slo vst vene stvari. ■I ■■■■■■■■■■■■■■■ nico kakor da jaz dovolj pridno in zvesto ne bi služila; razglasil je bil tudi po vsej deželi in dalje na široko po svetu, da zarad nekake oblikovne male napake ne smé veljati moja poroka. Precej, ko je ta glas počil po Bohoričevem selu, moj nezvesti mož, hudobnjak stare mere, naglo pobegne od mene v tabor nasprot-nikov. Ali zadéla ga je naglo božja roka zarad njego-vega zločinstva. Dobil je namreč vso hromo nevesto 8 na ramo. doli sedí, tista, ki"seAje pripeljala na senéh, in potem Alvaredova" in pa prvi del vzhoďne povesti v vêrzih I • i ft ^ • • . w - ^ Je * Cvetj Slovensko slovstvo. iz domaćih in tuj ili log 19 vezek ali ta Šestke 4. snopić je ravnokar přišel na svetio. Vezek bseg Lehko jo pogledate, kakošna je; saj tam-le konec iz španščine po Parapatu přestav zanimive povesti iz kmečkega življenja „Družina moral jo celó na stol posaditi. » Izmael-Bej ii ? v ruščini « Gospá pravosednica! prosim, naj bi tožnica pri- povedovala samo to, kar je zares potrebno. e Saj tudi je prav zares potrebno vse, kar pripo- venil vseh z a - nj zložil Mihael Lermontov, pošlo rstni naš pisatelj Janez Vesnin Kdor hoče pičev 3. šestke po pošti prejemati, naj pošlj 80 kr. vredništvu „Glasnika" gold v Oelov vedujem. — Bohoričevo selo je ta vojna stiskala osem hudih, dolzih let. Jaz uboga sirota sem těkala v ovinke od soseda do soseda; vpraševala sem svéta vseh milih črk; podpore dušo, da ima sfovanski obzor. sem iskala, kjer koli sem vedela za živo m Beseda4* našteva delà literarne Vukove Ka- stonj kaj moči v srcu ali uma v glavi: vse za- radžiéeve dosihmal natisnjene tako-le: 1. Mala prober je našim ljudém bilo vsacemu za svojo kočo stonarodna Slav eno-Srbska pesmarica (2 sv. u Beču 1814 o^viij y -LXt/l J ^ JLiaOlJLLJl 1JUUCJ111 U11U V OaVjUlllU ucm or VJU dovolj skrbi in otépanja. Ali dal je Bog, da je živel takrat usmiljen mož, učen knjižničar po imeni Cop. in 1815) ; Pismenica Srbsko ga jezika (u Beču 1814); Srpski Rječnik (slovník) (u Beču 1814 in 1852) ; 4. Kaj storim, ko mi je vse drugo izpodletélo? Cop ne- Narodne srpske pjesme (sv. ? m 1823 in 1824 u kdaj pride v Bohoričevo selo pogledat, kako se bra- Lipskom, sv. 4. 1833 u Beču Q o. mmo; koliko imamo se mune, j^umvu je pn mnvm — — * — - ——— in ranjenih itd. S seboj je bil prinesel nekaj starega (Lipsiae 1824); 6. Danica (na leta 1826 hrane; koliko je pri nas mrtvih izdanje v Beču 1841 do 62) ; 5. Versionis Novi Testamenti Serbicae specimina 1827 1828 u za rane, pa tri vozé žíveža je bil pripeljal, ker platna je bil dober člověk. Zdajci meni srce ogreje koristna misel. Vržem se pred njim na kolena, proseč mi pomogel on Beču > ; JL UŮT- J , * X/WI/IVW ^LIC* l^LM lUflU j 1UÛ I , lU^U U na leto 1829 u Budirnu, na leto 1834 v Beču); > naj bi 1826) ; Zit je Gjorgjija Arsenijevica Emanuela Srpski Biikvai Beču 1827); ki «■A-IJ. V AAJ V^Ol VJJLI y XV1 kima zamišljeni mož moje leta. Je tako razumen. Prijazno mi pri- v renome, knez srpski (u Budirau 1828) ; 10. Narodne Budi mu Miloš Ob- srp- } pobere me j in spremi do praga poslovice (na Jetinji 1836, u Beču 1849); 11. Mon- hiše, kar me je zeló