ISSN 0350-5561
zi konM tedna
do pfetsino oblačfw bo. Pojav^ale se bodo kr^Bvna padavine, deloma neviht.
N
•Z. CO
ts
54 let
steui/ka 23
četrtek, 14.iimiia 8007
O razvoju energetike v dolini niso govorili
Veleiye» 12. junga • Mcslni sveinikj in svetnice so v lorek dopoldne najprej končali šesto sejo svela in lakoj nadaljevali obsežno sedmo sejix /c na začciku bi morali govorili o razvoju encrjiciike v Šaleški dolini, pa do te^a ni prišlo. Direkloija PrcmtJgoviiika in TliŠ-a, dr. Evgen Omaric in dr. Uroš Rotnik, sia se namreč opravičila, iz Holdinga Slovenskih elektrarn pa jc prispel fax, da zaradi sprememb v vodsivu pt^djeija niso mogli zagotovili stjgovoruika. Ve-
lenjski svetniki in svetnice so se na predlog Bojana KoHtića odločili, da sejo prekinejo» o energetiki pa spregovorijo, kf) bodo odgovtirni v vseli ireh državnih podjetjih imeli čas. (îradivo pa so že prejeli, saj so ga pripravili v vseh treli podjetjih. Samo v stranki SD pa dan pred sejo pripraviD cel niz vprašanj. Morda je bil tudi vtem vzrok, da odgovornih ni bilo na sejo. saj bi na vsa veijcmo [c?ko odgovorili zaradi pi>maiijkanja časa za pripravil odgovorov.
Sicer so svetniki danes kljub 30 točkam dnevnega reda obravnavali vse predvidene točke, med druginî tudi podrobno prometno Studijo, ki st) jo pripravili v Ljubljanskem podjetju Ornega Consulting, kjer so pripravili pïïv jekclje vse do leta 2026. V aasleJnjili letih lahk<3 v mesrn pričakujemo izgradnjo več krozisč in na najbt)lj prometnih cestah tudi več novih podhodov /Ji peke. Več o seji na sirani
■ bš
Začeli praznovanja ob 50-letnici
Z družabnim srečanjem so delavci Vegrada proslavili 6. junij, dan gradbincev, in začeli praznovanja v počastitev letošnje polstoletnice delovai^a
Mira Zakosek
»Prazjiovaii smo začeli s ristinii. ki skupaj z mano soustvarjajo današnjo podobo Vegrada,« je dejala glavna direktorica Vegrada Hilda [bvšak na tradicionalnom pikniku, na katerem je bila udeležba tokrat šG posebej množična, prišli pa so tudi delavci z neka le ri li t ujih g ra dbi sč.
V pozdravnem govoru je izrazila zadovoljstvo, ker so krizna obdobja uspešno premagali. »Nikoli sicer nisem niti za trenutek pomislila, da nam ne bi uspelo.
Danes je naš položaj popolnoma drugačen. Smo zreli, izkušeni, izobraženi. Predvsem pa je nase gospodarsko slanje stabilno. Skratka, smo v odlični formi, da gremo naproti vnovim izzivonj.«
Pcid C se t let n i ca Veg rad a se ujema s številnimi uspehi. Ravno v tem času podpisuje Vegrad po-
membne nove pogodbe in gradi številne objekte doma in na tujem. »iudi to so veliki in odgovorni izzivi, njihovo uresničevanje pa bo zahtevno in odgovorno.« je dejala Tovsakova in nanizala nekaj najpomembnejših objektov, ki j i il gradijo. Mednje sodijo številni nakupovalni cen-
tri, hoteli in stanovanja, « posebej ponosna pa je na turistični kompleks v Savudriji. Povedala je. da se ozirajo pt) mnogili zemljiščih, tudi na slovenski obali, in upa. da se bodo kmalu podobne gradnje louli tudi tam.
Združenje borcev za vrednote NOB?
Borčevska organizacija s spremembo statuta popravlja ime - V Območni organizaciji Velenje temu ne nasprotujejo
Milana Hr&tió • Ptaninc
Velenje, 11. junva-VOhmočno organizacijo Zveze združenj bor-ccv in udeležencev NOB Velenje je vključenih blizu 1.500 članov, ne samo listih, ki so preživeli vihro drugo svetovne vojne, v zadnjih letil) se jim je pridružili veliko mlajših, ki spoStujcjo pridobitve NOB. Teh naj bi bili v or?a-ni/iiciji '/£ preko 37 odstotkov.
Predstavniki vseh saleškili krajevnih oiîianizacij so se v ponedeljek zbrali na i^dni letni skupščini. Udeležba je bila tradicionalno dobra, udeležilo se je je preko S6 od-
stotkov delegatov. Med drugim so sklepali o spremembi statuta organizacije, ki ga jc treba uskladiti z novim zakonom o društvih, obenem pa bodo v statut vključili tudi spremenjeno ime.
Spremembe statuta bo dokončno potrdila republiška skupščina jeseni. Po novem aaj bi se imenovali Združenje borcev za vrednote NOB. Sedanje ime namreč pomeni samo borce in druge udelcžence NOB. ne pa tudi članov, ki niso sodelovali v NOB.
Sicer pa so člatii območne organizacije ZCÎO dejavni, kol je bilo slišati v ponedeljek, ko so podajali
poročila. Ne samo. da so zastavljene naloge uresničili v celoti, bila je še kakšna več. V lo dejavnost sodijo tudi številna srt*čanja in prireditve, ki jih pripravljajo vse leto. Ob tem pa skrbijo tudi za podobo 34 spomenikov, 23 grobov in grobišč, 45 spominskih
Utrinek z borčevske skupščme
plošč, 10 spominskih razstav, 9 doprsnih kipov in en kenolaf. Nujno bi bilo treba obnoviti, kot je bilo rečeno, tri spominska obeležja, osrednjega v Vinski Gori. v Šmartnem v Velenju in v bližini cerkve sv. Jakoba v Pod kraju.
1,25 EVK - 300 SIT
l!AIHO
Narod gradbincev,
natakarjev,
kuharjev...?
Mira Zakoèek
Hrepenimo po lepšf prfhodrioslf, še /fosehe/ pa jo večina želi <)/r(>kom. Veliko hI naredili zanje, vse hi jim liafi, da bi hiii zadih wljni ffi sreàii Prizadevamo si. da bi Jih kar najbolj r/sposob/li za samoshf/no tivljenje. Jih naučili, da si zrnjo {xxslavljati uresničljive, a vendar dowff .vnele cilje, da se l)odo uspešneje prebijali .•ikozi holo. da .si bodo našli delo, kijih ho o.srečemlo in jim dajalo diTvolJ za dostojno življenje. Vsaj taksno, če že ne holjiie. kn( f^a imamo .sami. fzohrazevanje, dohro, perma nem no naj bi hilo remel/ nase uspešne pri/u)dno.'>fi. Toda .sfaiistika kaže precej drnf^ačno fKsdoho. Visoka îehnolo^ija bolj po drofninicaSi trka na naša vraia. Visja .stopnja izobrazbe pa ni za^iolovilo za pridobitev zujyo.slîive. LetCK^nJi {Mdaiki o leni, kaj bo pravzaprav zapiislovalo naše ^ospiy darstvo (tu mislim na celotm) Shvenijo in tudi na re^jo Saša) so spet drugačni od ponudbe. Ze dol^o veliko rimo o tem. da Je treba na podrogti zaposlomnja ihipraviti sfrnhunia neskladja, da je ircha prHa^ikliti izobraževanje potrebam ^osfKidarstva (morda pa bi bilo htilje obralno!). Dejansko stanje (Hi je iz leta v leto slabše. Kiir naenkrat je naša naJuspešncJ.Ha fyano^a (po številu nosih zapa'iliiev) gradbeništvo, kar L^-odstotno rast tiapo\edtijejo. Seveda bo med novozatmlenlmi holj malo Slovencev, saj za le pok-iice ni zanimanja. Veliko f)ovpra.ševanja Je tudi po natakarjih. kuharjih In mno^i/i drugih profilih s /mMcuo izobrazbo. Vpisa v te proj(ranie pa skorajda ni. Tudi v našem okolju i*S€ vidimo* v mrizmu, odpiramo nove trgovine, načrtujemo zabaviščne parke. Pa vidimo v poklicih natakar, kuhar, .'iobarica, trgovec, gradbinec edino možnost za naše otroke? Kje so visoko donosne nove tehnolojilje in strokovnJaJd. ki bodo prišli Iz naših šol? Se bodo s trebuhom za kruhom potepH po svetit, nam pa prepustili. da z drugorazredno tehnologijo čemimo v svojem zakotju? Ministri so mnenja, da morajo osemnaj.^tleiniki, pa tie le li. že štirinajstletniki, na.%e sprejeti odgovornost, kam in kako bodo usmerjali
studij. Odločitev naj bo svobodna, trdijo. Lahko sprejmemo tudi takšne argumente, pa čeprav ixmem ne zdržijo jiresoje. Toda, če Je že tako. potem bi država morala u.stvarjuii pogoje, da bi hitreje in uspešneje zaživela predvsem lista podjetja, ki bodo znala izkoristiti vse bolj izobražene kadre, ki vedno bolj množično trkajo na vrata. Tako ponudbo in povpra.ieiYinJe vse te^e usklajujemo in če bo šlo tako naprej, bomo naše otroke šolali zuto. da bodo prijavljeni na zavodih za zaposlovanj,e na delovnih mestih z zahtevano nižjo izobrazbo pa Mo itak delali delavcJ iz južnih krajev.
Prireditve ob prvem občinskem prazniku
Rečica ob Savinji - Vse od danes (v četrtek) do 1. julija se bodo vrstile prireditev, s katerimi bodo v občini Ročica ob Savinji zaznamovali prvi občinski praznik.
Pridobitev oh lej priložnosti ne bodo predajali svojemu namenu, prav tako na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo v nedeljo. 17. junija, ne bodo podeljevali priznanj najzaslužnejšim krajanom. So pa pri pripravi programa sodelovali vsa društva v občini, od turis-Ilenega do planinskega, /.vrstilo se bo kar nekaj kulturnih, športnfvrekreativnih prireditev.
Zagotovi) sc pa bodo praznovanja prvima t)bčinskega praznika z zadovoljstvom spominjah tamkajšnji gasilci, ki letos praznujejo 125-leinico delovanja. V soboto, 2.^. junija bodo namreč razvili nov druátveni prapor ter predali svojemu namenu parkirne prostore ob domu.
■ tp
^ oso
Kervašavtoni igrača
9770350556014

^ lokalne novice
Skupaj smo zmogli
Vdenje. 8. junija • S prireditvijo v orgelski dvorani veknjskc glasbene Šale, ki sojo i>bt)ga[iJi orgJavka Barbara Mazej, pevski zbor Kra-guljčki Doma varstvo odraslih in pevka Evlda Viler, so ćlani Območnega odbora Slovenskega društva flospic Velenje zazna nwvali KWeinťco delovanja ^xJbora.
Sïavica Avlwrsek, njegova predsednica, je ob periodu na pa'hojcno pot metl cnigiin dejala, da na tem področju orali lodino, >Vndi nas edina in velika želja, da bi îii v nasi družbi dovolili spregov(xiii o smrlj, da bi bilo si rabo v In osebnih slisk. ki jih prinaša umiranje in žalovanje, čim manj. S šicvilninii predavanji in predstavil vam i se ves Cas IrudinK) poslali čim biij prepoznavni v Velenju. SoSlanju in Smart-nem oh Paki, Nekaieri pa sle spi^ziiali Hospic, ko so prihajali prosUv vcjljci v vase družine v najtežjih irenuikih, ko so odhajali vasi najdražji. S svojo globoko cutntïstjo, iskren osi jo in ljubeznijo so vam icr va sini ljubljenim želeli bili v oporo, Skupaj smo zniogli.«
1udi v prihodnje želijo nadaljevali po začriani poli. S pridružitvijo ntïvih pros;ovoljoev. ki nivno v leh dneh /aključujejt"' izijbra/evanje, bodo dclo\anje okrepili in razširili. Avberskova se je zahvalila vsem prostovoljkam za opravljeno delo • sievilne ure, ki soji pi^k I on ile umirajočim in njihovim svojcem. Besede zahvale je namenila veliko tlo-brim in pri. aznim ljudem, ki so jim po svojih močeh pomagali pri de-lovaiyii odbora. Slednjim so pcxJellîi ludi prl/nania.
■ Tp
55 vlog za najem stanovanj
S(wlanj - V občini Sošianj so na leKTánji razpis za odttajo stanovanj v najem • razpis jc bil tibjavljcn aprila - prejeli presenetljivo veliko, kar 55 vlog. Pf)sebiw ki)misija si bo razmere prosilcev ogledala v teh dneh. Pravijo sicer, da ne pri vseh. ampak le pri nekaierih, listih, pri katerih razmer nc poznajo dobro, in lisiih, ki so morda v vlogi kakšno stvar spregledali. Zaniniivo je tudi, pravi Andrej \'«lk iz Občine Šo-šlattj, da si lokral veliko prosilccv želi majhnih stanovanj, predvsem garsonjer in onosobnih. Med vsemi je bilo takih vlog .ÎO,
■	/nkp
Dnevni center bo oživel
Šoštanj • Še malo in počitnice bodo tu. Poli bodo vodile v ra/lične kraje, marsikdo pa bo gotovo del počitnic preživel ludi doma. Na liste, ki |lh biKlo preživljali doma. predvsem na otroke, pa v .Šoátanju že mislijo. MZP Velenje bo v prostorih dnevnega cenira, ta ima prosli>re v občinski zgradbi, poskrbela za druženje, ustvarjalnost. Igro. potepanja, ra/ískovanjí... Druženje ho polekalo od 2. do 6. julija in (xl y. do 13. julija med 10. ii: 1.^. uro. Udeležbo je ireba najavili, in sicer do 22. junija jxí telefonu S97 75 40.
