LJUBLJANSKI ČASNIK.
st. eo.
i torik 29. Jflatigu serpana.
M 831.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta t gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Trailni tlel.
Oznanilo.
Ker seje zapazilo, da imajo svečarji razne vage, ki škodjejo občnim dobičkani v občenju in občinstvo v škodo pripravijo, je c. k. ministerstvo za kupčijo po naznanilu od 11. t. m. št. 3085/H odločilo, z pozvanjeni na mi-nisterska razpisa od 13. septembra 1848 št. 1192 in od 18. novembra 1848 št. 1931, z novega zavkazati, da se imajo v vsih kro-novinah in krajih deržave, kjer je dunajska vaga za postavno vpeljana, po tej vagi vse sveče iz ozka, stearina, loja in drugi lojnatih reči po dunajski libri a 32 lotov vagati, in da se ima v obertniški prodajavnici ali občenju vsak za to napravljen paket takih sveč z napisom, ki vago naznani, preskerbeti. Kdor se tega ne derži, se pregreši zoper red teržne policije in se bo tudi po tem redu kaznoval.
V Ljubljani 18. julija 1851.
Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar.
Ana Mauser iz Smolene vasi okraja novomeškega je z oklenjenimi rokami, ko so je po šubu gnali znaii mosta v Kostanjevici v več sežnjev globoko Kerko skočila , ktero sta smerti ribča Matija in Jožef Medhen iz Kostanjevice rešila, ki sta z lahkama čolničama naglo pri-veslala.
Za ljudomilo ravnanje se jima stein po visokem ukazu deželnega poglavarstva od 24. junija št. 5432 zaslužena zahvala javno izreče.
Novomesto 8. julija 1851.
C. k. okrajni poglavar Franc Mordax.
Danes bo XXXV. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdal in razposlan. Zapopade pod Št. 196. Cesarski ukaz 7. aprila 1851. U-peljanje novih bukvenih penezov;
Št. 198. Cesarski ukaz 11. maj 1851. Predpis za izpolnjenje sklepov in razsodb političnih oblastnij; in
pod štev. 202: Razpis denarstvinega ministerstva 20. maja 1851 , zastran izdanja novega dnarskega drobiža iz bakra ali kufra. Ljubljana 25. julija 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
25. Julija 1851 je bil XXXV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade :
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 18. Aprila 1851 podeljenih izklenivnih privilegij.
—	Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 29. , Aprila 1851. Podaljšanje množili privilegij.
—	Cesarski ukaz 7. Aprila 1851. Upeljanje novih bakrenih penezov. — Razpis c. k. vojaškega ministerstva 24. Aprila 1851. Pod-verženje vojaške policijske straže pod vojaško duhovstvo in ozeroma pod oblast poljnih su-
perioratov. — Cesarski ukaz 11. Maja 1851. Predpis za izpolnjenje sklepov in razsodb politični oblastnij. — Ukaz ministerstva pravosodja 12. Maja 1851. Določbo glede pravnih razpor v rečeh oprostovanja zemljiš. — Ukaz denarstvinega ministerstva 12. Maja 1851. Prostost dohodnine prejimšin od medalj za hrabrost. — Ces. ukaz 15. Maja 1851, s kterim se čas, do kdaj ima začasnost CPr°-vizorium) za urednike pri novo vredjenih sod-nijah in deržavni pravdnii v službo vzete ter peti. — Razpis denarstvinega ministerstva 20. Maja 1851, zastran izdanja novega dnarskega drobiža iz bakra ali kufra. — Okoljni ukaz c. k. št. ilirskega denarstvinega deželnega vodstva 5. Aprila 1851. Zastran vgotovbe stroškov za brano dohodnijskih prestopnikov, ki so pri sodnijah v preiskavni kakor tudi kazenski zapori. — Ukaz c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko 12. Junija 1851. Predpis zastran tiska in razpošiljanja od sodnij ali deržavnih pravdnij izdanih zasledovavnih listov, popisov oseb i. t. d.
levraclui del.
Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem.
Iz Bčele vzamemjo sledeči sostavek, ki o ljudskih šolah na Krajnskem takole govori:
Da dobro osnovane ljudske šole mnogo mnogo pripomorejo k ljudskej omiki in torej k njih časnemu in večnemu blagru, je že zdavno spoznana resnica. Od te resnice prepričani za konodaji so tudi postavo dali, da mora slehern otrok od šestega do dvanajstega leta v šolo hoditi, ter so prelontivcu te postave razne kazni zažugali. Lahko pak se spolnujejo take naredbe, kjer je šol dovolj. Kjer jih pa manjka, so zastonj vse postave, zastonj vse kazni. In ravno tako pomanjkanje — ljudskih — šol je pri nas na Krajnskem. V celej kronovini jih je komaj devetdeset, med tem, ko jih je na Koroškem v nekdanjem Celjovškem okrožju, če sim prav slišal 120, in v Beljaškem 130. In če število prebivavcev na Krajnskem primerimo z drugimi, najdemo, da je krajnska dežela zastran ljudskih šol naj ubožniša zmed vsih naše carevine. Vpraša se: Od kod pa toliko uboštvo, in kaj nas je zaviralo, da smo toliko drugim deželam zaostali? Nujmo in ob kratkem preglejmo!