potolažilo. To je bilo 1833. tene gr o und die Montenegriner ( Stuttgart und Tubingen Hitro za temi dnevi po Bohoričevem selu in tudi 1837); 12. Odgovor na sitnice jezikoslovne J. Hadzića 1 A T /T /' ^ . • # / T\ 1 ^ HA A \ -rf O 1 T * .t-r. / , na široko po ravninah okoli njega vstane tak ropot M. Svetica (u Budu 1839); 13. Odgovor na lozi i opo- noči. da ni bilo miriï niti po dnevi niti po bil zoper metelčico začél zá-nas krepek ; taa —-- n-rvwww ^v. — — - Vrli Čop je danja u srpskome Ulaku Beču 1844); 14. Vuka m globoko Štef. Karadžica i Save Tekelije pisma visokopreosveste- premišljen boj , ki bode na zemlji do sodnjega dneva nomu gospodinu Platonu Atanackoviću (u Beču 1845) ; tako sloveč, kakor zmage prvega Napoleona. ako HHfl Vsi bili nič, ako jih primeriš tej poprejsnji prepiri niso ritvi, ki se tudi^po pravici še le imenuje zares ced naši bo- 15. Novi Zavjet Gospoda našega Isusa Krista 1847); 16. Gospodinu sa dva Krsta Beču Beču 1848); a bena vojna. Cop je sam ukazoval nam, vojakom 17. Kovcezić za i storiju, jezik i običaje Srba sva tri zakona 1. (u Beču 1849); 18. Srpske narodne pripovjetke rajnega Bo'horiča; le střelcem je bil za poveljnika po- i zagonetke (u Beču 1853); 19. Primjeri srpsko-slov en- stavil pesnika Preširna: kralj Metelko je pa imel skoga jezika (u Beču 1857); 20. Pr kar petero moških přiteče pred nj o da je ni roke ) slišala tedaj tudi svojo sodbo. da bi izpolnila nad teboj naš ?? Kdo je zbežal od tebe, Helena Martinovičeva?" vprašal je prednji: mládenec visoke postave, širocih prs, močnih plec. Neuljudno je přijel deklico za ramo, drugi so obstopili, eden pa stopil prav pred-njo. junaški zakon, zato ker si naša sestra; jaz, najstarejši izmed vas, glavar Martinovićevega rodu, jaz sam učinim to, kar zapoveduje sveti zakon, zato đa očistim naše imé" djal je resno Djuro Martinovič; ali glas mu Kdo drug nego Ahmed-aga, obodski poveljnik, r>;ni.nf" — odgovorila je Helena boječa. je čudno tresel se pri zadnjih besedah. brat Djuro! 77 Za menoj 7 bratj e ! t« zapovedal je Bogdan lena dite 77 Caki, brat Djuro! u 7 zapeljivčev čoln ni tako uren kakor orel; presneto da čujočemu Ivanu Mandušicu?" oglasila se je zdaj He-, vi tudi veste mili moji bratje, poveće nisem rés na vaše privoljenje zaročila se pri- 77 ves tudi ta ne uteče moji svinčenki : za menoj 7 eden straži izdajnico tukaj !" — in že je hotel od tù. naj „Dá, „Prav" dà 7 to je res djal je Djuro potrdili so bratje. tem hujše za-te ker 77 J0 dekle Kaj hočeš, nepremišljenec ? Caki!" — zadržalo ga nisi izdala samo domovine, ampak skalila tudi deklisko Skadru? sramožljivost, deklisko čast, pa nevésta hrabrega ju- ali ne ves, da je vladika zajet v ju uvjiviu - 77<*iL veo, ua jo viauiiva ua ali bi ga rad umořil z Ahmedom vred?" naka Vsi so obstáli. „Prav! To bi se gotovo zgodilo Res a Je t« ii • uvv/jcu li bolestno in jezno. „Hči Martinovićevega rodú^se je iz- hočeš poslušati jo? bože bože!" — glasno je tožil tako je u potrdil je Djuro; ali slišiš Ivan Mandušič? tvoja nezvesta nevesta se zanaša na-te y ali u neverila svojemu rodu — pozabila, đa je Crna gora prva slišala njen jek in smeh ; da so se ji prsi napajale dati Saj sem že vidil zadosti sam, nima mi kaj pove- 77 vec U z vetrom, ki pihljá po Crni gori — ta nehvaležnica ! nica je zmirom resnica odgovoril je Mandušič 77 ali vendar, res pražen lesk, za priliznjene besede je vragu, sovraž- Za niku Kristusove vere, prodala svojo domovino brate, svojega ženina." vse eno, poslušal jo bodem." 