■	mkp
Obnavljajo ceste
S(>šlai\j • Pred dohrim tednom so v Šoštanju začeli izvajali dela na kraku l.ev«ikovc, Preplastill bodo blizu 100 metrov ceste, uredili od-vudnjiivnnjd. delno menjali ecsinc robnik« in izravnali asfaltno prevleko, V teh dneh so začeli urejati lokalno cesto Oaberke-Vchinia. ki lani d bila dokončana. V dolžiiil dobrih 200 metrov bcKlo cesto pre-plastili. Dela izvaja celjski VOC, V prlhixlnjih dneh pa začenjajo izvajati dela na A.^erčevi. kjer bo TVS pričela sanacijo svojega v(xlo-vodnega <îmrc^a.
■	inkp
Zbirali bodo predloge za priznanja
í>ošlaiý- Občina Šoštanj v^ko leio ob prazniku. 30. septembru, podeljuje priznanja in nHgra<ie najzaslužnejšim. Komisija /a nagrade in prizjianja. ki seje konec maja sestala na prvi seji. seje odloČila, da bo razpis za zbiranje predlogov objavila v twslednjih dneh. Predloge bi>do zbiraj od 10. julija do 20. avgusta.
■	fnkp
Lepši podhod Mastodont
Veleiýc-Podhod Mastodont pod Šaleikocesfo v Velenju je bil,predvsem zaradi vandali/jiw in vremenskih vplivov ponovno potreben vsaj manjše obnove. Tako so v preteklih dneh v podhodu prencmli stopnice in zameojali keramične ploščice, s katerimi so stopnice ob-ložcíie. 1er uredili sicne ler sirop. ki iiam sedaj nudijo lepî>o podobo. Vrednost takratnih obnovitvenih del v podhodu Mastodoni je znašala 2800evrov.
Slovenci smo denar pogosto menjavali
V pritličju poslovalnice NLB na Rudarski v Velenju do konca meseca na ogled razstava »Menjava denarja v Sloveniji«
Velenje • Delavci NLB. podružnico Savinjskosa leska so /a/tia-movali drugo obleinico prenove poslovalnice na Rudarski vVeie-tiju z otvoritvijo zanimive pregledne razstave o menjavi denarja na Slovenskem. Marsikdo bo presenečen, d» smo Slovenci v zadnjih stotili letih denar zame-tijali kar šcsikral. Raz^iiava bo na ogled do konca meseca, potem pa jo bodo prestavili na stalno mesto v evropskt) banko v Stras-burgu.
Mag. Lidija Dov«k, direktorica ptjdružnice. ki je pristojna /j območje celotne Saša regije in Celjsko območje, je i/ra/lia /adovoli-
5N—

- -ž
«
L.', g

9
Lidija Dovšak se /e sprehodila skozi zgodovino menjava denarja na Sfovenskem, V ozadju družina Rogina, kije poskrbeiat daje bita ot'
voritev razstave še posebej stovesna.
st\o, da so s prenovo Rudarske ^oje sLoriive še prihiižjili varčevalcem, in dodala, da se bodo tudi v prihtJdnje irudili. da bodo njihovi batični prodnkli konkurenčni In zanimivi/a občane. Sprehodila se je ^kozl sc<îlelno obdobje menjave dcnaija na Slovenskem. Mnogi smo že pozabili, da so nasi predniki pred sto leti plačevali /. avsip)-
ogrskimi kronami. Ptuem smo imeli do druge svol ovne vojne denar kraljevine SHS - jugoslovanske dinaijc. Med drugo svetovno vojno smo imel! edino emisijsko banko na evropskem okupiranem ozemlju, kije liskala ludi prvi slovenski denar. Potem smo plačevali z jugoslovanskijni dinarji, pa po osamosvojil vi Slovenije najprej
z boni. nato tolarji, od začetka letošnjega leta pa jc pri nas v veljavi skupna evropska valuta evTO.
Dovšakova vabi občane, da si ogledajo zanimivo razstavo (vstop v preddverje banke Je prosti in dodaja, da jc lo le ena oblika sodelovanja z okoljem. Ob lem vabi občane, da podprejo akcijo zbiranja sredstev za nakup CT apa-rala zjt bolnišnico 'Lopol-§ica. Njihova podružnica je za la namen podarila osem tisoč cvrov doiacij-skili sredstev. To pa še ni vse. Odpovedali so so proviziji za naka/ilo leh donacij, pnleg lega pa so v vseh enoiah namcslili skrinjice, fiamenjene zbiranju drobiža (vsakršnega, tudi slarih slo venskih lolatjev) prav tako z^ nakup (Taparala.
Otvoritev razstave je z odličnim nastopom popestrila dru^-ina R<v gina,
■ Mira Zakoéek
Prijavljenih 46 kulturnih projektov
Končuje se drugi občinski razpis za razdelitev
»kulturnih« sredstev - Lep odziv in nekaj odličnih projektov
Veíeiye - Mestna občina Velenje seje letos drugič zapovrstjo odločila, da bo proračunska sredstva za področje kulturnili dejavnosti razdelila s pomogo razpisa. Odziv je bil letos še večji kol lansko leio. Komisija jc vse vloge ^e od-
prla, pregledala in ocenila, nam pa jc Barbara Pokorný kol predstavnica komisije, kije odločala o razdelitvi sredstev, povedala več o letošnjih prijavah.
Odziv na ra/.pis jc biJ zelo do ber, nam je povedala naša sogo vomica. In dodala: «Lelos smo razpisali iri kulturna področja: poleg kulturnih programov, za katere so sc lahko prijavljala društva, smo razpisali še kulturne projekte, letos pa prvič sofinancirano ludi založništvo. Na razpis je prispelo 46 prijav, od lega 19 za programe. 21 z.a pn\iekte in 6 za založništvo. S številom prijav smo zelo zadovoljni, čeprav smo pričakovali več prijav za kulturne
programe, saj je v mestu veliko več kot 19 kuUuniilt društev. Ki>-misija je vse pri.ave že odprla in ocenila. Med pnjavijena kukurna društva bomo razdelili 15 tisoč 800 evrov. Letos je bilo zelo veliko prijav tia razpis za pnyekte. veliko več kot lansko leio. Moram reči. daje med njimi nekaj res dobrih, 19 pa je lakih, za kaiere bomo predlagali soOnanciranje. Za 10 področje bomo razdelili 12500 evrov. Najboljši projekti bodo dobili nekaj več kot 1000 cvrov, listi, ki so slabše ocenjeni, pa od 200 evrov naprej.
/.a novo področje • torej področje zal<3žnišiva - so prejeli 6 prijav. »Odločili pa smo se za sofi-
nanciranje peiih projektov. Prijavljeni si bodo razdelili okoli 4000 evrov.« Že ta teden bodo vsi. ki so oddali vloge, dobili prvo obvestilo, v kaierem jih bo kc nil-stia seznanila s ločkami, ki so jih prejeli, in zneskom, ki naj bi ga za svoje projekte dobili. Nanle bodo lahko podali ludi pripombe. Sledi 14-dnevni rok za pritožbe, po njem pa bodo dobili uradne odločbe in podpisali pogodbe. Vsi bodo morali projekte izvesli še letos. »Zelo veseli smo. da je ned prijavljenimi kulturnimi projekti kar nekaj takšnih, za katere so avtorji že sami ponudili projekt ktH del občinske proslave ali dogi^d-kov, kijih pripravlja MO Velenje. Tako bo razpis tudi opravičil svoj namen,« je pogovor zaključila Barbara Pokorný. ■ bš
Od zabav do resnih zadev
Razne »zgodovinske« prireditve: kartuzijo bodo spet napadli Turki - Podeželje v mestu in skrb za pridelavo hrane - Delavci in upokojenci opozarjajo - Tbdi pri Zares gre zdaj zares
Očifrfo Je že res napočil poletm čas. Na !o nas pač opozarjajo vse po^oslt^še prirtidUve. Mnoi:e pri nas imajo zadrtfi ájs vse yvč (akega ali drugačnega zgoJovinskega ali kakšnega drugačnega ozadia, kije značilno za kraj priredihv, Velenje je predramil Mastodont fesJ in ljudi spomnil na prednika slona, v 7.ičah se pripravljajo na ptaw ognjeno priredifev. Žičko kartuzijo. nekoč znani samostan, bodo sr&il julija napadli Turki. Kot so jo v resnici maxa dasmga leta Na tej speh lakularni fmredUsi bodo sodelovali igraid iz devetih evropskih drta\'. v dveh dneh Mo prikazali napad in sla\je 'litrkov po zmagi 1er prebujanje naslednje julro. To prireditev posebne vnle pripravlja Aa^tui Mcý Aran, ki je znan po vrsti sred/fjm^kih vMA7// iger, kijih pripravljajo /k? raz/}ilt slovenskih gradovih.
Nekaj zgodovi/fskega. čeprav ne lako starega. imq/o tudi razne kmečke primditve. indi lake, kol so »gostovanja <i podeželia v mestih. Mnogim meSčanom pri tem ifzadiši^ jh) mladosti. predv.sem ikj zadišijo razne dobrote. Prejšnji leden so dva dneva fx>deè?lja doti\'eli Celjani. CV/wv se k melje zadnja leta bojýo predvsem suše Je to prireditev kar pridno zalival det Imela pa je k poseben pomen, saj so oh i\jej predstavniki obdn Celje, Vojnik, ilore in Jhbma podpisali pismo o na/neri za Ixij
prtiti gensko spremenjenitn organizmom. Taka jmbuda ima pri nas	I
vedno več privrtepcev in za podpise i^avpodix)re se odloča več	j
ohčin. .Akdja je tudi evrop.^0 naravnana, ljudem p{t naj hi zagotovila	I
zdravo hntffo.	■ In ko so kmetje in drugi pridelovalci in izdelovalci sùynice posUf\iU na trg ,
sfířdi Celja, so deùivci iz ntvenske jeklarake družbe odiii na uliœ. In lo	I
i<ar v ljubljano. saj da se z ohrohne Korone glas do \iade pKslalK> slt^l.	,
Krilični so do prodaje družb ruskemu lastniku in od vlade zahtevajo, da	|
jim vrne, kar so pred 15 leii z od/Hfvedoyanlem vložili. Se vedno so tudi	•
nezadovoljni tako imenovani hrvaški itpokgenci, kijih je nc^več v Ob-	| soteiiu na vzhodu naše re^je. Kcmec lanskega leta so mislili, da jim je
vemlade uspelo prídointi nekaj pravic, pa določilo o lelnem dodatku na	| Zavodu za pokojtunsko in invalidsko zavarovanje tolmadjo dmgače in do- •
dalek so dobili le Vviti. ki prejemaio tudi d<xlatek k pokcýnini. !n sf)ei so	|
pisah na miJiisfrstvo za delo. drutino in socialne zadeve, v upanju, da jim	■
ho ministrica Madeta Cotman prisluhnila in pomagala. Njilum pn>l>-	|
lematika se rešuje vs počasi, zalo .Vť m^kaleri boji/o. da b<> zanje rešiiei'	•
ptvpozna. lÁ^ta 1992, ko so prvič začeli resneje oix}za/Jati na diskrimi-	|
nac^K Jih Je bilo organiziranih nad 5()(H), zdi^Jih tivi le še I3S0.	■
Oh lem, ko se mnogi ubadajo z resnimi leiavami, naj bi na zaludu	I
driaw dobili proH) mega zalmišče. Vlada Je pred ameriškim kapi-	I
lalom malo popustila pri davku, in tako naj hi lak zabaviščJii park	I
končno res zaiivel. Cefmv so mnogi proti njemu, ludi predsednik Janez	j
Dnio\šek in Him^kokaioli.ska cerkev. Bolijo se negativnih posledic v leni	I
okoljji Dntgi sewda v nJem vidijo motrto.sl razvoja lega predela in now	t
delovna mesla.	'
Vdruštw '/ares, katerega vidni član je tudi velenjski s\'elnik (in driavnf	|
poslanec) Maiei Lahovnik, pa gre zdaj zares. Jeseni naj bi se tudi orga-	,
nizirali v pravo stranko 'Zares!	I
rïïT'^îlT^ NAŠČASUAU:68S(iplsia^lo&džhaln UÉlSlLJ RTI flruâa. iU.a VBÍ«4B. lA^ 00 ttbtUh. CHia posamzraga izvoda je 1,25 €{300 SlT)(S5Kodsr0prl GOV, 0,1 € (23,&0 SIT), C6na (^>0(lâ m OOV 1,1^ f (276,50 SIT)). Pri p^ilu lelne naročnine poletne 15 ^^ četrtletne 11 ^irmeseCne pocKst.
UrednStvft Boris ZahoSek (direktor), Stano Vovk (odgovorni urednik), M^ena Kf$tl6Piartii>c {pomcćnics uredrtikâ), Jan» Piesnik. Tatlana Podgorlek, Bojaiia ŠEM^el imvinarfo, Mira ZakoSeK (urednica radija), Janja KoSut^tâpegel (tstinKna LKBf^lca). Tomaž {oblkdvabc) Propaoinb: Ntna Ji;g (vodja propapande), Saio Komčn»^, Jut» 8erl£nik (prapagandsta);
Sedfi urafeiStva In upn«: 3a20 Vei«^«. KIAIČSVI 2i p. |L 202.
tBMm (03189817 50. tSlBln 103} 807 4 6 U
TRR • Nova LB, V«l»rtje: 0242&-002013d6$4
E-oiall: press^nasfas-si
OHikmi^e In grtf. pripriva: NaS 6as do j,
n* SET d.d. NiUate 5400 iivodcv NsnaroMh rotognill In roUpism m rn^not
Po zakonu o Ot)V Je "HaS &as" uvrfičen mtd }ioí?vod? rfomatívntga značaja a kaidre »plačuje davek po ^^ zni23ri sicpnjl. Leno izk^ S2 lt»vilk.