Perva in, kakor se meni zdi, naj imenitnej-ša opovira je bila dosedajna vladija s svojo jedino zveličavno nemščino. Domač jezik je bil brez veljave, in zavrnjen v nizke koče prostih seljakov, in dasiravno je bil od leta 1826 slovenski jezik v ljudskih šolah zapovedan, je vendar ta zapoved tako malo koristila, da se je od tistega leta število šol od 106 do 90 pomanjšalo. Kar je pravo naravno. Gospodaril je namreč samo nemški jezik, torej je vse slovensko književstvo, razun ne-kterili molitvinih bukvic, zatrto ostalo. Kmetu se je od vradov le nemško pisarila. Potreboval je torej tolmača. In če je že hotel
svojega sina v šolo dati, ga je dal v bližnjo tržno ali mestno nemško šolo. Če pa tega storiti ni mogel, ga je rajše z živino na pašo gonil, rekši: Čemu ga bom v šolo — ljudsko — pošiljal, krajnščino že taka zna.
Ko bi bila pa slovenščina povsod svojo pravico vživala, bi bil prosti kmet spoznal potrebo znanja domačega jezika, bi se bil poganjal za domače ljudske šole in ne po ptujem hrepenel, med tem ko je doma v lastnem srcu hiral. Hinc illae Iacrimae!
Druga jednako imenitna opovira je bilo do-zdanje odvetništvo. (Patronatswesen). Pri stavljanju in vstanovljenju šol je imel odvetnik (patron) '/, fara ali župnija '/, in zemlji-šna gosposka % plačati. Da je pri takem stanu odvetniku naj nerajši denar spod palca šel, se ve. Vse ugovore je dobil, vse zgo-vore poiskal, in se šolam z dušo in s telesom upiral. Kaj pa je laglje bilo, kakor pa šolam se ubraniti, posebno še, ko je tudi župljane nepokoljno: Plačaj! zadelo. Tako je naj rajše beseda tistih obveljala, ki so rekli: Čemu šola, motika pa rovnica je za terpina. Ve se dogodba, kjer je morala fara, ki je na vsako vižo šolo imeti hotla, pismeno se vsake od-vetnikove pomoči odreči.
Tretja opovira je bila dozdanja res slaba plača učiteljev. Kdor je kolikanj vedel in znal, kdor je količkaj zamogel, si je k drugemu stanu pomagal. Torej se je zgodilo, da so k temu stanu, ki mu je na leto samih 130 ali še menj gold. ponujal, le učenci, dovršivši tretji ali četerti klas, ali pa nesrečni iz prvih latinskih šol pribežali. Jedno ali clo pol leta, se je pripravljal, se za silo nekaj orgljati naučil, pa je bil dober. Od tacih, ko bi bili še tako pridni in vneti za svoj stan, se dosti pričakovati ne more, tim menj pa še, ko je le redko kdo svoj stan nastopivši, kako knjigo njega zadevajočo v roke vzel, in si tako prizadeval važnost in imenitnost učiteljskega stanu pa tudi dolžnosti spoznati. Tako sta učen-ček in učitelj v šolo hodila, ker že drugače biti ni moglo.
Naposled je tudi sem ter kje jedna imenit-nejših opovir bila ta, da se nekteri duhovni niso ne le za šole poganjali, ampak se veliko-več vpeljavi šol zoperstavili. Bali so se namreč učiteljev zavoljo mnogih prigodb,od kterih so kje slišali. In če že drugač ni bilo, so pa rajše, sami obljubili, da bojo otroke brati učili, in to; da so se vsak teden otroci v farovž gledat šli, bi bilo šolo nadomestiti imelo. Posebno pa je še to tam lahko bilo, kjer v cerkvi orgelj ni; ali pa: če so, in je v fari kakšen orglarček, kteri kako pesem prav po mačje zažvrgljati zna. Kar bi se vse lahko iz djanskih dokazov prepričalo, in še tako trdovratnemu razvidno storilo. Od tod žalostno stanje inčutljiva pomanjkljivost ljudskih učilnic po Krajnskem!
Opovire razgledovanje in premišljevaje se še ozrimo: Ali bo to še tako ostalo, ali pa se bo premenilo? Upanje nam ostane, da bo enkrat tudi ljudskim šolam zarja boljše prihodnosti napočila. Ker smo pa šolske opovire
zgorej popisali, jih še preglejmo, ali bodo še vedno take ostale, ali pa če se bodo preme-nile.
Rekli smo, da prva opovira je bila dozda-nja gospodovavna nemščina. Zdaj pa je nam popolnoma jednakopravnost zagotovljena, in ako ravno se včasi tamne meglice na slovenskem obnebju prikažejo, vendar, če je vse res, — kar se piše, nikar ne obupajmo, te-muč zaupajmo in zvesto se držimo cesarjeve besede in padla bo —pasti mora popolnoma ta opovira. Z njo tudi vsi krivi zaumeni prostih seljanov.
Drugo opovira je že sama na sebi nehala. Tukaj je le na tem ležeče, da se umni za dobro vneti možje v županijah zvolijo. Ti bodo spoznavši dolžnost svojega poklica si prizadevali, rane, ktera je nam preteklost udarla, zaceliti.