7 svoj e „Menda se vendar ne daš prevariti priliznjenim be da te ne zmore spomin na prejšnjo Iju menim >7 Lažeš!" razneto. skočilo mu je dekle v besedo vse sedam ^ m^unu j ua iju jllu malll\jlvj o^/vuj bezen?" — vprašal je Djuro skrbno. „Nikar se ne bOJ - UJ CAL JU XUWUUUOIV w w«-.-»- pobratim Djuro, slabost nikoli ne bode moja tovaršica X /v v% "v /\ 1 t v\ i *L i 1 a w 4-11 /I i rrr /I H n V* 1 C C li djal je Mandušić — verjemi^ Dj h přijel za handžar. Hotel je ta trenutek še nikoli ni bila, pa tudi zdaj ni. kazniti pređrzno sestro s smrtjo. Pa tudi gotovo bi se ne bil nič změnil za to, ceravno je bila njegova sestra „No, ker mu je rekla lažnj za roko. jo unci ujeguva ogoiic*, DjUrO; ,,couc*j oo lie wyjiiu uhouuiu iujvu« da ga ni tovarš prijel bratje, pustimo ženina —samega pri nevésti: sodnika dobro tedaj u pokimal je pokojno resnf tedaj se ne bojim našemu imenu za čast. Idite 7 pri grešnici. Djuro je obstál, jezno pogledal na-nj, odmajal ne- pregreho Bogom, Helena, Bog ti odpusti tvoio u djal je se 7 toda tako ginjen 7 da si ne i kolikokrat z glavo, potlej pa zaničljivo in na glas se nihče misiil, ker je bil dozdaj tako^resen. Zmogla je zasmejal : ljubezen do sestre , zmogel ponos Crnogorcev, komu i 06 ? rodna čast ni bila vodna pena; odšel je, gotovo zato da nej)i Še bolj pokazal, kako mu nemir krči srce. izpregovoril je y Ce se moreŠ opravičiti, sestra" Vuk skrban — „opraviči se tudi nam — svojim bratom, ki smo iz mlađega skrbeli za-te, da si tako krasno vzrastla ____________________. ________ odgovorila je moj Kdo ima po tem takem prav ? Preširn bi menda tudi tem prerokom zapel : Vsi pojte rakom žvižgat Lažnjivi zvezdogledi ! opravici se nam Helena !" „Brat Vuk, milček nezno ženin y tako ljubeznjivo -— ^ic^a uc mviom , iiiyjj — ——. -- —— j - ^—■ -- 77---------- ----- moj hrabri, zvesti ljubimec, izvé moje skrivnosti, vateljev za utemeljenje jugoslavenske akademije in ju- moje duše ? Dopisi. Ravnokar je přišel „imenik daro- tega ne morem !z Zagreba. in naj potem stori, kar spozná za dobro !ť i „Tedaj pa z Bogom, sestra Helena, z Bogom! — -------------7 • -----------—j--------- - poslovil se je Vuk žalostěn — pozabi poslednji trenutek skih dežel („rodoljubi u Kranjskoj íí goslavenskega vseučilišča v Zagrebu na svetio. Iz tega imenika, v kterem nahajamo tudi darovatelje iz sloven-i^HMHMflMHMHIH so zaznamovani z da sem jaz nasvetoval ta zakon, kteri najprvo za- 1100 gold, in 1 cekinom za 100 lir) se vidi to dene tebe." da (Dal. prih.) Kesnicna kratkoćasnica. slavenska akademija ima dosihmal vsega imetka (pre- moženja) skupaj 197.806 gold. 41 kr. ; od kterega je že plaćano 143.499 gold. 75 kr., a od obljubljenega se Ricet, s kteriiii se je v neki vasi razglas oklieaval. Sluga županijski, ki je to slabost imel da paČil svoj jezik z