DOGODKI
Grajski hrib naj bi ostal smučarsko središče
Na torkovi seji se je najbolj burna razprava razvnela pri sprejemanju osnutka sprememb odloka ureditvenega načrta za področje pod Velenjskim gradom
Velenje - Sveiniki so v okviru šesto soje svela naJi^rej dokončali na prejšnji seji iicdoknnCano dcio. Markt) Vučina, predstojnik oddelka za nkolje in prostorje predstavil n;>v /akon o prostorskem planiranju, ki prinaša kar nekaj novoai. Predvsem pa veliko prisi<)jn<isú iz države prenaša na lokalne sxupnosii. Tako b<ido občine odslej imele večji vpliv na oblikovanje /a/idalnili načriov, v toku 24 ineseccv pa morajo pripraviti ludi rov prostorski načrt.
Novost, ki jo prinaša nov prostorski zakon, /agoiovo pa bo zanimiva vsem, ki razmišljajo o gradnji, jc tudi la, da mi)ra občina v 15 dîieh po oddaji vlojje /a odmere) komunalnega prispevka za novojjradnjo izdali odločbo o odmeri. sicer lahko upravni organ izda gradbeno dovoljenje brez lega plačila. Ker gre /a pomemben vir financiranja občinske blagajne. na MO Velenje odločbe izdajajo v zakonitem r<?ku.
Od masenja lukenj do Interneta
Po tem. ko so svetniki sprejeli obsežen dnevni red 7. seje sveia. so sledila njihova vprašanja in pobude. ki jili ludi tokrat m manjkalo. Tone De Costa (SDS) je dal pobudo, da lokalna skupnost skupaj s policijo in redarji sinri več za več reda na sprehajalnih poleh ob velenjskih jezerih, ki so piv stala pravi poligon za kolesarje, moioristc in šlí riko lesnike. Predlagal je. da promel umirijo s pogostejšimi kontrolami in ovirami
na pešpoteh. Predlagal je ludi, da se Šolski center Velenje obda z ograjo, saj ugtJtavljajo. da se v okolici §i)l zadr;^uie vse već odvi-v ni kov.
Katarina Praznik (!.DS) je na to dodala, da vsi v mestu vemo, da se mladi ob peiklh in sobotah zbirajo v parku pred gimnazijo, /aio bi jim lahko takrat tam pripravljali ludi različne aktivnosti preventivnega značaja in tako veijetno naredili več kol s prepovedmi. Predlagala pa je tudi. da občina začne razmišljali o drugačnem pristopu do zdravljenja odvisnikov od prepovedanih dn)g. V razvitejših državah naj bi meladonske ambulante ^e ukinjali. ker niso dovolj učinkoviie. namesto njilî pa uvajajo domske skupnosti.
Stanci Videriïsek (SDS) seje zahvalil za posluh pri gradnji druge faze vtidovoda v Vinski Ciori, kjer naj bi letos izvajalci delo opravljali dobro. Napovedal je, da bodo 2.V junija predali namenu novo cesto v kraju, ki sojo pre-plastili v okviru prekopavanj zaradi novega vodovoda. Robert Bah (SMS) je predlagal kar nekaj sprememb na podr<Kju e-r<islova-nja občine z občani in krajevnimi skupnosiimi, ob tem pa dodal, da je sicer vprašanje, koliko so v slednjih pripravljeni na to. A tehnične možnosti so. prav tako pa ludi te. da rezultate občinskih razpisov objavijo na spletnih straneh občine, česar doslej niso počeli.
Miso Letonje (SNS) pa je pt)ve-dal, da imajo mladi, ki na kotalka-liscu igrajo hokej na rolerjih, težave, ker jim /.ogice kar naprej
uhaja.jo z igrišča. Predlagal je, da občina morda s pomočjo zasebnikov in njihovih reklamnih tabel poskrili za to, da se »luknje« /Ji-krijejo.
Bo vet zanimanja za »podjetniška« sredstva?
Na torkovi seji so svelniki in svetnice spoznali novo predstojnico občinskega Urada za gospodarstvo in finance Aniro Kadrič.
bilo več zanimanja med gospodarstveniki in se na občinski razpis zaradi neugodnih pogojev, predvsem prenizke Ilnančne pomoči, sploh niso prijavljali. Nov pravilnik spreminja tistega iz leta 2002. že letos pa bo (objavljen po novem pravilniku. Podpirali b(^do predvsem spodbujanje investicij s posojili pod ugodnimi pt> goji, pridi>bivanje standardov kakovosti, svetovanje in d<idain(i izobraževanje pt)djeinikov, pa tudi promocijo malega gospodarstva. Kadričeva je obrazložila tudi
vali obsc>:no pisno gradivo. Pozval pa je vse zainteresirane, da pomagajo pri pripravi s svojimi pobudami, morda tudi rešitvami, saj bedo za uspešno izvedbo pro-jcklH potrebne sile. predvsem pa veliko sodelovanja z gospodarstvom in politiko.
Skakalnica moteča la okoliška naselja?
Mestni arhitekt Marko Vučina je na torkovi seji podrobno predstavil lokral osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za področje
Mestni svetniki so v torek spoznali tudi novo predstojnico oddetka za gospodarstvo
in finance Amro Kadnc (prva z desne)
Predstavila je razloge za spremembo pravilnika o dodeljevanju sredstev pospeševanje malega gospodarstva v občini. Spremenili so ga zato, ker so se morali prilagodili novi zakimodaji. ki jo na tem področju prinaša livrop-ska unija in govori tudi o državni pomoči podjetnikom. Pa tudi z;ilo, ker v Ziidnjih letih sploh ni
spremembo odloka o p(}blranju turistične takse, ki st) jo prav tako prilagodili novi zakonodaji, bistvenih sprememb pa ne prinaša.
Na seji je Ales Ojsteršek iz pro jekiae skupine za pripravil kandidature za íwropsko kulturno prestolnico 2012, ki postaja realnost, na kratko predstavil program, saj so za svetnikom že prej posredo-
(irajskega hriba. Gre seveda za področje, kjer so pred davnimi leti postavili velenjske skakalnice, ki so bile dolga leta črna gradnja. Kasneje so jih legalizirali, sedaj pa so na pobudo Smučarskega skakalnega kluba na MO Velenje pripravili spremenjen ureditveni načrt. Rešitve so pnpraviu v Arhitekturnem studiu Gojevič. Saša
Piano pa jc pripravila rešitve za krajino tega občutljivega območja. Vučina je večkrat zagotovil, da s spremembami bistveno ne posegajo na področje, nad katerim se dviga spomeniško zaščiten grad. Nov načrt predvideva posod<ïbit.ev )05-melrske skakalnice. za 20 metrov višji stolp in globlje doskočišče skakalnic, ki bi ga lahko uporabljali tudi kol večnamenski prireditveni prostor. Tam, kjer so danes kozolci z reklamnimi panoji, naj bi podjetje Bin, d. o, o,, ki je že lastnik tega zemljišča, zgradilo sodobmi poslovno stavbo, nov naj bi bil dovoz do skakalnic, pa tudi parkirišč naj bi bilo več. Svelniki so imeli na vse povedano kar nekaj pripomb. Ivan Janežic je želel vedeti. Ali so pripravili študij(^ vplivov na okolje, saj so liiše v ncpcv sredni bližini smučarskega centra. Izvedel je, da ne, ker naj bi šlo le za nadomestno gradnjo. .Andrej Kuzman je povedal, da se mu zdi, da se problema lotevajo po »velenjsko«. Tam namreč prostora za širitev cenira ni več. kar pomeni, da bi ob potrebah po višji skakalnici morali to zgradili drugje. Predlagal je Koželj. In izvedel. da tam tega ui v zazidalnem načrtu. Kuzman je dodal še U), da bi bilo lepše na tem cclu uredili večji park, morda tudi rib-nik-c. ki bi bolj sodili v okolico Velenjskega gradu. Slišati pa je, da se staïKwalci naselja za gradom, torej na Ljubljanski, že pripravljajo na to, da bodo vložili predlog za ustavno presojo odloka, ki je zaenkrat dobil zeleni) luč le v prvem branju. Torej bodo morali svetniki o njem odločati še en-krat. na MO Velenje pa bodo morali upoštevati ludi lokrat podane pripombe.
■ Bojana Špe^el
Zaradi ceste blokiran razvoj Luč
Ta čas v desetih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline DARS izvaja 33 projektov na državnem cestnem omrežju - Letos 5,3 milijona, prihodnje leto 5,4 milijona evrov
Tatjana Podgoršek
Tudi v 10 občinah /gornje Savinjske in Šaleške doline tarnajo zaradi dotrajanih državnih cest. Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za cesle la čas v Savinj-sko-šaleški regiji uresničujejo na cestnem omrežju projektov. / njimi postopoma odpravljajo ozka grla, izholjšujejt^ pro memo varnost, obnavljajo objekte ob cest aJi ter urejajo cesiišča skozi na-
selja. V lelošnjem državnem proračunu je za te projekte zagotovljenih skoraj 5,.^ milijona cvrov, v proračunu za leto 200^^ pa še nekaj vei: • 5,4 miiijona evrov.
Med projekti, ki jih izvaja direkcija na državnem ccstnem omrežju v Savinjskošaleški regiji, izpostavljajo ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na cesti Ad« vas-Velenje 1er ureditev Šaleške ccste v Velenju. (îre /a zelo obremenjeni cesti, po katerih se
vsak dan vozi od 10 do 20 tisoč vozil in na katerih so težavna predvsem križišča. Na cesti Vele-nje-Aija vas so in bodo za zdaj izvajali samo dela, s katerimi bodo povečali varnost, saj bi bila večja vlaganja ob izgradnji razvojne osi nesmiselna. Cesto Nazarje-Gornji Grad direkcija že nekaj let obnavlja poetapah. za leiosje na njej predvidena obnova ceste v Bočni. Na območju občine Naz^-rie sta aktualna dva odcepa, kiju
Vabi
rai Tv' rà v.
QBina Malta, mim tnh« tinvarjaliK út\mu, ïaloei. íjnla... dni2fli|(obslddií. Minpllafi
FIESTA BEND - Velenfskl truba«
Cesto proti Luča m poaodabijajo že već kot 10 fet.
Vabljeni !
rešujejo, in sicer Doblctina in Šmartno ob Dreti. Po predvidevanjih naj bi sc lotili odcepa Doble-tlna prihodnje leto.
Na '•tapeti* je vse od prvih velikih poplav v Zgornji Savinjski dolini cesta skozi Luče. Reševanje zagat prometa - pravijo na direkciji - tnežuje zt)žilev, ki je posledica goste pozidave. Med izdelanimi varianinimi rešitvami sla realni dve: Izgradnja obvoznice ter rekcuistrukcija ccste skozi naselje. Ker sodijo Lučc med poplavno ogmžena območja, je ministrstvo za promet in zveze dalo ministrstvu za okolje in prostor pobudo za izdelavo skupnega državnega lokacijskega načrta.
Med projekil, ki jih je /a uresničila. pa velja omeniti preplastilev 1500 metrov dolgega dela regionalne ceste Gorenje-Soleska.
Slednja predstavlja pomembno in tudi najkrajšo povezavo med /gornjo in Šaleško ter Spodnjo Savinjsko dolino na gospodarskem. kulturneni in turističnem področju. Dela so veljala več kol 500 tisoč evrov. Kdaj bod(3 prc-plastili še manjkajočih Í210 metrov dolg odsek, ne vedo, saj za ta ukrep v državnem proračunu denarja še ni predvidenega.
Poleg večjih vzdrževalno-ob-noviivcnih del direkcija izvaja še nekatere manjše ukrepe na državnih cestah \ regiji. Za te je lani namenila Nizu milijon, letos pa naj hi 1,2 milijona evruv. Med drugim naj bi preplastili dve tretjini ceste skozi Loko-vico, ki so jo zaradi spolzkega cestišča »nazobčali^ in s tem povzročili med njenimi uporabniki obilo nejevolje.	■
REKLI SC3
župan občine Ciril Rose nad dosedanjimi aktivnostmi za rešitev njihove osrednje cestne žagale ni navdušen. »Zadeva se vleče ZJilo dtîlgo, nestrpno čakamo na rešitev in začetek aktivnosti, saj to vprašanje blokira ra/voj naše občine na vseh področjih. Na nedavnem obisku vlade sem v pogovoru s premierom Jaiifr-zom Janšo temo izpostavil in se zavzel za pospešitev postopkov. Otem perečem vprašanju smo že uičkolikokrat spregovorili ludi na seji občinskega sveta. Nazadnje pred 14 dnevi.« Kol je še povedal, sla (xi izdelajiih šestili možnosti ostali v »igri" dve. in sicer severna (obvoznica) h\ južna (rekonstrukcija ceste skozi naselje) različica. Občinski svelniki so podprli prvo, ki med drugim predvideva izgradnjo približno 70 metrnv dolgega tunela skozi Brez-nico. »Podobnega, kot je v Ša-leku v Velenju.«
Po besedah Cirila R(fsca naj bi strokovnjaki obe možnosti sedaj podrobno obdelali in do letošnjega seplembra pripravili predlog za eno, la pa naj bi nato šel še v javno obravnavo.