Zastran tretje opovire se je že mnogo govorilo in pisalo, storilo pa še nič, kar bi plačo in s tim učiteljski stan poboljšalo. Dokler se pa to ne stori, se tudi k učiteljstvu umni in prebrisani možje podali ne bodo. Vemo in spoznamo, da se z enim mahlejem vse storiti ne zamore, ravno zato pa tudi mirno in potrpežljivo pričakujemo. Vlada, ktera tako dobro svoje vradnike plačuje, se bo tudi jeden-krat z milostivim očesom na revno zapuščene učitelje ozrla. Poslednja opovira pak bo toliko poprej zginula, kolikor poprej bo duhovščina svoj imenitni poklic spoznala in po tem spoznanju delala, tel- odstranila vse osebujne zadeve in namene, in si prizadevala splošni blagor, ki iz vednost, osnovanih na krščanskem temelju, izvira, naroda popolnoma nakloniti.
Vi pa, mili rojaki, možje bistrega uma, kteri nadloge spoznate, opovire raz vidite, pomagajte pri stavljanju novega poslopja na narodno, domačo podlago! Jednako bučelam, ki sladkoto cvetlic nabiraje, jo v ule nanašajo, delajte tudi vi. Iz nabranih zakladov presadite vednosti v vrte domače. Beseda je lepa, teče gladko. Seljan pa želi že hrane slovenske. Zapuščene vabiti k viru splošne omike; in hvaležnost vnukov bo obilno plačilo.
Jakoslav Prifarski.
Praške Novine 1. 1848 so imele sostavk z naslovam „Ferdinand II", ki je bil tudi v nekdanjo Slovenijo Nro. 51 od 26. grudna 1. 1848 prišel. Ker pa ta sostavk veliko zgodovinskih pomot v sebi ima, sim taiste že v Slovenii 1. 1849 pojasniti hotel; to de Slovenija tiga pojasnenja ni hotla. Zavoljo tiga ono tukaj stoji.
Pražki sostavk pravi: „Tam (pri Beli Gori „1620) je bilo slišati hrup pobegneneov iz ^domovine; — rabeljnovi udarci na morišu ^obsojenih zvestih Čehov."
Na to odgovorim:
V 1. 1619 ta 20. dan Sušca je bil cesar Matia umeri, in njegov naslednik v vsih deželah in pravicah je bil cesar Ferdinand II Češki stanovi so bili tistikrat zlo luterške vere, zato so oni že 2 dni po Matijovi smerti 23 svojimu kralju in katolški veri svestih oseb od njih dozdanjih služb odstavili, 28 druzih so bili oni za vselej iz dežele izpodili, med-timi poslednimi so bili kancler Lobkovic, grof Martinic, Praški velki škofLoheli, Brunovški in Strahovski opat in tajnika Milina inFabrici Ferdinand II. je 27. sušca stonovam pisal, de hoče povsot po Češkim ljudem mir, ljubezen in edinost dati in pravico in red varovati, llav no tako pa on tudi od njih pričakuje podlož-nost in pokoršino. — Ali vodje (Diretoren) ki so se bili vse oblasti polastili, niso na Ferdinandovo pisanje nič odgovorili, ampak so se jeli z saksonskim luterškim kurfirštam Janezam
Jurjem I. in pfalskini kalvinskim kurfirštam Fridcrikain V. v pismih pomenjkovati. — Ferdinand II. je Čeham 13. malotravna 1619 v drugo pisal, njim vse pravice v verskih in v druzih rečeh, ki so jih imeli, poterdil, zlasti te, ki so jih bili oni v I. 1608 in 1609 od cesarja Budolfa II. dobili. Zapstonji; de je luterški grof Turn z 16,000 nabranih čeških vojakov na Moravsko planil, katolškiga veliciga škofa grofa Dietrichsteina iz Holomovca spodil, v Berni vse katolške vradnike odstavil in namesti njih protestante vpeljal, — dalej 5. Božnika pred Dunaj prigromil, kjer so ravno luteranski Dunajčanje se posvetovali, Ferdinanda v kak klošter zapreti in mu otroke vzeti ter jih v luterski veri rediti, — to je bil odgovor večine čeških stanov. Tiga 19. veliko serpana 1619. so imeli Čehi v Pragi nov zbor; katolčani so se tu tresli pred Tur-nam in pred Protestantmi, in ti posledni so riderika pfalskiga, kije bil Kalvinc, za Če-skiga kralja izvolili, Ferdinandu II. pa oznanili, de ga nočejo za kralja imeti. — Ta Friderik se dalej zveže z madžarskim puntarjem Gabrielam Bethlen, in je imel ludi na strani družbo (Union) nemških Protestantov. Čehi
so bili tedaj 1619 — 1620 ravno to, kar ombardi 1848, t. j. puntarji zoper svojiga praviga cesarja.
Kakor je 1848 maršal Badecki italianske puntarje premagal, tako sta bila tudi Ferdinandov vojvod Janez Tili in sestričnik, bavarski vojvod Maksimilian 8. listopaga 1620 Fri-derikovo derhal pri Beli gori premagala, in Češko kraljestvo zopet Ferdinandu II. pridobila.
Ne zvesti tedaj, kakor imenovan sostavek Slovenije pravi, ampak puntarji so bili tisti— trat Čehi.