mešanco, stopi na klop pod Je rad lipo ima še plačati 54.306 lišče ima plačanega 700 gold. Mecen jugoslavenski prevzvišeni škof dijako-vaški Strossmajer je povsod prvak: akademii je 66 kr.; jugosl. vseuči- gold. 50 kr., obljubljenih daroval 85.200 gold., vseučilišču 6000 gold. Iz Maribora 27. marca. čerkvenemu zvoniku nasproti, ter začne kričati rekoč: iz Maribora Vi. marca. — V nedeljo 3. aprila t. Alzen poslušajte, kaj se vam pusti vunklicati (duhoven bo v tukajšnji čitavnici beseda, h kteri se skličuje glavni , JL J / 1/ JL ____\ _ _ ^^^ 1 i n 1 • 1 i 1 g 9 ^ • L • li iz cerkve memogredé mrmra za-se j) „No, narobe svet! zbor da odloči: ali se bode od strani čitavnice letos jaz ljudi noter kličem, ta pa vèn kliče!") pa poprej pe- kakaveča svečanost praznovala ali ne. merkam dansi prvikrat na tem mestu stojim, da vam bom vselej glasno in prav v zastopni šprahi da, kjer Odbor. Iz Trsta 18. marca. J. Gr. V. (Naše s 1 o v e n s t v o govoril; morate vediti, da sem križem svet obhodil, in naš sedanji zrak). — Kako so se pač bili preva-marsikaj skusil, pa svoj dinst zmiraj zvesto opravlja!: rili vsi tišti „dobri" gospodje, ki jim je bila že zdavno ? m sem se lovil sem tudi lumpe podnevi in ponoči Še več šprah naučil, kjer lumpje so po vseh deželah. Alzen poslušajte! (Babe regljajo tam pod turnom, da se těžko beseda zastopi). Alzen (neki kmet za-se: kaj neki vroča želja in priljubljena nada, da bi vidili v kratkem poitalijančeno vso tržaško okolico ! Zvedel sem po sreči še unidan, da ravno zategadelj se je moralo čakati čez 1 otAMHÉtriBHHHHHIHriHklIH m dan predno se je odprla za opravljanje službe ga muči in moti vedno neka go laz en!) poslušajte, kaj Božje že zdavno sezidananova cerkev v Roj ani, skorej vam bom najpred pobliciral : Slišim ? da so tukaj v cetrt ure deleč od Trsta, na zadnji strani blizo kolodvora. Pa vendar je, hvala Bogu! po velikem trudu naših prijatlov tudi v tem zmogla pravica Slovencev. so nekdaj tište imenovali, kjer so hudodelnike po' glavi Tu prebiva blizo 90.000 duš ; med njimi jih okoli 70.000 do čistega obrili; sicer vas bom tudi jaz včasi obril, govori razne jezike v mestu, 20.000 pa je trdih S1 o- vaših hribih nekteri tako neotesani, da poštenega riht-neka briča imenujejo. Brič se meni ne smé reci; tako tođe drugače, toraj mi svoj pot recite : rihtnek m tako je prav t Alzen (drugi kmet mrmra Kaj ta vencev zunaj mesta. Za te se slovenski pridiguje in opravlja navadna služba Božja v 14, pravim, v štir- čenča vedno neko kaz en imenuje, saj nam še ni nič n a, j s t i h cerkvah, za vse une pa^vpetnaj stili, nam povedal ; neki študent mu hoče reci v Tedaj (í Vsak bo razlaga, da z „Alzen" (also) rec zastopil, kdor nima vam smatih uŠes. Alzen : če so tukaj kaki faliti, veselo pošto prinesem, da so nektere štiftenge za take ko-jaz za Italijane (brez Judo v ali Zidov in Armenov) v sedmih, za Nemce katoliške, protestantske in helvetske tale jim vére je v treh (le predpoldne in posebej, se vé). cerkve so za Grke, za Ilirce naj ne v erledigungo peršle; kdor hoče ktero doseči zamudi postavljenega brišta 14 dni, toraj naj do pravega časa pisan noter pride , pa naj