t a r s k c g a, Dopisi. Iz Celja 29. sept. (Nekaj izza neinškuu s t a v o v e r n e g a , u s n j a t e g a č vet croko tj a celjskega.) Celjski ustavoverci in ujili sosedi so v ncdeljo večer t gostilnici ,,pri volu'' zopet slisali dva govora, ki sta jiin gotovo čisto po volji bila. Prišla sta se jiiu ponujat za državni zbor: iz !>cča odvctnik dr. Ricbard Foreiiger, iz Gradca }»a — tudi Slovencein znani — dežclui šolski uadzornik, dr. Matija Wi'ečko. Obadva sta v jednakcm nanienu in o istem predmetu govorila vpričo 150 zve^tili poslušalcev, kakor sta vedela, da se usfava.ško-libcralnim ušesom prilega, novega pa nič nista povedala. Da sta — posebno dr. Foreggcr — tndi praviene tii jatve narodue iu cerkvene, kakor svdje dui dr. Giskra po novi šegi pobijala, to se ve. — Ker je pa mladi Foregger, sin nekdatijoga Celjskega zgovornega odvetuika, dalje in bnlj dobronem ški govoril, kakor pa doktor modroslovja Wrečko, in ker je ForeggerjeT Ribard še posebno proti ValuškoTemu Matičku to struno napel, da ni c. k. uradnik, je pri glasoTanji pet glasoT Teč Tjel, kakor ValuškoT Matiček. Tako sta tedaj t Celjsko ustaTOTerno tekališče dTa pritekla, alj staTO posIanstTa bode le jeden prijel. Kot SloTenci želimo zmage g. dru. Prusu! n- Konjice 28. sept. (Shod TolilceT.) V5eražnji sbod TolilceT je bil v resnici sijajen. Več kakor 150 TolilceT se je bilo pri shodu sešlo. Iz konjiškega okraja je bilo TolilceT iz 14 občin, med njimi Teč županoT in občinskih odbornikoT. Vrh tega so bili zbrani Tolilci iz treh sosednjih okrajeT: iz SloTenograškega, SloTenobistriškega in Jelškega. Po nasTetu občespoštoTanega posestnika g. J. Kolariča je bil za prvosednika soglasno izToljen g. Juri Zorko, župan sosednje občine TolstiTih. NjegoT namestnik je bil g. Jaka Klinc, posestnik pri Konjicab. ZapisoTalec je bil g. M. Dimnik, kmet t Konjiški Tesi. Pm je besedo poprijel tč. g. dr. L. Gregorec iz Maribora. Pojasnil je nekoliko nove volitTe. PoTedal je dalje, kako da se je ustanovil centralni Tolilni odbor t Mariboru. Naznanil je pričujočim, da ima čast biti tajnikom onega odbora, ter dnes v imenu onega odbora Tsem žiTO priporoča pričejočega kandidata g. J an k o P aj k-a. Opiše nekoliko njegoTo sedanje življenje, njegoTO narodno, politično in cerkTeno vedenje. NašteTa nekatere prednosti, katere ima ta kandidat pred Tsemi drugimi. Na koncu pa še razjasni, zakaj da si duhoTniki toliko prizadeTajo katoliškim kandidatom do zmage pripomoči. GoTor je z Teliko bralo sprejela skupščina. Na to naatopi g. kandidat Janko Pajk. ZTišenim glasom in ginjenega srca obeča, da se bo, ako ga zaupanje slovenskih kmetoT na Dunaj pošlje, tam tako obnaaal, kakor je tč. g. predgoTornik nja lastnosti opisal. RazTija potem na dalje Tes stoj program. NaJTažnejši točki ste bili dTe: t šoli se mora krščanski nauk STobodno učiti*) in katoliški cerkTi, (kakor drugim Terakim družbam) se mora pustiti njena samostalnost. Vsaka točka njegoTega programa se je z Teliko pohvalo in ,,živijoklici" potrdila. G. Janko PajkjebilzTelikim] naTdušenjem za kandidata proglašen. G. Kamški strah naj le gre spat — K o nj i c e so zanj zgubljene! Na to g. predsednik poprime besedo. Zahvali se g. kandidau, da je sTojemisli tako jasno razodel, ter obljubi v imenu Tseh kmetoT, da bodo na tso moč za njega delali. Dal se je pričujočim še kratek poduk, kako se naj Tedejo pri izberanji Tolilnih mož in 20. oktobra pri Tolitvi g. poslanca. K sklepu se je očitna zabvala izrekla po *) Tega dozdaj nihčer ne brani in menda tudi v prihodnje ne bo. Uredn. Priloga ,,Sl. Gosp." k. Št. 40. Trsti Tsem, ki so si prizadeTali, da se je shod izredno Teličastno vršil. Iz Sloveno-bistriškega Pohorja 29. septbra. — (Beseda Tolilnim možčm.) Zopet bode treba hoditi t Maribor, da se Toli poslanec za d r ž a v n i