Imenovan sostavk pravi, „de je bilo slišati rabelnovi udarci na morišu obsojenih zvestih Čehov." Ali Tili je bil še 18. Svečana 1621 glasam Friderikove stranke dal vediti, de naj gredo iz dežele, ker bo kazin prišla; to de oni niso hotli, in zdaj je bilo 48 nar hujših puntarjev vjetih in po storjeni nagli sodbi njih 27 usmertenih. Ferdinand II. je bil le z težkim sercam to obsojenje podpisal; protestanski pisateli pravijo, de v noči pred tim podpisan-jem ni nič spati mogel. Roka se mu je tresla, solze so mu letele na pero. Le nagovori sodnikovi: Čimu so postave, ako se ne bojo polnile? Toliko nedolžnih je zavolj tih puntarjev kri prelilo i. t. d. so bili Ferdinanda k podpisanju zbudili.
Imenovani sostavk pravi: „Ferdinand II. je celi narod rekel vničiti in ga je skušal ob glavo djati i. t. d. tiga je bila kriva prenapeta gorečnost vere." — Odgovorim: Ferdinand II. je bil od svoje pobožne matere Marije v katolški veri scer dobro izrejen, on je svojo vero ljubil in želel de bi tista povsot kraljevala; ali njegova gorečnost za kat. vero ni bila kriva in prenapeta. Ko je še njegov stric Matia cesar bil, so se Protestantje na Češkim, Ogerskim, v Avstrii in po vsim Nemškim zoper katolčane vzdigvali; ravno tistikrat je na Angelžkim po povelju kraljice Elizabete in zgorej imenovaniga Friderika tastu t. j. kralja Jakoba I. kri na tavžente zavoljo vere umorjenih katolčanov tekla; — Ferdinandu II. so se ravno Protestantje povsot ustavlali: 22. grudna 1619 so Protestanje v Pragi in potlej po druzih še katolški veri zvestih čeških krajih vganjali grozobe, kakor komaj Mahomeda II. trume, kadar je bil Carigrad v njih oblast padel. Postavim: ki so podobe Kristusove iz stolne cerkve v Pragi metali, so kričali: „Pomagaj si, ako si Sin božji." Ko so pobiti katolčani take večkrat prav umetno zdelane podobe iz rok Protestantov saj z dnarmi rešiti liotli, so jim ti
odgovorili: „Ni kakor, ker to bi se reklo ma-likvanju na roko iti, in pastorji so doma si peči kurili z podobam Kristusa in njegovih Svetnikov. Velik krucifiks, zalo zdelan, je bil iz visociga kora zerkve sv. Vida na tla ver-žen, en kalvinski plemenitnik Čehov je ^njemu stopil, ga z nogo bercal in upil: „Zdaj ležiš tu, siromak pomagaj samsebi."
Tako zaderžanje protestanskih Čehov do vsiga katolškiga, njih preganjanje katolčanov, (še križa niso smeli ti očitno delati), in pun-tanje je zoper svojiga praviga vladarja je Ferdinanda II. primoralo, korenino vsih tih slegov iz Českiga izrovati, in ta korenina je bil protestantizm. Zatorej je bilo zapovedano nekatolškiin Čeham, de naj ali k katolški cerkvi nazaj gredo ali pa deželo popustijo. Več-del se oni katolčani postali, blizo 30,000 pa so prodali svoje pohištva, in šli iz dežele. Ker je bil tako imenovan veličanstni list (Ma-jestatsbricf), kteriga je bil cesar Budolf II. prisiljen od vojvodov protestanskih stanov, namreč Henrika grofa Turn, Leonarda Fels in Joana Bubna , ki so se z več ko 5000 puntarjev Pragi bližali, 5. maloserpana 1609 Protestantam dati mogel, vzrok tolike nadloge, — tako je Ferdinand II. ta list, kteriga je bil on 27. sušca 1619 in 13. malotravna 1619. Čeham deržati obljubil, ako se pod njegovo oblast mirno podajo, zdaj, ko so bili puntarski Čeki z orožjem premagani, z lastno roko prerezal (25. listopada 1627).
De bi bili pa Čehi v katolški veri vterjeni, je zdaj Ferdinand skerbel jim prave učenike dati, in ti so bili Jezuitarji. Ti so bili lako srečni, de so Čehe tolikanj v katolicizmu uter-dili, de, ko je bil v 1. 1648 švedski general Konigsmark in za tim še pfalski grof Kari Gustav z močno vojsko luterških Švedov in Nem-cov pred Prago prederl, to mesto ravno zato ni v oblast krivovernili sovražnikov padlo, ker so Čehi zdaj katolški veri in svojimu cesarju zvesti se tako junaško branili. Hvala posebno takratnim studentam pražkiga vseučeliša, njih 900 je branilo vitežko most čez VItavo zoper vse napade Švedov, in vojvod tih vcrlih mla-denčev je bil Jezuit Juri Packy.
Ferdinand II. je res imel Jezuita za spovednika, ta je bil Belgiar Lamormain; pa de bi bil on ali drugi tovarši njegoviga reda Čehe sovražili je gerda laž.
Tudi se niso takrat nobene „grozovitnosti" na Ceskim godile, veliko večje cesar Ferdinand III. sin opravljaniga Ferdinanda II. rad v Prago hodil, tam per božji službi z drugimi vernimi vred glasno v češkim jeziku pel, in se trudil celiti rane, ki so jih bili protestanski Nemci in od njih zapeljani Čehi českimu kraljestvu storili. Češko je bilo res ognjiše krivoverstva; od časa cesarja Vencelna I. t. j. od 1. 1400 do 1. 1621 so se tam klatili Pi-karditi, Abrahamiti, Husitje, Utrakvistji i. t. d. Gnusobe, ki so jih zlasti pervi vganjali in scer v imenu božje službe, presežejo vse, kar nam Herodot od starih Babiloncov pove, in človek bi mogel le samiga belcebuba perja-tel biti, ako bi tako sodergo miloval in pobož-niga Ferdinanda II. grajal, ker seje trudil domovino sv. Vencelna in sv. Janeza Nepomu-čana od nje osnažiti.