Denar za prvo fazo naložbe zagotovljen
Na delovnem srečanju v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec minister za zdravje je Andrej Bručan napovedal začetek postopka za nov razpis direktorja čez dobra dva meseca
Tatjana Podgoriek
Slovei\j Oratfec. 6. junun - Sredi miiiuJega ledna seje mudil na delovnem obisku v Splošni bolnišnici Slovenj Ciradcc minister za zdravje m»g. Andrej Bručan. Ns srečanju s prtdsiojniki oddelknv bolnišnicc in novinarji je i/posia-vil predvsem dve Umi. in «icer predvidene n«ložbe in s pre-
ža področje nege. Spremembe siHiuta mora poleg svela /a vod a boInišnicc potrdili še vlsda. naio pa bo postopek /.a nov razpis za direktorja stekel.
Po zagotovilih Brućana poteka načrtovana obnova dela bolnišnice in izgradnja novega kirurskiv ginekološkega bloka po načrtih. Prilazb na razpisani postopek za pridobitev poirebne dokumcnia-
sirovih besedah • predviden v okviru razvojnega načna Slovenije, a še ni zagotovljen, Obstaja ludi ni ozn o SI za izg rati nj o u rge n I nega bloka. Z uvedbo pokrajin bo SploSna bolnišnica Slovenj Gradec pridobila stains regijske bolnišnice, kar pomeni, da bo zanjo odgovorna regija. Ta pa ho odločala o delitvi sredstev iz evrop-skili skladov. »Primarno zdravstvo (îstaja na piedh občin, karsc nii ne zdi najboljše, saj so razJike med njimi Izrazite. Sam menim, da bi reševanje težav v primarnem zdravsivu îa/je reševali v okviru regije.«
Janez Lavre pa je ob tej prilož-nosU povedal, da se bodo lotiH projekta ureditve oddelka za po-
Janez Lavre, Andrej Brucan In Bajko Gofobinsk med detovnim srečanjem
memba statuta bolnišnice.
v zvezi s slednjim je povedal, da postopki tečejo, na seji sveta zavoda, ki naj bi bila še ta mesec, naj bi spremembe statuta žc obravnavali. Največja novost, ki jih prinaša, jc pri vcîdenju bolnišnice. V prihodnje naj bi jo vodil generalni direktor in ne več poslovni (v len trenutku to mesto zaseda kot vršilec dolžnosti Janez Lavre. dr. med.) ter strokovni direkiar (v tem trciiutku opravlja v.d.-jevslvo Rajko Colobinek. dr. med.). 7/à uvedbo enovitega sistema vodenja se je vlada odločila zato, ker naj bi bilo težko U> čili pristojnosii. (îeneralnemu direktorju nai bi v prihodnje pomagali pomočniki, vse kaže. da tudi
cije (nanj jc prispela le prijava Siudia Locus 12 Ljubljane)ne pričakuje, vendar sklepa o izboru ne bo podpisal vse do preleka pri-lo/^benega mka. Ta seje iztekel v ponedeljek, II. junija. »Predvidena je fazna grad rti a, 15.6 milijona cvrov za prvo fazo (obnova olroi^kc^a in uro loškega oddelka) je zagotovljena. Po izdelani dinamiki trošenja sredstev naj bi letos za ta projekt namenili dva milijona. naslednje leto pa 7,6 milijona evTov. Obnova otroškega in urološkega oddelka naj bi bila končana leia 2009.« Drugo fazo. ki predvideva izgradnjo novega kini rsko-gi neko loškega bloka, naj bi začeli leta 2009 in jo Jo leta 2011 končali. Denar je - po mini-
daljšano nego za paciente, ki po-Irebujejo bolnišnično oskrbo dalj časa. Kader imajo, predvidene prostore ludi. Storitev že sedaj izvajajo, vsako leto pa zanjo ne do bijo plačanih nekaj manj kol 167 tisoč cvrov. jzpad sredstev otežuje delo v bolnišnici.
Nekaj vprašanj so na minisira naslovi predstojniki (îddelkov slo-venjgraške bolnišnice. Mihaela Zajca je zanimalo, kakšne so moznusU uporabe aparatur vojaškega mobi hi ega kirurškega reševalnega centra Role 2. Bručan je povedal, da se za to zanimajo tudi druge boInišnicc v Sloveniji, aioje sivar dogovora med ministrstvoma za zdravje in obramb<i.
v
Živahno o bloku 6
Krajani so se »spotaknili« na lokacijo dimnika in hladilnega stolpa - Kje bodo živeli delavci?
Mitena Krst/c • Pianinc
Šoštanj, 6. junija - Predmet javne obravnave, ki so jo v sredo prejšnji teden pripravili v Občini Šoštanj, je bila Izgradnja 6. bloka Terrai>elektrame Šoštanj skupaj z drugimi objekti, kot so upravna stavba, silosi, strojnica, kotlovnica, skladišča, transportne poti, infrastruktura in drugi objekli. kijih bodo zgradili znotraj sedanje meje lermoclck-irarne Šoštanj.
Tokrat - kar na prejšnjih javnih obravnavah, ko so obravjiavali prostorske dokumente, ni bil slučaj - se je poleg vseh sodelujočih pri projektu odzvalo veliko ste» vilo občanov, ki so imeli možnost, da se z načrtovanimi spremembami seznanijo in nanje podajo predloge In pripombe.
»Na priprřvljen osnulek prak-
tično ni bilo pripomb, so se pa krajani dotaknili predvsem lokacije dimnika In hladilnega stolpa, kar pa je predmet drugega, ločenega po SI op ka. Prisotni predstavniki TKŠ-a in Izdelovalci načrta so pojasnUi, da je lokacija med obstoječo mejo [V.% in mestom edino stabilno območje iň gradnjo» saj se na vzhodni sirani tla posedajo in so za gradnjo neprimerna. Dotaknili pa so se ludi problematike rekonstrukcije ce-sle iu iiastanilve delavcev v fazi gradnje. Glede onesnaževanja pa je direktor TliS-a razloal, da z novimi objekti prihaja v Sošianj modernejša in kakovostnejša tehnologija, ki bo zmanjšala nega-livne vplive na okolje in pcweCala izkoristek premoga,c je povedala Verona Hîynrihar iz uprave Občine Šoštanj.
Problem lokacije novega ob-
jekta dimnika je izpostavil stanovalec Aškerčeve Franc Druks. Prepričan je. da se ta dva objekta, ki sta locirana na zahodni strani obstoječe termoelekirarue, preveč zajedata v samo mesto. Seznanjen je z dejstvi povezanimi s posedanjem tal, kljub temu pa meni, da se odločitve sprejemajo izključno po logiki kapitala. Vzhodna stran bi bila za lastnike sicer dražja, za Šošianj pa veliko bolj sprejemljiva, je dodal In podal pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora, v katerem bi bili zbrani predstavniki TES-a. investitorji bi oškodovani občani.
Veliko zaskrbljenost so krajani izrazili tudi glede prometnega režima. saj se že zdaj dogaja, da izvajalci ne upoštevajo prometnih predpisov, skrbi pajilj tudi vir pridobivanja sredstev /s rekonstrukcije cest po končanih delih. Slišati je bilo tUdI pobudo o gradnji novih bivalnih prostorov za bodoče delavce, saj Šoštanj trenutno ne premore zadostnega števila bivalnih zmogliivosti.
Občani si lahko razgrnjeno dokumentacijo v prostorih Občine Šoštanj ogledajo še do 25. junija in nanjo podajo morebitne pripombe.	■
Največja naložba v energetiki doslej
Prva faza temeljite posodobitve centralne energetske postaje končana do 15. junija
Tatjana Podgoršek
Veleiye - V Komunalnem podjetju Velenje, poslovni enoli Imer-geiika. so že leta 1994 Izrazili pc> trebo ptî temeljiti rekcmslrukciji centralne energetske postaje, ki po trocevnem sistemu oskrbuje številne porabnike toplotne energije v mestni občini Velenje. Konec lanskega novembra so dela stekla. Ta čas je to največja na-l<3žba v daljinskem ogrevanju v Sloveniji in zgodovini deltwanja omenjene poslovne enote. Vredna je več kol 2,5 milijona ev-rov, pomeni pa - po zagotovilih vodje poslovne encue Mirana Za-grs - zanesljivo, varno in racitv nalno energetsko oskrbo uporabnikov s toploino energijo vsij za naslednjih 50 let. »Zamenjali bomo dotrajano opremo v let stari centralni energetski postaji z najsodobnejšimi tehničnimi in tehnološkimi rešitvami.«
lemeljilo obnovo so zastavili v dveh fazah in po pogodbi, ki so }o podpisali 7. najugodnejšim izvajalcem del, izbranim na razpisu - podjetjem Ks;> tech iz Velenja • prva fa^a naj bi bila končana jutri (v pelek). V tem času Inienzivno izvajajo gradbena, elektro in strojna rekonstrukcija dela. Temu bo sledilo enoletno poskusno obratovanje. Druge faze obnove pa naj bi se lotili prihodnje teto in predvidena dela do začetka ogrevalne sezone 200X/2009 ludi končali. Na zunaj ni videli velikega gradbenega pi>U'ga. a gre - po /agrovih besedah • za zelo zahtevno lelinolo-
Miran Zager, vodja poslovne enote Energetika: *'Pobudo za rekonstrukcijo sem dat leta 1994. Pridobili smo sodoben razvojni projekt, ki ee g9 ne smerno sramovati,"
gijo in tehnološke rešitve. Med drugim to potrjuje ludi zamenjava skupne tophHue moči energetske postaje. Namesto 90 bo ta poslej znašala 70 MW, »Za primerjavo naj povem, da je to več kot vsa energetika v Mariboru.
lagajali zimsko in prehodno obdobje 1er letni režim obratovanja. Take tehnološke in tehnične naprave na področju daljinske energetike v Sloveniji še ni.»
/a poravnavanje stroškov rekonstrukcije imajo predvidena dva vira: polovico potrebnega de-naria naj bi pridobili iz ccne, tekočih prilivtw in iz sredstev amortizacije v letih 2007, 200X in 2009, za preostalih 50 odstotkov pa so vložili vlogo za pridobitev ekološkega kredita.
Hkrati s temeljito obnovo centralne energetske postaje in zaradi sistema procesnega vodenja obnavljao še dispečarski center ter kaskadni sistem procesnega vodenja celotnega sistema daljinske enct^ehke v Šaleški dolini. Tudi ta naj bi začel poskusno obratovati jutri, 15. junija.
Kol je še povedal Miran /a^zer. je postavitev sodobne opreme v ceni ra In i energetski postaji za polovico zmanjšala gradbene ptv vršině. Na sproščenili površinah naj bi uredili absorpcijsko hlajenje poslovnega objekta na Koro-
Ndmedt/ii so najsodobnejšo opremo, zato so biia deta tehnoiosko in
tehnično zeio zahtevna.
Zasnovana je s štirimi indirektnim] postajami. Vsaka ima svoj digitalni regulacijski sistem, ki deluje samostojno, vezane pa bodo na centralni nadzorni sistem. Vklop posameznih energetskih postaj je zasnovan s kaskadno regulacijo, tako da bomo lahko pri-
ški 3 a v Velenju in povezavo sko-generacijo, ki naj bi jo izpeljali v letih 200« in 2009 na lokaciji sedanjih delavnic poslovne enote linergetika.
Potrdili poslovanje družbe
Velenje, 11. junija • V ponedeljek je v Velenju potekala skupščina delničarjev Premogovnika Velenje. Ti so se seznanili z letnim poročilom in konsíjlidiranim let lini poročilom Premogovnika Velenje a leto 2006 z mnetijem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta. Skupščina je potrdila in odobrila delo direktorja in nadzornega sveta v ptv slwnem letu 2006 ter jima potrdila razrešnlco za poslovno leto 2006,
V Premogovniku Velenje so v letu 2006 pridobili ton premoga, s povprečno kurilno vrednostjo 11.213 K.l/kg. Ockopana količina je bila za 0,3 % nižja koi v letu 2005, zaradi izredno dobre kakovosti premoga pa j C bila prodaja premoga, mer-
jena v giga joulih. za 2.5 % višja od prodaje leto prej. Družba je v letu 2006 pridobila 2K.642 mio SIT prihodkov, kar je 0,X % manj kot v letu 2005, cclotni odhodki pa so znašali 2K3.^2 mio SIT ali 6,3 % manj k;>t v letu 2005. Družba je itos lova nje v letu 2006 zaključila s čistim dobičkom v višini 100,7 min SI T. 31. decembra je bilo v Premogovniku Velenje zaposlenih 1.7i^l delavcev. Število zaposlenih /. Ziičetka leta so zjnanjšali za 205 delavcev ozJ-roma za 10.4 %.
Osnovna dejavnost Premogovnika Velenje v skladu z lani sprejetim razvojnim načrtom še vedno ostaja pridobivanje premoga, kije usklajeno z Nacionalnim energetskim programom in dolgoročno deseiletno pogodbo
med USE. T1'!S in PV v višini 38.500 tera jouiov oz,- 5 %) letno do leta 2014 ter najmanj 30.000 tera jouiov po letu 2014. Ob tem bo družba racionalizi'ala poslovanje in zmanjševala število zaposlenih za 5^6 odsunka na leto do leta 2011. Premogovnik Velenje naj bi do leta 2011 dosegel ceno 2,25 evra /a giga joul energije, kar bi^ omogočalo konkurenčno poslovanje Prcmog<JV-niku in TT'.Š, Premogovnik Velenje nadaljuje postopno zmanjševanje kapitalske in poslovne odvisnosti povezanih družb od matičnega podjetja s pri va t i/a cij» le-teh, 7. izjemo invalidskega podjetja IITZ. 1er si prizadeva za za-goiavlianje novih delovnih mest v okviru povezanih družb.