zbor. Moramo se tedaj že pred Tolitvijo odločiti, komu hočemo zaupati, koga toraj voliti za poslanca. Od ene strani se nam TriTa in ponuja nkamski strah" Seidl — od druge strani se nam pa priporoča J. Pajk. Kterega bomo tedaj Tolili? Na to pač ni težko odgOToriti, ako si imenoTana dTa kandidata nekoliko ogledamo. Seidl penzioniran oficir, kteremu bi se spodobilo, da bi, ker je še zdraT in močen, služil pri Tojakih, ne pa da t najboljših letih ob nasih dnarjih počiTa— Nemec od pet do glaTe, je prišel med SloTence dolj iz Nemškega, ne pozna naših razmer niti našega jezika, je bil in je tujec med nami. Njega nam za kandidata posebno priporočujejo nemčurski in ob našem sloTenskem kruhu živeči SloTen-bistriški ppurgerji." — Poraagal jim je namreč, da se jim je doTolilo, delati do železnice cesto, ki bo koštala na taTžente in taTžente, kterih seTeda ne bodo sami plačeTali, in od ktere Tečidel s a m o Bistričani dobiček imajo. A poTem Vam, da bodemo posebno mi, Pohorjanci — ker smo, zapeljani pred par leti neko pismo nevedoma podpisali— akoraTno nimamo od imenovane ceste ne za en krajcar dobička, za njo dolagati in plačeTati morali, da le kaj! — Janko Pajk, biTŠi profesor, ki se je pa rajsi sam službi odpoTedal, kakor da bi se Tladi Tklanjal, je mož bistre glaTe, sin kmečkih starseT iz Spodnje PolskaTe, tedaj domačin in naš rojak, ki že od mladih nog pozna naše težnje, potrebe in naš kraj, je izvrsten goTornik, ki nas bo, kedar bo treba, tudi znal pred Tsem STetom zagoTarjati. — Tukaj nam ni težko izbirati! Na Tsako Tižo nam mora biti domačin ljubši, kakor pa tujec. — SloTeno-Bistričanom, ki imajo toliko skrbi za Seidelna, pa odgovorimo: Če Tam je tako Tseč, ga pa sami volite; pri nas kmetihinpri naših TolitTah nimate Vi nič opraviti, tedaj tudi nič zapoTedoTati. — Naš prihodnji poslanec mora biti naš rojak in domačin profesor J. Pajk! Iz slov. Bistrice. (G. Pajk naš poslan e c.) Dne 21. sept. se je sešlo tukaj mnogo TeljaTnih mož, ki so se Tsi izrekli za g. Pajka kot kandidata za držarai zbor. Enkrat že zato, ker smo se starega Seidl-na, ki sloTenski kruh j6 in sloTensko Tino rad pije, a naaega jezika niti besedice č u t i neče, — do grla naTeličali. Zdaj hočemo drugega, noTega poslanca poskusiti, in sicer raTno g. Pajka, ki je naš rojak. NjegoTi stariši prebiTajo med nami t spod. PolskaTi. Posebno pa zato, ker je pripraTljen ne samo našo narodnost zagOTarjati, ampak tudi STobodo st. cerkve in pa krsčansko odrejo naših ljubih otrok braniti. ŽiTio g. Pajk! naš poslanec. Odsv. Martina tpod Vurbergom), 30. sept. [Seidl naj gre rakom žvižgat!] Srenja pri sv. Martinu pod Vurbergom ima brod črez Dravo, kterega sijenalastne stroške napravila in gatudi! zdaj vzdržuje. Kdor se po tistem pelja, plača ' nekaj krajcarjev, kar tndi mora biti, ker je vedno j treba kaj popravljati. Ko se je pa g. Seidl pred { nekaj časom tukaj vozil in pes hodil, ga ni bila ! bitro volja brodnine placati • brodnar si je moral | svoje plačilo s budim iztiskati. Veste gospod Seidl, naš brod je privaten in ne javen, kakor na primer okrajne ceste, za ktere moramo, kakor se čuje, letos neki že 36 procentov plačevati; j zategadelj si pa tudi vselej denar pripravite, če se boste hoteli po broda peljati. — Se nekaj nam na srcu leži. Vi nnm vedno nemški dopisnjete. ; Nemški jezik mi čislamo, še bolj pa slovens k i, materni jezik; toda Vaših, celo vatlo dolgih \ nemškib stavkov ne umemo, ker nismo tako učeni, j da bi iz Vašega nemškega motovila posneti zamogli jasnih besed. Torej bi bilo pametno, ! ako bi nam svoje misli po slovenski povedali, : potem bi ne bilo toliko Depotrebne pisarije, kakor se je ravno pri nas že zgodilo. Toda tega od Vas tirjati ne moremo, ker nič slovenski ne znate. Ker tedej Vi nas slovenskib kmetov ne umete, mi pa Vas prav