Čas, kteri je bil češki literaturi skorej konc storil, je bilo leto 1774, torej eno leto poznej kakor so bili Jezuiti od Klemena XIV. vzdignem (21. maloserpana 1773.)
Katolicizm ni nekjer povzdiga narodnosti zatiral, ampak ji še na roko šel; ali kedar je • taka povzdiga na pogubi katolicisma rasti imela, kakor se je to ravno na Češkim goditi hotlo, je katolicizm svojo podporo za narodnost pomanjšal. Od tod je peršlo, de so nekteri učeni češki pisateli, kteri so bili pa katolške vere
sovražniki, mogli v pluje iti, kakor sloveč Amos Komenius.
Imenovan sosfavk pravi: „Kar je Jožef II. za naš narod storil, je — k omikanosti v veri dosti prinioglo." Cesarja Jožefa II. zasluge za materialni prid narodov so hvale vredne; k omikanosti v veri so primogle postavljene mnoge nove podfare, scer pa cerkev njegoviga vladarja v verskih rečeh dozdaj še ni hvalila.
Kdor želi obširniši dokaze dozdaj rečeniga imeti, naj bere zgodbe, ki so jih iz med Protestantov Raumer, Adolf Mencel, Gfrorer,iz med katolčanov Dollinger, Wiedemann, grof Joan Mailath i. t. d. od tih reči pisali. Na Šilerja pa se ni vselej zanesti. Njegove zgodovinske dela (30 letna vojska odpad Niz-kozemlija) pogrešajo zadostno znanstvo virov in mirno tehtanje djanj (Thatsachen).
V. Sežun.
Austrijansko cesarstvo. Horvaška.
11. t. m. je toča ko je tudi na večih krajih na Krajnskem pobila zgornjo horvaško stran posebno okrog Verbovskega hudo zadela. Šla je samo suha tako, da je še drugi dan na polju in v vinogradih ležala. Nogradi so za tri leta končani in vbogi prebivavci so popolnoma na beraški palici, ker so bili že tako od nekdaj revni, dve poslednji leti jim je še suša vse vzela, zdaj pa jih je še toča zadela.
Avstrijanska.
Cesar se bo v Galieio prihodnje dni podal, upajo, da se bode do 15. augusta spet na Dunaj vernul.
Češka.
Iz Prage naznanijo „Pražske novine", da se bo na povelje stara zastavnica v Pragi kupila in v realno češko šolo spreobernula. Ministerstvo je tudi stroške za to napravo prevzelo.
Moravska.
Iz Moravskega se piše, da je ondi kolera že vdomačena, zdaj se prikaže tu, zdaj tam in več ljudi pobere.
Ogerska.
Poslednje novice iz Ogerskega pravijo, da je cena pšenica znamenito padla.
Serbsko.
Poslednje novice iz Banata o stanju žetve so prav vesele. Povsod se je žetev prav dobro obnesla. Ne samo da je dobro zernje, ampak tudi teško je, tako da požunski vagan pšenice vaga 88 do 90 funtov.
IVa Dunaju velja naj bolje pšenice požunski vagan (84 funtov) 8 gld. 21 kr., zlabije7'/4 gold.
*	„Vid. dennik" naznani, da je bil škof Ala-nackovič za škofa v Bački zvoljen, kamor se bo skoraj podal.
Lombardo-beneško kraljestvo.
V Gemoni so 10. t. m. necega Piamonta in njegovo sestro zaperli, ker sta dvajsetice in šestice ponarejala.
#	V Milani se še vedno o moritvi Vandonia pogovarjajo. Ne ve se še, kdo da ga je umoril, toliko je gotovo, da se je po železnici v Milano pripeljal in spet po njej proč podal.
Tuje dežele. Bosna.
Iz Bosne se naznani, da se je Mujaza Ad-žič s svojimi banduri v Bihač povernul, in je nehal tako okrutno ravnati, ker sta ga Has-
sanagan mudir iz Krupe in Ibrahim paša iz Novega ostro svarila. Iz Olimice je poslal 16 nevarnih keršanskih prebivavcev, da bi jih kaznovali v Travniku, med njimi zvezane ga popaBepaza, ki je v sumu, da jeAleKe diča prenočil. Več teh kristjanov je bilo sosedni avstrijanski granici ravno tako nevarnih kakor Turčii. Sicer se pa kristjani Mujaza Adžiča tako boje, da se še vednovgoj-zdih pred njim skrivajo. Davek se mirno pobira. Posamesni ljudje prodajajo iz svojih žitnic zaloge, da le zamorejo davke plačati. Toča je v severni Bosni, posebno v Vrano-gracu in Glonici mnogo škode napravila.