tudi abšift prinese pravijo tukaj) ? ? za Angleže, chiavoni", kakoi za Jude in za Armene to Je vsaka družba posebnega verstva kteri se eni in drugi štejejo, ima tukaj eno cerkev). Kaj poseb-Zdaj pa še to: To prihodnjo sredo bo abhandlunga po nega in, djal bi, res prav razveseljivnega je pač to ranjkem L. N., pa boste uže austroge dobili vsi tišti, da tudi tukaj v Trstu še vedno veliko Slovencev zahaja v vsak0 cerkev, kadar se tam pridiguje ali opravlja služba Božja v njihovem jeziku, čeravno tišti, ki so ktere vas zadene. Alzen jaz mislim, da ste me vsi dobro zastopili, in da se bo vsak še posebej zato am vzel, da tudi drugim pové, kar sem vam pobliciral. Merkajte bliže mesta, so nahajali poprej kaj tacega, le v dveh Povsod imajo dovelj alzen !" ses tih. da fionec kdaj bo? cerkvah, zdaj pa v svojih pevcev, dasiravno nimajo kake posebne sole, bi se v nji prav izurili v petji. Nemci katoliške pri sv. maši, po pri- vere tf v c i u pOJ O y XV ci rvu 1 KjyjL ii^rvv4.c4j y íu o v • maoi y Konec svetá prerokujejo učeni možje vsak po svoje, digi dopoldne vsako nedeljo in vsaki praznik, svojo Irrn+Û Ir nno Allîw» A n î v\-M n TV 1 1 /\ T? il if/V Vk Y-.Mrt Tfî ft Tf n /I V» rv wa^av»,-» • lînrvf f •» fin OA O ATTAn O^TTA kakor od nekdaj Za kratek da bode čas emlj čujmo, mrznil kaj pravijo. Buf f o kar se ima 1 pravi, JUCI V auuu jJ^O^JL-LL . ^XHVjI livgv ... JL^C» tfWl jegovih tudi tukaj še zmirom krepko drži, to je večidel navadno pesem : „Hier liegt ... Da se slovenstvo " " iJVLuijMi Ai un £j xx x x , J - v ~ v » « . ~ ~ v - . ""— državnem zboru dunajském se pripo- terj pogodbo od leta 1851 in 1852 in da ►jska n e da se začne novembra mesca in da bode trpel preneha; tudi avstrijska in pruska vlada hočete po C3iS3i* Bere «.čij — «o, da bode avstrijska vlada zopet TO milijonov gold, na pósodo vzela in obligacije izdala godb od leta 1851 in 1852 za temelj konferencijam od kterih bode po 5 gold, od 100 obresti (činža) pol druge nemške zvezne vlade tega nočejo, in tudi Na ? v/v* ntv.nu uvuu v/vi aww v/^x^o^ ^v/ívuuu se nič kaj ne mudi ustaviti severni razpor. m v srebrnem dnarji plačevala ; kuponi teh obligacij ne tako se mota in mota štrena konferencij , da se nič ne bodo dávku podvrženi; v 15 letih bode vès ta dolg po- vé kako in kaj. Bombe na Diippelske šance in na Fri- In plačala. — Ministerstvo je razdelilo — do 100.000 gld. deri cio pa tudi še niso nič opravile že vseh 20 milijonov gold., ki jih je državni zbor volitvah, ko so P Pri poslednjih volili dva nova poslanca v Ogrom v podporo odločil; jarega semenskega žita se državni zbor, se je pokazalo francozki vladi pomenlj je razdelilo 1 milijon in 100.000 vagánov Dunaj ska znamenje volj sta namrec bila s Carnot in Garnier-Pag ki sta bila banka oklicuje, naj vsak, kdor ima še kaj tistih starih gl bankovcev, ki se glasijo na konvencijni denar (Con- kanca, ventionsmůnze), se brž brž obrne do direkcije (vodstva) časne vlade dunajské banke, da mu zamenja stare bankovce z no- francozki vladi pokazal 1848 f silno dva većino leta uda francozke pub li Volitev ta, ki ? kakor niki pravijo ? za-j© vimi ali mu jih odkupi y ker po prosencu 