ne; ker se hočete zastonj po našem brodu, ki jako veliko košta, voziti, in nas tako strabovati, kakor Ijudi v Kamci, in ker ste nam Vi v prvi vrsti krivi, da imamo 36 procentov i okrajne naklade, tudi 8. okt. takih mož volilinebomo, kibi 20. okt. v Mariboru za Vas glasovali. Naa poslanec v državni zbor naj bo naš slovenski rojak, gosp. pvofesor Pajk, ki nemški in slovenski zna, pa tudi marsikaj druga, o čemur še se pa Vam ni sanjalo nikdar ni; Vi g. Seidl tujec na našej zemlji in kamški strah pa pojdite rakom žvižgat! Od sv. Jurja na Šavnici, 28. sept. Danes je imelo naše katoliško-politično dražtvo zboro- j vanje. Privrelo je mnogo ljudstva, preko 300 j vrlih kmetov, ker je bilo oznanjeno, da nas bode ; počastil naš slav. poslanec in deželni odbornik g. Herman iz Gradca — G. Herman je bil slovesno sprejet, in po precej dolgem nagovoru enoglasno veckrat proglašen za našega kandidata. Govorilo je več gospodov. Obširnejše bomo poročali še prihodnjič. lz Središča 30. sept. (Evo nasledke svobodomiselne brezverske omike inliberalnega napredka!) Na tuka}šnem kolodvoru so zvečer 25. t. m. nekemu oficirju ukradli popotno škrinjo (kofer), ktero so črez dva dni na pol spraznjeno in odprto v bližnji koruzi našli. Tisto noč ukradli so tatovi tržanu g. T. S. voziček in dva jaka konja, o kterih ni več duba ne sluba. Pribodnjo noc 26. t. m. prekopali so zid v hišo g. J. D. v prejšno židovsko štacuno, ter odnesli nekoliko še tam shranjenega sladkorja. Skušali so tudi v prodajalnico g. J. D. prodreti ter si usnjine nabasati, pa gospodar sum v spanji zasliši in tatove odpodi. Isto noč napravili so tudi že precej veliko luknjo v- zid štacune g. G.— a sosed zapazi ponočne zidarje, napravi luč in tatovi so odnesli siečno pete. — Kdor pač vere nima in sedme zapovedi ne spoštuje — tudi železna vrata prebije, in debelo zidovje prekoplje. Odgovor na dopis v rSloy. Gospodar." dne 19. sept. pod naslovom: ^Obramba razžaljene časti iz Smarja pri Celji." Da bi bil g. dekau Martin Ivanc zavoljo goljufije krivega spoznan, je očevidno velika pomota; ali ni niti dopisatelj niti podpisani g. Janez Andrlub, oče ubožcev, župan in okr. načelnik, dotične razsodbe čital, ali pa je ni popolnoma razumel, kajti razsodba od 4. sept. 1863 št. 714 se glasi: ,,Anton Pozernich, c. k. okrajni kanclist tukaj, se prestopka varnosti na česti*) z psovanjem gg. Martina Ivanca dekana in Alojzija Wostiy-ja, okrajnega zdravnika tukaj, kvivega spozna i se zavoljo tega na 5 gld. globe, mogoč 24 ur ječe obsodi, kar se pa obdolžeuja ne _, zvestobe g. dekana pri denarjih za uboge tiče, " j'e za nekrivega spoznan." Vsled obstoječih pravil bi naj vsaki pi ,e(j stojnik kakega nbožnega zavoda čez dobod ^e • postroske na drobno v svojib v blagajnici le __egj}, knjigah opazke delal, posebno pa v blagaj nj§_j__, zadevah za vsaki čas v arbivu račune im< ^j ^ se žalibože pri tukajšnem predstojniku ul toŁaee3L zavoda, g. dekanu ne nahaja. Da bi .ay f • zadevi varnost pridobil, sem bil prisilj dn v ^- ^ obzini uže pred štirimi leti neprijetno gr a;a^ ^ je tudi gospod dekan dobro vedel i pri ©bravnavi obstal; neresnična je toraj poved, gos po^ " dekan ni pred obravnavo nič o dolženju ne zvestobe Dri denarjih za uboge vedel. — Šmarje 25. sept. 1873. Ant. Pozernic' k r..nn.t* t Pnstavek vredništva. Kar ^ odgovor" več ima zastran glob in <5asa, k edaj* d^ g0 za prav vplačane in vpisane bile, 7_ast_an gg ^nd Kakolja in Fr. Skaze, ki sta 1. ig65 — 1866 — in sicer edea župan, drugi pa oga ubozjb _ biJa ne spada sem. Prvo bo odl og**a in na dan ' vila vsled rekurza alj nove pritožbe daljna sodnijska preiskava; kar pa - .menovana dva' gospoda zadeva, ni dopisnik v ^P^ospodarju" o njiju govoril, torej se jima tudi b far_jtj nj t,.eba *) Takošno slovenščino umeti, res ni igrača. Uredn.