* Iz Bosne se piše v Keichszeitg. sledeče: Pismu kterega je v „Siidslavische Zeitung" nek kristjan iz Bosne pisal, so se tukaj čudili, pa tudi zadostil jim je, ker je vse resnica, kar se v njem bere. Sliši se zdaj, da mislijo spremljevavci Omer pašata na ti sostavek odgovoriti, kar vendar dvomimo, ker se belo-dana resnica ne da tajiti. Pri tej priložnosti imamo spet dokaze, kako slabo se Omer paša v zunajnih deželah pozna. Nobeden ne meni njemu zaslug za turško vlado kratiti in spoznamo, koliko da je v bošniški vstaji koristnega storil. Ilirski Matici in jugoslavenskim časopisom dopade, Omer pašata jugoslaven-skega viteza imenovati in mu slavensko sočutje pripisovati, med tem, ko na njegov sovet turška vlada v severne kraje komisarje pošilja, da bi v Bosni panslavistiške namene, ako bi začeli kaliti, zaterali. Seraskier se sme le od turške strani soditi. V Turčii ima in je vse, toraj mora, ako se hoče obderžati, po mislih vlade ravnati, kteri ni dobiček, ako se turški Slaveni zbude. Omer paša pravi, da se Av-stria prizadeva na Turkem vseslavensko sočutje vnemati, če to tudi tako misli,ne vemo, vsak dan pa bolj jasno vidimo, da bi dobičkom Avstrije, po pravici in pogodbah vslanovlje-nimi, vedno sovražno ustavlja, ker se zgodi iz lastnega sovraštva in iz previdnosti, da bi vlada ne mislila, da prijatelj njegovih nekdaj-nih rojakov. Zavolj tega je ukazal tudi svojemu naj bližnjemu žlahtniku, se poturčiti, da bi se mislilo, daje tudi za turško vero vnet. Le zavolj previdnosti ima petnajst let starega fanta že tri leta oklenjenega, ker se noče poturčiti ; mufti iz Sarajevega bi Omer pašata za verolomljivega naznanil, ako bi fantiča spustil, ki z redko stanovitnostjo pred svetovav-stvom terdi,da hoče kristjan ostati; predsednik svetovavstva je fantu žugal, da mu bo dal glavo odsekati, ako noče mohamedan postati; pa to žuganje je bilo zastonj. Da svojim dobičkom ne škodjejo, delajo poveljniki Bosne take grozovitosti.
Mnogo avstrijanskih podložnih pride v Sarajevo, overe odvernuli, ki se vedno bolj ob-čenju na pot stavijo. Ukaza vlada, po kterem imajo Avstrijanci pri prepeljavanju le 3 per-cente plačevati, poglavarji ne porajtajo. Bos-niška vlada nima volje to povelje turške vlade spolnovati, ampak naravnost sovražna. Mit-niki delajo naj večje krivice. Svojo glavnost je temelj teh dežel, tansimat je pesek, kterega vladam, ki tirjajo, da naj ljudstva izobra-žejo, v oči mečejo, ker vladno svetovavstvo je samo zoper tansimat, in ne dovoli keršan-ski občini v Travniku cerkvice postaviti. Za-moremo kraj in imena naznaniti, kjer občinski poglavarji zoper kristjane s sekiro ravnajo, kjer vradnije krive spričbe dajejo in vendar nanje vradni pečat pritisnejo.
Clo kristjani so že hudo pohujšani in mnogokrat po turško zoper lastne brate ravnajo, zlo žalostno je, da žlahti ne zaupajo in da vsak kaže nevošljivost, nezaupanje, sovraštvo ali zaničevanje.
Zdajni vezir, Hairedin paša, je prosil turško vlado, da bi ga iz Bosne prestavila, do zdaj je bilo še malo priložnosti, ga iz dela spoznati, ker je na svetovavstvo naj bolj pa neSeraskiera navezan. Kolikor zanioremo soditi, se zdi, da ni tak, kakor se je od njega govorilo in blagoželjnost ga ima tudi v svoji oblasti. Vsi poglavarji Bosni eden druzega sovražijo, vsak iše, druzega v škodo pripraviti, da se tako dežela s tansimatom vred z nogami tepta, se ve.
Čez 200 vjetih se je iz Travniku skoz Bel-grad v Carigrad poslalo.
Nemška.
Gotovo je, da se bo nemško brodovje na stroške nemške zveze tega polletja zderžalo.
Angleško.
V Londonu obstoji posebno društvo pasjih prijatlov. Vsak torek popoldne se prijatli tega društva zberejo in vsak pripelje po pravilih društva saboj svoga psa. Tu se vidi vsake sorte in velikosti angleških, francoskih, špa-jolskih; talianskih itd. psov. Najlepšega psa z imenom „Princ" ima nek Angličan, za kterega so mu 250 funtov šterlingov ponujali, pa ga ni hotel prodati.
Laška.
Na Bimskem se vedno morije gode. Skoraj vsak dan se kaj tacega zgodi, vendar pa se morivci ne zvedo.
ltusovska.
Iz Teherana se naznani, da je tje ruski častnik dospel s pritožbo zoper Turkomane, ki so ruske barke zropali, in ljudi vrobstvo odpeljali.
*	Na Poljskem je še vedno 300,000 ruskih vojakov. Busko vojaštvo se bo pa letos zlo pomnožilo, da bo zamoglo na nogo stopiti, ako se v zahodni Evropi revolucija prikaže.