FORA IE: RAZVAIANIE
Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je Fori.. Vsa fazvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fastiion na Prešernovi v Velenju. ffFMFtW« ! munn ; KennyS. |
Fufi Fashion, Prešernova cesta lA, 3320 Velenje. www.(ofi.si
K

AKTUALNO
MaO Dreto in Sđvinjo
Pripravil poroaio in nepreklicno odstopil
v Cîornjem Gradu je 2c nekaj ćasa icmeljno vprašanje, kako rešili le/avtí, kijih pov/roča občinsko podjeije za dobavo lopkHne cneivije. Po številnih razgovorih, ki jih je župan Slanko Ogradi opravil na ministrstvu /a finance in ministrstvu lokalno samiv upravo, je jasno, da država nima čarobne palice in še manj zakonske podlage za finančno sanacijo nakopičenih dolgov. Finančno Slanje Unga in njegovi pt)slovm rezultati jasno kanejo, da je podjcijc /relo /a sicćaj. Na današnji seji sc bo s icm dejslvom (ponovno) soočil ludi občinski svci, v vsakem primeru pa Občina ne želi prevzemali dodatnih finančnih bremen, kar pomeni, da bodo odgovorni poskušali agonijo Enga zaključili v najkrajšem možnem času.
Ne povsem hrezpredmetno vprašanje je, kdo bo sploh §e odgcv voren. daj je dircklor I-'nga mag. Aleš Bralkovič, ki je svečnikom le predložil poročilo o poslovanju podjetja. V njem ugotavlja, da se je dogcwor o sodelovanju s Holdingom Slovenskih elckirarn (IISI:) zaradi poliličnih razlogov izredno zavlekel in zadeva še ni /aključend. liSf: ircnuino napoveduje, da bo lîngo prcv/d v sodelovanju s lujim pannerjem. Kljub vsemu bo moraJa Občina Gornji (îrad sama vsaj delno finančno sanirali nasialo situacijo. Sama je namreč tudi porok za najete krediie, kalerih upnik je Probanka. Bralkovič ocenjuje, da je Občina kol lOO-odsloina lastnica linga ključna pri dokončni Onančni sanaciji podjetja. Zaradi tega in ker so pretekli že vsi razumni roki za i/peljavo posla s lisn, seje Bralkovič odločil za nepreklicen odsiop s položaja direktorja podjeija Engo, na kaierem je lani nasledil bivšega župana Tonijâ Rillja. Krog se torej oži in brez čarovné krogle je lahko ugotoviti, da je županu Ogradiju in občinskim svetnikom zmanjkalo manevrskega prostora, to pa bržčas pomeni, da bo pt> trebno G orni eg raj cem pojasnili, da v prihodnji kurilni sezona na toploto iz Hnga preprosto ni mogoče računati.
Bodo nerazviti še bolj nerazviti?
Služba vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo je objavila prvi javni ra/pisza regionalne vzpodbude/a obdobje od 2007 do 2013: Na osnovi le-tega bodo lahko lokalne skupnosti samo siojno ali v povezavi črpale razpoložljiva sredstva. Po razdelitve denarja med regije pripada Savinjski vsa leski suh regij i za leiošnje leio 423 milijonov (i/raže no v tolarjih). Ker je v igri precej priv jektov, je sredstev relativno malo, saj naj bi Saša sodila med razvitejše regije» s lem pa vsaj zgornjesavinjski župani ne strinjajo. Pomembno je. ugotavlja velenjski župan Srečko Meh, da se denar porabi v regiji, kako. pa je stvar dogovora med občinami. Ob icm je potrebno vedeli, da javni razpis /a manj razíte občino ni nikakršna zlata jama, zalo morajo pri sebi razčistiti, katere projekte so te spt^obne realizirali do septembra. Bí^ij od lega je pomembno dejstvo, da država financira največ do K5 odstotkov posameznega projekia. osiala sredf^iva. vključno z davkom na dodano vrednost, pa morajo zagotovili lokalne skupnosii. To pa bo za kar nekaj zgornje savinjskih občin vse prej kol preprost zalogaj.
Ljubend med prvimi do telefonskega denarja
Kot je znano, je Slovenska odškodninska družba (Sod) izplačala prve poravnave za vlaganje v javno lelekomunikacijsko omrežje. Sod trenutno izplačuje obveznosti države do upravičencev iz lastnega premoženja, sicer pa je za izplačila namenjen do deseiodstoini delež Tolekoma Slovenije. Med občinami, ki so denar za upravičence prejel v prvi rundi, je ludi Občina Ljubno ob Savinji, za katero je vso dokumentacijo pripravljala strokwna komisija pod vodstvom Iranca Terbovška. .^50 upravičencev bo v skupnem znesku prejelo ň71..U3.82 evrov, med posamezniki pa se razpon vračila gibljem od 47 do 6.500 evrov. /upanja Anka Rakun opozarja, da gre za delno poravnavo, saj v lej vsoii (še) ni priznano delo posameznikov in siroški lelelbnskih drogov ter ostalega materiala.
Proračunski odbor proti županu
Svetniki občine Mozirje so na zadnji seji kljub vroči in na trenutke živčni razpravi potrdili osnutek leiošnjega proračuna, čeprav je odbor za proračun in gospodarstvo predlagal, da se odlo čanje o temeljnem dokumentu občine preloži. Osnutek naj bi se razhajal 5 predlogom, ki sta ga po napornem usklajevanju dosegla ma lični odbor in občinska uprava, je kol argument navedel predsednik odbora Peter Sirko in razmišljanje podkrepil s podaikom t ulice, kjer ljudje zadolženost mo/ir&ke Občine primerjajo z gornje-grajsko, kar je župan Ivan Suhoveršnik kategorično in nekoliko grobo zavrnil. Sirkové besede je s konkretnimi izračuni podkrepil član odbora Peier Golinik in v/trajal, da osnutek ni nižji /a dogo-vorienih 200 listič evrov, ampak samo za 122 imč evrov, kar poleg ostalega pomeni, da (.^snovno besedilo proračuna ni pripravljeno tako, kot je predlagal odbor za proračun. Pripravljalec dokumenta Ivo Glušič seje trudil odbijali napade predvsem predstavnikov neformalne opozicije in zagotavljaj, da je pripravD osnutek proračuna izrecno po navodilih ministrstva za finance, kar je po nekajurni razpravi preprečila tudi večina članov odbora za proračun. ki so se pridružili večinskemu mnenju sveinikov in proračun z vsemi pripombami v prvem branju tudi podprii.
■ EdS Mavric ' SavinJcan
Obdobje naložb v vaška okolja
Finančne težave mozirske kme-(ilsko zadruge iz preleklili let obvladljive - Revizijski pregled lanskoletnega poslo>a(\ja v zaključni fazi, o rezultatih bodo kmetje seznanjeni na obctiem zboru
Oirekior Zadruge .Andrej Pre-sečnik je zadovoljen s tekočim pozitivnim Hnančnim poslovanjem tudi zaradi vse ostrejse konkurence. Stare finančne obremenitve tekoče odpravljajo, vendar je 10 nemogoče storili v kratkem obdobju. Prccej^nja sre<Jsiva vlagajo tudi v obnovo starih objektov. »Večina naših zgradb je bilo /grajenih v obdt)bju po «irugi svetovni vojni, lorej si lahko pred-
stavljate. da so vse po vrsti potrebne temeljite obnove. V ta namen vlagamo preccjšnja sredstva. Smo pred uradno otvoritvijo novega prodajnega cenira v Mozirju, kjer se kažejo možnosti in potreba za širiiev zunanje skladiščne površine,« pravi Preseč-nik, zadovoljen z odzivom kup-ccv.
Na Zadrugi la čas krepko razmišljajo o postopni obncjvi in posodobitvi ostalih trgovin (predvsem z gradbenim materialom) po vsej mozirski upravni enoti. Presečnik namreč vzlraja pri sia-lišču. da mora biti Zadruga ne samo servis kmeiom, kar je sicer
njena prioritetna naloga, ampak tudi odprla za potrebe ostalih krajanov. To še posebej velja za odročne kraje, kjer s trgovsko ponudbo vzlraja edinole Zadruga. Med osialimi dejavnostmi je še vedno na prvem mesiu odkup mleka. Poziiiven učinek so dtw gli ludi s prehodom na dvodnevni odvoz mleka. Presečnik pošteno pove, da so zaradi preselitve uprave iz Mozirja v Ciornji (rrad izgubili ne kid mlečnih proizvajalcev, kar pa bisivi:no ne vpliva na letno količino odkupljenega mleka.
■ EĆI Mavrtć ' Savli^čan
Direktor Zadruge Mozirje Andrej trosečník: ''Revizija je v zaključni fazi, rezultate bomo kmetom predstavili na obenem zboru na Ljubnem ob SavInJL"
Spominski park borcem za severno mejo
Na Ljubnem ob Savinji, kjer je sedež Zgornjesavinjskega društva generala Maistra, bo predvidoma septembra otvoritev parka borcem za severno mejo. Park naj bi združeval različne ljudi na temelju domoljubnih vrednot.
Spominski park naj bi bil pomemben prispevek pri poznavanju slovenske zgodovine, poudarja predsednik zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkri/nik. Sicer je o prvi svetovni vojni, ccljski legiji in zgornjesavinjskih Maistrovih borcih marsikaj znano, vendar je potrebno vedno znova ptmdarjaii. da so prav ti borci pomembno prispevali k uveljavitvi sedanje državne meje, čeprav so se morali razočarani umaknili /. osvobojene slovenske Koroške, ki je po nesrečnem plebiscitu pripadla Avstriji.
S parkom se želimo nekako
oddolžili lem ljudem, poudarja Podkrižnik, ki je idejni vodja projekia in irenuino edini financer. Znano je, da general Maister ni bil samo vojskovodja, lemvcč ludi pesnik. Pred osmimi leti so na občinsko stavbo ponovno vzidali spominsko ploščo. »Odločitev za park je bila sprejela pred dvema leioma, nakar je sledila idejna zasnova. usklajena s krajinskimi ar-Iniekti in ostalimi strokovnjaki. Lani smo sc odločili, da bo skulpturo, kl bo predstavljala več borcev in generala Maistra na konju, i/delal kipar Primož Pugelj,^ razlaga Podkrižnik. Ljubenci so idejo sprejeli z odobravanjem. Navsezadnje se bo zaraslo obrežje Savinje v spodnjem delu kraja spremenilo v park spomina in opomina. Ljudi različnih starosti In opredelitev naj bi Maister in njegovi borci simbolično opominjali na domovinsko pripadnost.
Podkrižnik ob tem poudari, da dolg države do reke Savinje, ki je nastal ob kaiasirofalnih poplavah, še vedno ni poplačan, /aio računa, da bo del siroškov /a ureditev parka krilo ministrstvo za okolje in prostor. Ostala sredstva nameravajo pridobili od različnih donalorjev.
»Park želimo vpisali v register kullurne dediščine Slovenije. Zaenkrat smo bili zavrnjeni, vendar upam, da sc bo tudi to uredilo. Letos je drušivo pridobilo poseben status, ki ga uvršča med društva. ki delujejo v javnem interesu. Za evropski duhovni prostor je visoka raven civilne in domovinske naravnanosii samo
Predsednik Zgorr^esavlnjskega druitva generala Maistra Iztok Fodkrlžnlk pogrosa višjo stopnjo domovinske In državljanska vzgoje.
umevna. Ta je pogoj za sodelovanje v skupnosti kominentalnega obsega, ki šele nastaja,« razlaga idejni tvorec spominskega parka, trdno prepričan, da bo lahko evropska zavest /grajena na trdnem temelju domovinske zavesti zncv iraj posameznih držav.
■ EdI Mavric - Savlnjčan
»Premalo je le želeti, treba je tudi ...«
V	10 vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki še vedno prevladujejo težave s infrastrukturo -Letos zai\je v občinskem proračunu na voljo blizu 146 tisoč evrov
Leios spomladi se je iztekel mandat članom odbonw desetih vaških skupnosti (VS) v občini Šmartno ob Paki. Krajani so na zborih izvolili nove, ti pa med sabo predsednika. Te je pred tednom dni povabil na delovno srečanje ^marški podžupan Janko Avberšek. prejšnji in sedanji predsednik odbora za delo z VS.