1867. leta ? bode da narod „zahteva vec svo- u y ne bode jih nič več menjala, pa tudi odkupovala ne. Je upnila tudi cesarja Napoleona G Poslanci mejikanski so prišli v Trst ? da bald i je 21. dne t. m. zapustil svoj dom v Kap in spremijo se podal v Lond y novega svojega cesarja Maksimi lia na I. (brata Njih kakor angležki Veličanstva našega cesarja) in cesarico v nju državo Mexiko (izgovarjaj Mejiko) v Ameriki. Sliši se ? da a jvečih časnik „Times mož s velike priprave delaj pravi ? da, slavno sprejmó edanjega časa." Ta mož pa zdaj novi enega m tudi skrb delà laŠki vladi, kteri ni več tak gorák pri- cesar grad svoj Miramare poleg Trsta, kjer je sedaj jatel, kakor ji je bil. — V Loani blizo Genove je lašk stanoval, zapustí 2. aprila in da gré čez Rim v Vera- vlada ukazala patrom kapucinom kruc. Težavno delo caka mlađega cesarja v državi brez armade in denarja, po mnozih prekucijah razrušeni in naj samostan; častiti očetje so se branili in ljudstvo se je nje potegnilo; al prefekt Albengiški jih je dal silo posleđnji čas le po armadi francozki siloma vkroteni ; vito ujeti po žandarjih in jih odpeljati v Albeng država je velika, sama po sebi plodna, narod dobro- Svet Oc voljen ; novi cesar je bistra glava in pogumen. Gosp. žl. Frank, poslednje tri leta občespoŠtovani ZUpan ua xx^j y o tax jl ou £j\s t lj ig v Gradcu, se je za prihodnje 3 leta odpovedal župa- žavni zbor v Bukurešt svojo boleznij opet bolehajo za turom na nogi, zastarélo ? da trdijo, da je bolezen ne stari so že 72 let in že veliko sterpeli y dru 6b nijstvu, čeravno ga vsi mestjani hočejo župana imeti, da ni dobro, da je kdo več let zaporedoma župan. rekši Dr podonavskih knežijah) je sklenil novo kázeňsko postavo, po kteri se noben n e Nemški zagrebški časnik „Agramer Zeitung je zdaj lastnina vlade, ki ga je izročila gosp. Naumu Mallinu, kteri si je za glavnega vrednika izvolil gosp. J o s. Praus-a, ki je 1848. leta vredoval „Siidsl. Zeitg. more vec na smrt obsoditi, pa tudi noben za kazen ■ iii ■ V Novo vredništvo se začne aprila. j) Pozor-a" je dvorna kancelarija popolnoma prepovedala. Res čudna je osoda tega samostojnega lista ; trikrat posvar- Zitna cena v Ljubljani 28. marca 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaČe 5 fl. 69. jen je bil potem na 3 mesce ustavljen; ko je po ome-sečnem omolku, v kterem se ni mogel nič pregrešiti, popolnoma prepovedan. banaške 5 fl. 69 rez 3 fl. 33. tursiee 3 fl. 58. soršice 77 ječmena 3 fl. 8. prosa 3 fl. 15. 4 fl. 7. ajde 2 fl oves 2 fl. 47 Je bil imel zopet izhajati Tudi o kakem drugem nezavisnem časniku ni duha ne sluha. — V Zagrebu se je zopet oživila národna či- Kursi na Dunaji 29. marca. 5 % metaliki 72 fl. 50 kr. tavnica; v veliki skupščini 13. t. m. je bil izvoljen Narodno posojilo 80 fl. kr. Ažijo srebra 17 fl Cekini 5 fl. 61 kr kr odbor, kteremu predsednik je g. Mirko Bogovic y pod- predsednik pa gosp. M. Mrazović. — „Glasonoša" piše, da v Varaždinu je dete 17 mescov staro, ktero vaga Loterijne srećke: V Trstu 26. marca 1863 26 86. 68 28 Prihodnje srečkanj Trstu bo 9. aprila 1864 Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznifc V Ljubljani.