*	Na Ruskem so že dolgo kmetijske šole, ki so do zdaj mnogo koristnega učinile. Ondi se pa tudi judi v kmetijstvu podučujejo, kteri sicer niso druzega delali kakor kupčevali in dragino delali. Kozaki vodijo jude v bolj rodovitne kraje, kjer so primorani zemljo obdelovati. Vlada jim da vse potrebno poljsko in domače orodje potrebno živino in živež; ker-šanske marljive poljodelce jim za učenike in vodje da in tako je povsod živo gibanje, staro in mlado pridno dela. Kmalo napravijo lepe hišice, verle , pota, drevorede, grabne in tempelj. 10 let jim ni treba nobenega davka plačati, samo to morajo povernuti, kar je vlada zanje storila. Tako je že mnogo judovskih kmetijskih šol na Ruskem vstalo.
*	Kmetijsko društvo v Odesi je razpisalo 150 cekinov za naj bolje kmetijske bukve.
Španska.
10. julija ponoči se je po Madridu naenkrat govorica raznesla, da bodo demokrati vse vrad-nike pomorili. Ministerstvo se je zbralo in z njim tudi drugi vojaki in vradniki. Noč pa je prav~ mirno prešla in vsak praša, kaj da pomenijo tolike vojaške priprave.
Turška.
Zavolj posebno dobrega grozdja znameniti kraj Cezme je konec preteklega mesca nesreča zadela. Vse grozdje je poliv otresel. škode je čez 10,000 gold. Vbogi prebivavci so grozdje skupej znesli, pa ni še bilo zrelo in zavolj tega so ga jokaje proč zmetali.
*	V Carigradu je vstal ogenj , ki je 144 hiš pokončal.
Azija.
Na Kitajskem se je revolucia hudo razširila in veliko moč dobila, vlada si zastonj prizadeva, jo vdušiti.
Vradni list št. 40.
Št. 2205.
0 z II a II i 1 o.	C135 ) 1
Pri komisijskem razpečatenju, doveršenem po 53 pismopoštnega reda od 29. januarja 1839, so se v tistih pismih ki se niso mogle spečati, in so bile toraj na poštne vradnlje, kjer so se na pošto prinesle, v mescih: septembru, oktobru, novembru .n decembru 1848, potem v letu 1849, spet nazaj poslane, sledeče, v pristavljenem zaznamku naznanjene vrednosti našle, po ktere zamorejo priti izrocitelji ali pa prejemniki proti tem, da zadevajočo pismenino pri podpisanem postnem vodstvu odrajtajo.	. ,
Denarji, po ktere tri mesce po tem oznanilu nobenega ne bode, bo sicer c. k. posna denarnica vracun.la, da jih je sprejela, vendar pa se bodo tudi po tej dobi še nazaj dali z priloženimi pisemskimi spričbami vred, ako tisti, ki ponje pridejo, skazejo, da njun gredo.
Zaznamek
v retour - pismi/l let 1848 in 1849 najdenih reči.
> >5C
J\ a j <1 e n e g a p i s ni
Poštna vradnija oddaje
Napis
Kraj izročitve
l'isme-nina
ffld. kr.
1 m e i z r o č i t e I j a
Stanovališče
Podpis in značaj
i
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32 3 31
35
36
37
38
Vipava Ljubljana
Novomesto Metlika Vipava Ljubljana Kostanjevica Ljubljana Metlika Ljubljana
55
Bistrica Postojna
Ljubljana
»
55
Xovomesto Bistrica Ljubljana
55 55
Novomesto Ljubljana
Krajn Novomesto Planina Krajn Podkoren Kerško Razderto Hudo
Ljubljana
j?
55
Krajn Ljubljana
Jakob Curk Elia Gynkieh Juri Vobavšar Andrej Benedikt Jožef Bošek Franc Špavc Jakob Klemenčič Anton Jurglic Ivan Gaber Juri Kobetič Maria Bupar Franc Lamprecht Ivan Barbiš Maria Glaser Frančiška Hočevar
Franc Rode Vencenti Bartelmce Eduard Šulc Jožef Kirn Wartfeld Lovs Salardon Mihael Samarkiey Peter Stricel Martin Tandler
Ivan Korban Ernst Wilh. Polil Dragotin Prestrus Franc Stirn Moser Klementina Lasič Matija Petrič Jožef Trunkel
Ivan Jenic Apolonia Hodi Ivan Martinjak Matija Jenko Simon Zadnikar Jožef Tunčak
Padua Verona Avsterlic Verona Milano
55
Velika Kaniza Milano Castelnuovo Ljubljana Senožeče Šent-Vid Fiirstenfeld Ljubljana
55
Požun Dunaj Ljubljana Petrovaradin Dunaj Terst Padua Milano Velika Ivaniža Planina Terst Reka Badno Trenta Ljubljana
Log Karlovce Milano Gradec Kaniža Gradec Milano Logatec
fr.
fr.
fr.
fr.
fr.
12 12 12
12 12
12
33 3
30 6 3 ' 2
18
I 3 12
12
i 3
! 12
12
12
3
18
3
12
24
5 3
12 18
6
12 12 3
Vipava Ljubljana
55
Novomesto Metlika Vipava Ljubljana Kostanjevica Ljubljana Čermomelj Ljubljana
55 ,
Bistrica Postojna Lašče Ljubljana
55
Novomesto Bistrica Ljubljana
Cermošnice Ljubljana
Krajn Novomesto Planina Krajn Podkoren Kerško Razderto
Hudo Ljubljana
Krajn Ljubljana
Anton Curk Pobočnik Borotte Maria Vobavšar Jožef Benedikt Mihael Boschek Ivan Horvatin brez Mariška Jožef Matevže Ivan Kobetič Jera Rupar brez brez Maria Glaser Maria Hočevar Jernej Rode Maria Milic
Licur Jožef Kirn Gustav Heiman Lois Rachoy
Babič Ivan Stricel Maria Tandler Simon Karolyi
brez Jožef Ergedy
Stirn Lovre Pretner
brez Franc Milavec Anton Trunkel Franc Jeriša Ploni Kopertin Jenko Franc Zadnikar brez
j e bilo n a j d n e g a
Predmet
Vrednost
ffld. kr.