Avberšek je povedal, da so delo z VS za 10 mandatno obdobje zastavili podobno kot pred štirimi leti. ko so se dogovorili za redne sestanke in za ustanovitev sveta predsednikov VS, na kaierem so sc dogovorili o prednostnem vrstnem redu potreb, načrtovali aktivnosti in podobno. »Takšen način dela se je pokazal kol dober, a smo ga kljub temu še izpopolnili. Dogovorili smo se namreč, da bodo predsedniki VS pripravili štiri I ei ne programe potreb, ki bodo županu v pomoč pri pripravi predlogov občinskih proračunov za naslednja leia. Zavzeli smo se ludi za večjo preglednost opravljenega dela. Prvi odziv je spodbuden. N(")vi predsedniki VS so sprejeli takšen način dela in na seji pred tednom dni smo že pregledali, kakšne so potrebe in kako naj bi se lotili njihovega reševanja.«
V	ospredje so ti /nova poslavljali potrebe po ureditvi inlrasirukiure.
lorej posodobitev cest. ureditev kanalizacijskega omrežja, odvodnjavanje. izpostavili so ekološke oloke. saj je ponekod teh preveč, drugje premalo, opozorili pa so ludi na prevelika nihanja napeiosU v električnem omrežju, »Ker gre za skupne naloge, bomo sedaj z iz-
Janko Avberšek, predsednik odbora za deklo z VS: mV VS, kjer se zn^jo bolje organizirati In tudi sami pridobiti kakšen denar, ne bomo gledali na vsak evro.«
vajalcem odvoza smeli in odpadkov v občini pregledali slanje eko-k>ških otokov na terenu in pripravili tipski projekt zanje, Podobno se homo lodli odpravljanja težav nihanja napetosii v električnem omrežju z odgovornimi pri Hlek-iru Celje. Oaka nas ponovni ogled terena v zvezi s prometno signalizacijo ler dogovor o postavitvi
treh malih čistilnih naprav. Ker je bilo minulo leto volilno in ker v takem lempu ne moremo nadaljevali, bomo počakali, da se stvari normalizirajo. 'Ib naj bi bilo v jeseni in takrat bomo pripravili programe za naslednja leta.«
Letos nameravajo
Ker je pok)vico prvega leta mandata že za njimi, so se na omenjeni seji dogovorili ludi o leioš-njih pmdnosinih nalogah za vsako VS. Tako naj bi v VS Šmartno oh Paki prestavili ekološki otok v središču občine na primcrnejšt^ lokacijo, v Rečici ob Paki na,i bi obn(V vili cesto od kitajske rastavracije do Ocepka, vVS Slatina načrtujejo posodobitev cestnih odsekov na piazovitem območju pri Oreč-niku, Oblaku in zgornjem Hrastniku. v VS Veliki Vrh naj bi se k> lili ureditve propusia nad bivšim podjetjem Era Vino in prestavili ekološki otok, v Skornem pa perečega plazu v Tajni. Tu imajo ludi največ ležav z nihanjem napetosti v električnem omrežju, zato so pospešili aktivnosti za izgradnjo novega iransforma 10rja. V VS Gavce - Veliki Vrh so postavili v ospredje dokončno ureditev železniškega prehoda, v VS Gorenje načrtujejo prestavitev ekološkega otoka in preplastiiev cestnih odsekov pri kulturnem domu. v VS Mali Vrh je ostala iz lanskega leia sanacija ceste pri Urabnetju, k temu pa so dodali šc akiivnosii za ureditev javne razsvetljave. Za VS Paška
vas so projekii za ureditev nezavarovanega železniškega prehoda šc vedno v i/delavi, saj šc iščejo rešitev. s kaiero bi zadovoljili vsem zakonskim predpisom, v VS Pod-gora pa ostajajo v ospredju težave, povezane i delovanjem tamkajšnjega kamnoloma. Na posameznih postavkah je v letošnjem občinskem proračunu za izboljšanje infrasimktuni v vaških skupnostih na voljo blizu 146 lisoč evrov.
Na vprašanje, ali bodo ne glede na izdelan prednosini vrstni red prizanesljivejši pri uveljavljanju potreb pri VS, ki bodo ludi same pridobile kaj denaria. je Janko Avberšek odgovoril: »Zanesljivo. Pri VS, ki se zna bolje organizirali, sama pridobiti dodatna sredstva, kier ne bo težav z zemljišči, kjer se bodo ljudje znali povezali v akcijah. ne bomo gledali na vsak evro. Tam ne bo težav delali po sistemu: občina stroje in material, ostalo krajani. V minulih štirih leiih smo doživeli, da so nekateri tako naredili nemogoče. So pa bile tudi take VS. ki niso znale izkoristiti nili minimalnih sredstev.«
■ Tatjana Podgoršek
enem 1 ďormacije in osti s vww.nascas.si je po irav lako tudi na m idiovclenje.com, ' *kvcnca m tako


m

Od jrede do tork« • jTet it dOBOvitâ
Sreda^ 6. juniji
Duhove je spel ra/burjala Kosava komisija, ki je poravnavo med državo in podjcijeni Puh, ki jc urejalo sanacijo plazu v Logu pod Manganom, o/.nacila /a korupcijo.
Bolj veselo jc bilo med poslanci, saj so ludi tisii iz največje koalicy-
Poravnava med državo in podjetjem Puh naj bi bila korupcija.
ske siranke SDS napovedali podporo kandidaiu za guvernerja Banke Slovenije Marku Kranjcu, Jože Tanko je tako pojasnil, da se Kranjcc doslej ni bisivcno udcj-stvoval v nobeni poliiicni siranki in da ima dobre rcrercnce. SDS-u se jc siccr zdelo pomembno ludi lo, da se je lokrai Drnovšek po svcioval s p<îslanskimi skupinami.
Glavna ložilka hasskega so-disca Carla Del Pome jc napovedala, da bo njeno poro* ćilo o sodelovanju Srbije s so-diScem pozilivno. Del Pimle-jeva jc na tiskovni konferenci s srbskim predsednikom Borisom Tadicem povedala ludi, da do IX- junija, ko bo Var-nosincmu svetu ZN predala poročilo, od Srbije še pričakuje siidelovanjc.
Četrtek^ 7. junij:
Komisija DZ za poslovnik jc pripravila akl o spremembah poslovnika za drugo obravnavo na plenarnem zasedanju državnega zbora. Predlog, ki oblega več kol 60 sprememb, temelji na genlle-manskein dogovoru vseh parlamentarnih strank. Večina mcsl in vodenje komisije za nad/or nad varnosinimi in obveščevainimi službami ter komisije za nadzor proračuna bo pripadlo opoziciji, ob lem pa bosia komisiji i/gubili zakonodajni funkciji.
Vlada je na redni seji sklenila, da bo Aerodrom Ljubljana preimenovala v LelaliSčc Jožeta Pučnika Ljubljana. S poimenovanjem pomembnega objekta državnega pomena po Jožeiu Ričniku želi vlada ohranili njegovo /.godovin-sko vlogo v državljanskem in narodnem spominu.
Voditelji skupine G-S niso podprli ambicioznega predloga o
Odzivi na vladno preimenovanj« Aeroc/ronta Ljubljana so bili različni.
zmanjšanju izpustov toplogred-nih plinov in so sprejeli le neobve-zujoci predii)g. Tako sc je voditeljem uspelo dogovoriti le o občul-ncm zmanjšanju izpustov in hkrati od ZDA dobili zagotovilo, da bodo an;eriške načrte za f>ko-Ije vključili v načrte ZN.
Ruski predsednik pa je dejal, da ne vidi ležav pri spornem ameri-
škem prol.i raket nem ščitu, če se b(^do Rusija in /DA o lem vprašanju pogovarjale odkrilo. Vladimir Puiin seje ob mbu vrha G-X v Nemčiji srečal z ameriškim predsednikom (leorgeom Bus-hem in mu presenetljivo predlagal skupno uporabo radarja, ki ga ima Rusija v najemu v A/jjrb<ijd-žanu. Kol jc zagotovil, v tem primeru Rusija ne bo več nasprotovala ščitu.
Petek^ 8* junij:
Na mijiisirstvu kulluro so odločili, da bo Mesina občina Ljubljana lahko začela graditi garažno hišo pod tržnico, saj projekta ne bo ovirala zaščita Plečnikovih del. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je prepričan, da bo tržnica po prenovi lepša, kot je zdaj, zadovoljen pa je ludi s pozitiviiim mnenjem stroke.
LDS je končala evidentiranje kandidatov, ki se želijo potegovati za predsednika stranke. 30. junija se ho za predsednico LDS zag<v tuvo potegovala Katarina Křesal, vendar še ni znano, ali bu imela kakšnega protikandidata. Osem imen, ki jih je zbralo vodstvo stranke, predstavlja vse. ki bi hipotetično lahkt) prevzeli vodenje
Zasedanje vrha G-8 je bilo deležno vefiko pozornosti,
stranke. Oe se strankini veljaki želijo potegovali za najvišje mesto v stranki, morajo h kandidaturi podali svoje soglasje, (o pa je du zdaj storila le Katarina KresaL
Zadnji dan vrha Ci-X so sc voditelji posvetili Afriki in ji obljubili 60 milijard pomoči, medtem ko dogovora o Kosovu ni bilo. Povečanje pomi^či za boj proti boleznim na črni cclini, kot so aids, malarija in tuberkuloza, so sprejeli na predI<Ig ameriškega predsednika Cîe<3rgca Busha.
Sobota^ 9« junij:
Minister Kari Erjavec je pred okoli pel tisoč udeleženci slovesnosti Drušlva izgnancev izrazil podporo reševanju vprašanj vojne škode. Obrambni minister je ob nckdar\lcm zbirnem taborišču za izgon ob gradu Rajlicnburg pri Brestanici izgnance označi) za prve množične žrtve druge sveto vne vojne. Del svojih pravic in moralno zjîdoscenje s statusom Žrtev vojnega nasilja so po Lrjav-čevem mnenju izgnanci dobili šele po osamosvojitvi Slovenije.
Ožje vodstvo stranke SD jc svo-
stvo stranke namreč meni. da ima SD s Pahorjem na čelu realne možjiosti, da pn parlamentarnih volitvah leta 200S vstopi v vlado. Kljub temu odločitev, ali bo kandidiral. stranka prepušča Pahorju samemu.
Ameriški predsednik George Bush seje prvič srečal s papežem Benediktom XVÍ. in izrazil veselje nad uspehom zasedanja skupine Cj-8. Papež in ameriški predsednik sta se približjio minut pogovarjala v papeževi zasebni študijski sobi v vatikanski palači. Papež je ameriškemu predsedniku povedal, da si želi rešitve hližnjevzlK^dncga vprašanja, vključno z vojno v Iraku.
Nedelja; 10. junij:
Vlada na Nizozemskem je odl(v čila, da bo preptwed kajenja v restavracijah in barih na Ni/i)zem-skcm veljala tudi za lokale, v katerih ponujajo marihuamn Premier Jan Peier Balkenende je napovedal. da bodo t. i. coffee shnpe ot> ravnavali tako kot druge lokale, saj bi jih bilo nept^šieno izključili iz prepovedi in lega ljudje ne bi razumeli. Prepoved kajenja bo stopila v veljavo julija prihodnje leto, vendar bodo imeli lokali lahko steklene pregrade ali posebne prostore za kadilce, a se lam ne bosta smeli streči hrana in pijača.
Stranka francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je v prvem krogu parlamentarnih volitev dobila največ podpore volivcev. S francoskega ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da so Sarkozyjeva Unija za ljudsko gibanje in nje-go vi zavezniki v prvem kn^gu pariamentarnih volitev dobili skoraj 43 odstotkov glasov volil-cev, kar p<imeni, da bodo imeli v

V 50 bi Pahorja raja imeli za premirja kot za predsednika,
jemu vodji Borutu Pahoiju svetovalo, naj sc odpove predsedniški tekmi In stranko popelje na parlamentarne volitve lela 200X. Vod-
Aibanci so Bushu pripravili navdušen sprejem,
577-članski narodni skupščini od ."^60 do 420 sedežev.
Ker jc George Bush prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Albanijo, so mu v tej deželi prebivalci pripravili navdušen sprejem, Na pogovorih z albanskim političnim vrhom je Bush ponovil ameriško podporo neodvisnosti Kosova in se zavzel za čimprejšnjo odločitev Združenih narodov o prihodnjem statusu pokrajine.
Ponedeljek^ 11. junij:
Uslavuo sodišče je zavrniJo pri-ložbo bivše izolske županje Brede Pečan zoper sodbo in sklep upravnega sodišča v Novi Gorici. 1 ikrali pa je sodišče presodilo, da
sta zakon o voJitvah v državni zbor in zakon o lokalnih w^Iiivah v neskladju z ustavo, ker ne urejata podn>bncjc pravil o glasovanju po pošti.
Župan Jatikovič in minister Podobnik sta podpisala sporazum o reševanju problematike naselij /a posebne skupnosti na območju Mestne občine [Jubljana. Gre skupine, ki se ukvariajo z dejav. nostmi, ki moteče in negativno vplivajt) na okolje in vodovodno območje. Kol je pojasnil ljubljanski župan Zoran Jankovic, bodo tem skupinam našli novo bivališče. na katerem bodo svojo dejavnost lahko opravljale še naprej.
Romunska manjšinska sredinska vlada je prestala glasovanje o nezaupnici v pariamentu, ki ga je zahtevala opozicija. Opozicijska Demokratska stranka je trdila, da je kabinet prcmieria Calina Tari-ceanuja, ki ima le 20 odstotkov sedežev v pariamentu. izgubil svojo legitimnost, ko so romunski V{>lilci z veliko večino zavrnili poskuse odstavitve predsednika Ba-sescuja na referendumu 19. maja, ki gaje podpri prcmierTariceanu.
Torek, 12. junij:
Premier Janez Janša jc prvi dan obiska Dolenjske in Bele krajine obiskal podjetje Revoz. Pred začel kiï m prodaje novega Renaulio-vega twinga se je sešel tudi s slo. venskimi dobavitelji. Ob tem jc odgovaijal ludi na vprašanja n<m-naijev v zvezi s pismom Andri-jane Starine Kosem in poudarke vsebine označil za neresnične in Kosemovi očital odkrit namen di-skrediiacije.Janša je prepričan, da je v pismu, v katerem uekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo opisuje
" t
J


Za novo evropsko ustavno pogodbo bo ocrtno potrebno veliko političnega poguma,
svoje nezadovoljstvo zaradi nedavne razrešitve v več nadzornih svetih, «toliko neresnic in celo z vsako logiko skreganih trditev, da se nanje posamično niti ne splača odgovaijal i«.