Mesec in leto.
banknoti
ključ banknoti
55 55
» ... lasna verižica
banknoti
spisi
banknoti
55
spis banknoti
55 n 55
dolžno pismo banknoti
Menjav ni list banknoti
55 55 55
poročni list banknoti
potni list banknoti obligacii banknoti pobotni list denarni listek banknoti
55 55 55
2	—
1	—
1	—
2	—
2	—
1 —
—	15
i " "
—	15
—	30
—	15 2 —
50 — 1 30 15
juli 1848 jui' 55 oktober „
januar 1849
191
30
30 15
15 15
30 123 — 2 — 3 — i « 1 —
—	j 45 ! _
—	36
55
55
februar in are april
55
maj juni
55 _ rt juli
55
55 55 55 57 55 55
55 »
55 55 55 55 55
55	55
august „ septemb. „
oktober „
55
novemb.
55 55 55 55
decemb.
55 55 n 55 55 55 55 55 55
55 5) 55 55 55 7?
C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 16. julija 1851.
Hoffmann, s. r.
št.5139. Oznanilo. oso.) s
Po smerti za faro Komendo sv. Petra postavljene babce Katarine Pire bo zadevajoča služba s plačo dvanajst goldinarjev 30 kr. iz c. k. okrajne denarnice v Kamniku dokler obstoji, s tem perstavkam izpisano, de imajo tiste ženske, ktere bojo za to prosile, svoje prošnje s kerstnim in ubožnim listam, s šolsko in nravno spričbo, kakor tudi z diplomam za babice do 15. velikiga serpana 1.1. pri tukajšnim okrajnem poglavarstvu vložiti. •—
C. k. okrajno poglavarstvo Kamnik 14. maliga serrpana 1851.
Št. 4991.	Pl'0glaS.	(i33.) c 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanim Francetu, Jakobu, Blažu in Jožefu Cvajnarju in njih neznanim dedičem :
Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nje pritožila na zbri-sanje v Preski v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine na Goričanah pod rekt. št. 35 ležeče zemljiše z obravnavnim zapisnikam od 20. avgusta 1793 od 12. marca 1796 dolžne tirjatve a 525 gold. skupej za 1700 gold. Dan se je na 16. oktobra t. 1. odločil.
Ker ni znano, kje da zatoženi stanujejo in njih dediči, se je na njih nevarnost in stroške jim za kuratorja JožefJarc iz Medvod postavil, s kterim se bo ta pravna reč po sodniško obravnala.
Zatoženi in tudi njih dediči se tedej po-zovejo, da naj ali sami o pravim času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke na roko dajo, ali sipa druzega zastop-
nika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Ljubljana 15. junija 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 4990.	Proglas.	C132-) C 3
o
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznani Uršuli Cvajnarjevi, nje neznanemu cesionarju Mihaelu Kerlinu iz Loke in njegovim neznanim dedičem :
Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nju pritožila na zbri-sanje v prid Uršule Cvajnarjeve iz obravnavnega zapisnika 30. augusta i 793 od 12. marca 1796 na nje v Preski ležeče, v zemljišnih bukvah grajšine Goričanjske pod. Rect. št. 35 zapisano zemljiše intabulirane tirjatve za 452 gold. Dan se je odločil na 16. oktobra t. 1. zjutraj ob devetih.
Ker ni znano, kje da zatožena stanujeta, se je na n ju stroške postavil za kuratorja gospod Jožef Jarc iz Medvod, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena se torej pozoveta, da naj ali sama o pravem času k razsodbi prideta, ali pa zastopniku pripomočke na roko dasta, ali si pa druzega zastopnika zvolita in ga temu sodništvu naznanita, ker bi si sicer sama nasledke zamuje pripisati imela.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 15. junija 1851.
Heinricher. s. r.
št. 4287. Proglas. (J3'0C3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Marii Hostingin in Mariani Sporn in nje neznanim dednikom:
Da se je zoper nje pri tej sodnii Jernej Hubatli iz Černuc pritožil na zbrisanje v prid Maric Hostingin iz ženitne pogodbe 4. januarja 1794 na tretjino njegovega zemljiša intabulirane tirjatve za 600 gold. Dan se odloči na 16. oktobra tega leta zjutraj ob devetih. Ker ni znano, kje da se zatoženi derže, jim je bil za kuratorja pri obravnavi gospod Jernej RebolI iz Černuč postavljen, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena in tudi nju neznani dediči se tedej s tem pozovejo, da'naj ali sami o pravem času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke na roko dajo, ali si pa druzega zastopnika zvolijo, in ga temu sodništvu naznanijo, ker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Heinricher.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V Terstu 19. mal. serpana:
43. 91. 5. SO. 3».
Prihodno srečkanje bo v Terstu 30. maliga in 13. velikiga serpana.