Voditelji mi so pozvali Veliko Britanijo in Poljsko, naj pokažcta politični pogum za kompromis glede nove ustavne pogodbe, Predsednik livropske komisije Jose Manuel Barroso je na skupni konferenci Lvropskeg« parlamenta in državnih paria-memo v opozoril na negativne gospodarske in politične posledice, če članice na vrhu, ki bo v Bruslju potekal 21. in 22, junija, ne bodo dosegle premika.

Tudi ustavno sodišče Je zavrnilo pritožbo Brede Pečan.
RADIO
veLENje
1
Skupnost
žabja
perspektiva
Katja Ošljak
Minilo je kakšnih Hlfrlmijsf dtii, odkar se Je fia s\etowenj spleltt zaiskrii pogumen poizkus vzposídvinx' f:ktipfH>sti akrivřiiíi državljanov. (akf/i, ki hodo s svojim znanjeni ifi iz-kušnjami predlagali (x/^ovore in ui^ovore rta najrazličnejša poUlično vprašanja. Sknp' nosi.si je i>oziv za akihacijo prehivakev Slo venije. naj se vključijo v pripravo predlogov, in politikov, predvsem udeležencev v zakonodajnih postopkih, da se pred sestavo "zaresnih" zakonskih predlogov vsaj ozrejo po nastajajočih elektronskih dokumenti h. kijih bodo gradile civilne iniciative. Ali ho novo vznikli elekironski skupnosti v tej zaspani egocentrični sredi laliko kakor koli uspelo, ne more predvideti nihče, '/.a^otovo pa vemo. da Je mnogim spletnim pobudam uspelo doseči mar.'^ikuj. vendar .vo bile najodmevne/.'ie med njimi (za razliko Oti skupnost, si) u.stnerjene k ettemu samemu konkretnemu cilju rn so od upifrahnika zahtevale zelo mah: klik na povezavo in morda le še vpis i/nena ali elektronskega na.slova.
Amnesty Inlemaiional je pred nekaj meseci na naslovu h itp://an} nesly, textdriven, coni/iiuantananio/home/ spla vil s vojo xirittalno fiolUjo. Plovila s spletnimi uporabniki sojo ubrala proti Ouantanamu na Kubi, njihova naloga pa je bila opozorili na protizakonito zaprte pripornike. Prve od \-eč sto zaprtih ljudi, osumljenih sodelovanja pri pripravi terori.siičnih napadov, so /DA tja priprle že v začelku leta 2002, ko se je po napadu na ne\^yorški WiV začela proti teroristična vojna.. Amnesty je s spletno igro skusal opozoriti na nezakonite odvzeme prosta^ti in neustrezne življenjske razmere v Ouantanamu. V i%ri si je zato vsak uporabnik izdelal svojega avatarja. %a {madii na plovilo in ^a usmeri! na Kubo. Uspeh akcije? Nedvomno Je bila izražefia široka podpora cilju, torej zaprtju (ktantanama in izpustitvi vseh, ki Jim krivde ne morejo dokazati, Preko 2SM00 ljudi s celega swa, od teyia kar 18.000 Evropejcev (in med njimi le 8S Slovencev), je odpotovalo proti Kubi in morda so prav oni zaslužni. da Je sedaj tudi nekdanji ameriški državni sekretar Coiin Powell spoznal ter izjavil, da bi zloglasni zat>or morali iz/>razniti ter zapreti.
Se bolj zabavni in žgečkljivi, a zato namenjeni samo ^wlrioletni publiki, so pozivi na hilp://\yww.j'uckforforesf.com/, kjer aktivisti (verjetno imajo kaj skupnega s tistimi zloglasnimi hi piji iz časov naših .'Staršev) pozivajo k spolnosti za ohranitev deževne^^a %ozda. V zameno za />etnajsf vplačanih ameriških dolarjev, ki jih hoiio v celoti namenili za zaUiio gozdov, bodo vsakemu uporabniku odprli vrata v dobro zalozen hram "zelene" erotike in ponjoíirajye, ohljubljajo. Pole^ te^^a za^otavija/o. da bodo z veseljem sprejeli in objavili vsak material s seksualno obarvano vsebino. ki ga bodo z lastnimi spretnostmi posneli spletni uporabniki, ter iščejo modele in modelke, ki bi se bili pripravljeni udeležiti organiziranih snemanj. Pa recite, če to ni inovativno! 'Zakaj hi kupovali .'iamo navadne erotične vsebine, če lahko kupujemo erotične vsebine z višjim poslanstvom. Izpostavljeni akcfji sta dva primera iskanja ustreznega oz. bolj' šey,a odgovora na družbena vprašanja. Gotovo sla odmevna tako eden kot dru^i. vendar se tiam kljub temu zastavlja vprašanje, v kolikšni meri hosta izpolnila za.Htavljene cilje. Obe spletni akciji od uporabnikov zahtevata relativno malo truda in sta najbrž prav zato dosegli mnoge. Nikjer pa ne piše. da ti za/Jisanim ciljem morda niso sledili zgolj Iz radovednosti in zabave? V uvodu predstavljena skupnost.sije. kar se tega tiče, popolnoma drugačna. Sama na sebi nima vrojenega cilja (č'e izvza-memo mobilizacijo civilne družbe). Njen namen sta oblikovanje in ure.'inlčevanje vseh motnih politik, ki pa zahtevajo odgovorne razpravIjalce. nekaj truda in študiozno.'ui ter interes za izboljšanje okolja, v katerem živimo. Čez eno leto bomo zagotovo že vedeli. ali nas ta drzni klic zarudl s^vje zahtevnosti evolucijsko ne prehiteva preveč.
J 2A
e-študij
navtsoMInvtSjiSoli www.d ba.sl
ZAA BICIOZNEfNK EATiVNE
s w MJm M VMl »eriwiy M tf UM» v M M» to ^ pMMHi L «M» pe MB141 In ApM n nOMPUV QCONOllBT{Vfl}.
S lhi«ttfi M dtfjm M Vt^ miMl ipt ti v M» In sel pii«eHM VL iMttie	v prevvm« MSlOVtt SaWTAR
tf KDMfROMar.
mPDRMATTVNt DAN
iMTČetitek, 14, Juniji 2007,obU. iirizivseprogrtnav teid^^Mr Mifaj M yiiâlM	VMnJ^ Tite (rg L
VB* eeeww ** Wies	LM»** ewj«*»;». n aJI«
«*w fc* CW ň*nei I, Netet weeebul » e 22e S »
AKTUALNO
PV Investova stanovanja prodaja Habit
PV Invest je preko nepremičninske agencije Habit začel prodajo najemniških stanovanj -Če se najemniki za nakup ne bodo odločili, ostajajo najemniki
Milena Krstić « Planine
Wleiýc • 1. ÍTilija lani je Premogovnik Velenje novoustanovljeno ilnizb" PV Invesi Jokapilali/iwI s svojim pivmo/enjeni. Šlo jc /a 5H6 stanovanj. 176 garažnih proslorov in 4 poslovne prostore. Dni/ba jo & icm pre Videla gospodarjenje s lenii nepremičninami tako vsniislii vzdrževanja kot ohranjanja vrednosti, oddaje v najem in tuJi odpnxjaje.
In ta odprodaja se jc zdaj začela. Vsi najemniki sianovanj v lasii dnižbe PV Invest, torej bivših n\ó-ni:5kih stanovanj, so dobili ponudbo o možnosti odkupa stantwanj. ki jih imajo zdiij v najemu in v kaierili /a bivajo, prodaja pa bo poiekala preko nepremičninske agencijo Habit. d. o, o.
p/aćenjamo s lem, da smo najemnike seznanili z možnostjo odkupa. /ainlercsirani lahko svojo zahtevo za nakup stanovanja podajo najkasneje do 29. junija letos.« pravi direkiorica Habita, d. o.
Stanovanja za
podjetniške
ideje
Premogovnik Velenje je ju-nijří lam' ustanovil podjetje PV Invest, ki je v njegovi KHJ-odstotni lasli. Med drugim se bo ukvaijalo z zagotavljanjem sistematičnega vira financiranja p<xljetniskih idej in preko lega oblikovanja novih delovnih nicst. Svcz kapital za (o pa naj bi dobili s prodajo stanovanj. ki jih je premogovnik prenese} v last te družbe.
Zdenka Berlot: ' Ocenjujemo^ da se bo za nakup odloČilo med 30 in 40 odstotki najem nikov,<'
Om /denk;! Berlol ^»Organizirali smo se lako. da smo predvideli roke. po katerih bo ta prodaja tekla. Vsem. ki pridejo k nam, pa tudi svetujemo in jmi vse ťaze le prodaje tudi predstavimo.^»
Stanovanja, predmet prodaje, so 7c ocenjena. Cenitev je izdelana po sistemu množičnega vrednotenja. Zanimanja za txlkupnaj bi biloprc-cei. saj seje o lej n^ožjiosti govorilo že nekaj časa. •Ocenjujemo, da se ho za (îdkup odločilo med 3U in 40 odstotki najemnikov.« pravi Berlo-lova. Seveda morajo biti temu finančno kos, saj je treba plačilo stanovanj izvesti najpozjieje okt(^ bra letos, cc si želijo zag(Hoviii ccno. ki jo ponuja lastnik, torej PV Invest.
Kaj če se najemniki ne odločijo /n iHlkiip, kaj to pomeni za njihov status? »Oe sc ne bodo odloČili za od-ktip. pomeni, da ostanejo še naprej najemniki.«
Storiti nekaj zase je dolžnost
Tudi lani so v Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline namenili največ pozornosti članom, potrebnim pomoči - Preskromen odziv invalidov na »invalidske« teme
Tatjana Podgoršek
bPo svojilî naiholjšíh močeh smo tudi lani pomagali pomoći potrebnim članom. Odzivi s terena kažejo, da smo bili pri tem dc^kaj iispešui. Na^ poverjeniki prostovoljci so mnogmi stisnili roke ob obisku na domu. jib pri tem se/nanili z novostmi v zakonodaji, o njiliovih itravi-cah in delu v drusivii. Pri nudcnjti pomoči ostarelim iiî bolnim članom na^ga društva pa ne bomo nikoli mogli tistfoći vsem,« je pri pregledti opravljenega dola v preteklem Iciu med dru^ dejal na skupščini Medobčinskega društva invalidov Šaleške dolmc njegov predse<liiik Valter Golob-
Po njt^ovib besedah so lani prccej pozornosti namenili evropskemu projektu Občina po meri invalida, skrbeli za razne oblike kakovostnega druženja, se udeleževali 5portno-rc-kreativnih tekmovanj, s katerih so se vtaććili z zavidanja vredno bero priznanj, in ludi na izobraževanje niso pozabili. Veliko tnida in energije pa so porabili za izvajanje fietib posebnih sociiilnib programov, za katere prejemajo denar tudi od invalidske fundacije. Največ uporabnikov, kar 422. so našteli pri izvajanju programa prva osebna in socialna pomoč 1er infomiirauK' 28í) težkih in nepokretnih invalidov jc koristilo moáiosti programa skrb za neodvisno življenje slednjih, pomoč za ohranjanje Zilravja po težkili operativnih posegih ali po iiastanku invalidnosti so ntJdili 98 članom, v aktiv-
nosti za ohranjanje psihoti/jčnili »T>osobnosli z rekreacijo in sportiun seje vključilo 142 uporabnikov z 12 področij. članov pa je bilo takih, ki so na nairazličnejše načine izkoristili možjjosti vklji;cevanja v ktil-lurno in drtižbeno življenje- Organi-zírali pa so šeavto reli ter okrepili sodelovanje z. invalidi iz Ajke in Shom-bathelija na Madžarskem. »Slovenija naj hi bila socialna država, vendar je lo v praksi vsako leto slabše, /a zdaj smo, na srečo, pri županih občin Velenje, Soštanjin Šmartno ob Pa ki naleteli na prccej^jo mero razujneva-nja za naše potrebe in upam. da bo tako tudi v prihodnje,«
Valier Cîolob je izrazil zadovoljstvo, ker se je v Mesini občini Velenje ob razglasitvi za občino, prijazno invalidom» za invalide marsikaj spremenilo na bolje, /ahvalil seje vsem. ki jim pri izvajanju zasuvljenih nalog stojijo ob strani. Med drugim pa
jc še seznanil udeležence skupščine, da je na lanskih septembrskih volitvah v organe /veze delovnlli invalidov Slovenije postal član upravna odbora zveze, je pa rudi koordinator devetih invalidskih društev v celjski regiji. PredscNiîîik Zveze delovnih iiv validov Slovenije Dratjo Novak ie predstavi) akriviu)sti krovne organizacije in izrazil prepričanje: »Nasa dolžnost je, da sami storimo nekaj zase." V to ni dwimil Ittdi pretlsed-nik velenjskega odbora invalidov Kranc Kos. ki je invalide po/vai, da se v večjem stevilti udeležijo okrciglih miz. srečanj z invalidsko tematiko.
Velenjski župan Srvêki> Mdi .te pohvalil delo ilnistva. Menil je. da je o težavah potrebno govoriti, se driiiiti in poiskati pomoč, če je ta ix>trcbna.
Viktoriia Travner tajnica in od spomladi letos podpredsednica dntstva. je povedala, da bodo tudi le^ tos v ospredju dejavnosti, ki so jih zapisali v petih posebnih socialnih programih, svojim članom pa bodo poskušali pomasti še pri drttgili težavah in stiskah, ki jim grenijo vsakda-tijik.
Ob koûcu skupščine so udeleženci potrdili predlog o povišanju članarine- Ta bo v Iet\i 200K znašala 6 ev-rov.	■
Denaija je za potrebe in izvajanje dejavnosti premalo, so med drugim ugotavljali na skupsČini v restavraciji Jezero v Velenju,
Esotech z eko inovacijami skladen z evropsko usmeritvijo
Vslenje, lessen, 1. úi* 3 juny - V
okviru neformalnega srečajija okolj-skih ministrov članic IvlI se je na povabilo ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika predstavilo vodilno piïdjetje na področju eko inovacij v Sloveniji - I^solech. d. d. Alarmantne posledice, ki jih povzroča globalno segrevanje, zahtevajo skupne odločitve- Slednje jc bila tttdi glavna ugotovitev srečanj«!, saj pri preprečevanju podnebnih sprememb livropa prevzema vi>
dilno vlogo v eko inovacijah ter oko-liu prijazjiih produktov. Pri tem je p(idpora evropskega političnega vrlia bistvena, saj se pri clcísegauju konkttrenčnosti vse bolj prepletata ek(»Iogjja in ekonomija. V prihodnje bo poleg novosti, cene, kakovosti in dizajiîa vse bolj pomembna eko učinkovitost s poudarkom na ustreznem pristopu k naravnim virom in učinkoviti porabi energije. Zato postajajo eko inovacije glavna ttsmeritev Evrope, saj je zaradi
oinejitve naravniJi virov tolib» bolj pomembna učinkovitost pri njihovi uporabi. Slednje velja za vse panoge. zato bodo eko inovacije postale ključni dejavnik tako pri g(v spodarïki rasti, konkttrenčnosti kot pri in zaposlíwanju strokovnjakov.
Direktorica podjetja l.^otech, d. d., ZoH.ia Mazej K.uk{)vič je predstavila inovativne rešitve v eko učinkovitosti tudi generalnemu direktojjtt za okolje pri ilvropski komisiji Carlu Petru Mogensti.	■
Novo vodstvo turistične zveze Velenje
Vcienjť • Zadnji dan v mesccu maju je v prostorih Cîasilskega doma Šalek potekala sku|^ina Tti-ristične zveze Velenje. Na njej je dc^scdanji predsednik .lož« Kati(li>ir podal poročilo o delu med 4. in 5. skupščino. [?. razprave, v kateri so med dftigim sodelovali tuili predsednik I'uristične zveze Sli>venije Dominik S. Čcrnjak. vodja urada zj finance v MO Velenje Ainra KatJrič in predstavnica \1C Velenje Barbara h)kornv. je bilo razvidno, da je bilo delo zveze v tem obdobju ilobro. Izvolili so tudi novo vodstvo zveze. Novi predsednik je postal Franc Šp«Re! iz Vinske Gore. pod-pre^isednik Simon (íorišok iz Velenja, sekretar pa .lože Kandolfiz KS Gorica.
Novi predsednik jc takoj po prevzemu funkcije poudaril, da se bo zavzemal za ustanovitev novih Turističnih dništcv v MO Velenje in v zvezo povabil še ostala drtištva, ki imajo v svojih programih tudi turistično dejavnost, lako naj bi ustanovili kar nekaj novili drtištcv na podeželju. Pridružilo pa sc jim je že Društvo zeliščarjev Velenje. Obljubil je ttidi, da bodo že prihodnje leto v mesttt začeli pripravljati tako
Po dolgih letih vodenja je Jože Kandolf krmilo Turistične zveze Velenje predal Francu Špeglu. Ta obljublja veliko novosti.
imenovani Titristični teden.
V turizmu se že v začetku junija dogaja veliko stvari: v 'MC-u pravijo, da je v teh dneh veliko več obiskovalcev mesta in okolice. V petek pa jc mesto obiskala tudi republiška komisija, ki bo ocenila tirejenost kraja v akciji Moja de-
žela, lepa in gostoljubna. Kot vemo, je Velenje v preteklih letih nîed večjimi mesti vcxlno dosegalo dobre rezultate, saj se je ponavadi itvrstilo med prve tri v deželi. Tudi letos velenjski turističiíi delavci upajo, da bo tako.	■ bš
Bili so zelo hitri
/a gasilce pravimo, da so vedno pripravljali pomagali, pa naj bo v slabem ali dobrem.
Tako je bilo tudi v nedeljo dty poldne, ko so škalski gasilci z vozili brzeli na Lemeževo domačijo v Cirkovcc- Požar. Da. ampak na srečo namišljen. Vajo so namenili usposabljanju gasilccv pripravnikov. Med drugim so želeli ugolo vili. koliko časa potrebujejo od trenutka, ko jc sprožen alarm, pa do prihoda na kraj dogodka (p<v
žara). Oh tem so mladi gasilci spoznavali tudi gasilsko opremo, dostopnosi lerena, kako izvesti ustrezen napad na ogenj (če sc izrazimo po gasilsko), pomembno je tudi. v katero smer pilia veter, pa natančna opis. kakšna je dostopnost terena. Gre za to, da tako vozniki kot drugi gasilci sptv znamt) tudi širši območje, ne le teren v okolici gasilskega doma. Smo med drugim zvedeli nd podpredsednika PCtD Škalc Aleša
Avberška,
Gasilci so prišli na domačije zelo hitro - v X minutah. Ko so uporabljali še stara vozila, pa so potrebovali Áa tako pot kar 16 minul. Ta podatek najbolje pove. da je vaja uspela. Z njihovim liitritn prihodom pa so bili zelo zadovoljni tudi Lemeževi, predvsem hči Anita» ki ji bo vaja zelo koristili pri pripravniški nalogi, ki jo izdeluje na velenjskem komunalnem podjetju, obravnava pa po žarno varnsol v krajevni skupnosti.
■ vos

Zgodbe iz šolskega nahrbtnika
Piše: Marjan Marinšek
Ava Gardner
(42)
Čeprav Tonček še ni videl moija. je h bil preko pisem v Sliku z najbclj slavnimi filmskimi igralci ki sn mu pošiljali podpisane fotografije, ("udno se mu je zdelo, da so laki igralci, kol so bili F.rrol riyn. Maureen Ollara. Humphrey Bí)gan. Clark Ctable. John Wayne in Elysabeili Taylor, na podlagi n^ke^a »šimlca«, ki ga je pošDjal vsem zvczdnii:om v enakem besedilu, pošiljali foiografljc v eno /akoiiio Kozje v eni balkiin-ski državi. Tonček je ležko pričakoval posto i/. Amerike iti vsak dan hc^dil spraševal, cc je kaj i/, iriozemsiva. fCo je prišlo pismo i/ tujine, je najprej p(ïgiedal znamko in datum, naio prebral, kako s;> napisali njegov priimek, in rcwJi problem strešic. naio pa ga previdno odprl. Kako lepo je dj:^lo!. S seboj je prinašalo okus po Hollywoodu, po zahodu, svobodi, dolarjih in čislo nič po n>polanju vpre/nili vo/ov In štalah. kol je bil prevladujoči melos v domačem kraju.
Pi>lein je nekoč prišla folot^ra-nja Ave CîarJner.
lonček n: mogel veïjell svojim očem. Slavna igralka je biJa fol ( >gra Hrana v ko m bin ež I. Kako lepo sc seji pod čipkami na kimibine/l svelila ramena in uhani ter ogriica, pa nebeška pričeska. lino rame, ki je najbolj gledalo iz komhine/e, je bilo opojno gladko in vabljivo, daje bilo lončku karnemdno.
Naio je pogledal še obraz. Ja, madona, saj la gospa je pa laka kol naia sosolka Maja. si je rekel m sc silno čudil. Maja je bila najlepša deklica na šoli. Prišla je, ko je bil Tonček v drugem razredu ni/je gimna/_je. Ce ne bi imela zalet a vega ko/janskega dialekta, bi lahko igrala Mojco v »Kckcu« ali pa bi lahko bila filinska Aisna«. lo zagotovo! Ti vlogi hi jI pripadali, če bi bilo vse po pravici.
Tonček je pogledt»val /daj foto-gralljo Ave Ciardner, /daj Majo, ki jc sedela v prvi klopi. Oe bi še
itk
Majo videl v kombineži. bi se lahko odločil, katera od obeh je lepša: Kozjanka ali Američanka. Saj res! Kakšna pa sploh je Maja v kombineži? Nikoli je še nI videl. Kaj nosi pod listo kompaktno, temno modn> obleko? /.c res, da so se poleti skupaj kopali, toda kopalke so eno, kombinc/a pa je čisto nekaj drugega.
Priložnost sc mu je ponudila še istega Ici a.
lîilo ie na sveii večer Tonček in
Majin bral Pt)ldek, ki sta bila ministranta, sta pred polnočnico hodila od hiše do hiše gledat, kakšne jaslice in božične dreveščke imajo drugod. Vedno so bile ic stvari drugod lepše kol doma.
»Ćuj, Tonček,* je dejal Poldek, &po polnočnici bova šla gledat še k nam, nase jaslicc. Bos videl, kako sem naredil cesto v mahu.«
«Res, cesto? Kako si pa to naredil?« se je razveselil Tonček v upanju, da bo tam \idcl Majo.
»S soljo. Sol sem nairesel po mahu in zdaj izgleda ktn prava œ-sta iz Betlehema vJeruzalem, Moraš jo pril i pogledal!«
Takrat so imeli povsod samo papirnate jaslice, ki so jih najprej nalepili na trši karton, jih izrezali in
/^pikali v mah. Smrečico so krasili z orehi, zavitimi v staniol papir. domačimi keksi in sladkorčki, zavitimi v narezljan papirček, na katerem je bil vzorec smrekovih vejic. Seveda so bile na smrečici tudi svečke in vala, pa tudi angelski laski so se dobili, .laslice so pt)-stavljali pod smrečico ali na kolno polico s papirnatim božičnim pr-ličkom.
»Bo Maja ludi prišla k polnočnici?« je vprašal Tonček, kot da to sploh ni pomembno, v resnici pa mu je šlo samo/a to.
»Maje ne bo. Zaspala je na olo-mani. Ni mogla dočakati pobočnice. Deklica pač!« je dejal Poldek in že sta bila v zakristiji, kjer s[a si začela natikali ministraniska oblačila.
Po polnočnici sta se Tonček in Poldek spet hitro prcoblekla, voščila vsem vesele božične pra/nike in hitela k Potdkovim domov gledal jaslice. Tonček seje po lihem veselil: videl bom Majo, kako spi na kavču!
Toda ko sta stopila v sobo, se je Maja ravno prebujala, prisrčno zehala in se spravljala spa(. Prepričana, da v hišo ob enih zjuinu ne more več siophl živa duša. sc ;c začela slačiti. Stala je pred divanom in / obema rokama križem prijela /a spodnji rob temno modre obleke, jo dviguDa visoko v zrak. mki počasi /ravnala in se trudila, da hi si i/motala glavo. Pri tem je zasijala njena kombinéza v polni luči Rmček je tjb-sial kol (ikamenel. medlem ko Maja obeh dečkov sploh ni opazila, /aradi dvignjenih rok se ji je spodnji rob kombineže pomaknil visoko nad koleno in za trenutek je Tonček lahko opa/Jl mali irikolnik belih hlačk iz tri-koja. kot se ob lakem gibu prikaže, lakrai je Maja skozi odprtimi pri ovratniku opazila oba dečka, hiim spustila obleko na/aj in zaspano, a tudi malo nejevoljno bevsknila:
»Ja, lonček! Kako moraš priti k nam ravno sedaj!«
Ava CrardJîerî Hvo! l.epša je kot Ava Gardner, je pomislil Tonček in ves omoličen sledil Poldku do kola. v katerem so stale jaslice, po pravici povedano, se lonček ne spominja, kako je Pcjldek naredil tisto ccslo v mahu in kakšen dre vešče k so imeli lisio lelo pri Majinih.
Večeri ob krušni peči
Mladi mUA'alci so olroci od 4. do 10. leta, ki prihajajo enkrat mesečno skupaj s slarši na nedeljske muzejske usîvarjalnice na Veler^-ski grad, dvakrai letno pa jih delavci Muzeja Velenje povabimo na Kavčnikovo domačijo. Naša pomladna hi jesenska druženja so vedno prijema in imajo vsakič novo vsebine. " V nedeljo, 20. maja 2007. so otroci ob ogedu najprej spoznali ognjišče 400 let stare dimnice, naio pa so prjmoči Slavke t'r-leb v njem i^pekJi svojo štručko. ■ Vodnik Cîvido IJrleb jim je predstavil tudi b2lo sobo in krušno • peč v njej.
/e ves čas so vzbujali pozornost učenci krožka Ljudski običaji Osnovne šoleCiorica iz Velenja, ki so v oblačilih, kol so jih nosili otroci včasih, čakali na svoj na-siop. Njihov harmonikarje s fraj-tonerico ustvarjal vedro razpoloženje. Učenci so se pod mentor-
stvom Sonje Ranišak in Mihaele Brttov&ek Mladina muzeafcem in njihovim siaršem predstavili že drugič, in tokrat prikazali, kako so včasih ob delu šegavo. s petjem in plesom, v vedrem razpoloženju preživljali večere ob krušni peči. Nastop je bil zelo prijeten in bili Si) nagrajeni z močnim aplavzom.
Na pomladnem druženju vedno pogledamo, kako je prestal zimo naš mlinček, ludi tokrat nas je veliko pospremilo Janeza Svetíno. ki je naredil nov mlinček in ga namestil pod vodni curek našega majh-
nega potočka.
Potem so oiroci ob ognju pekli jabolka, se igrali in ustvarjali v pomladnih delavnicah, ki jih je tudi tokral pripravila Ajxíreja Z^lentk.
Družina iz Ljubljane, ki se je povsem naključno znašla ravno v tem času na Kavčnito^vi domačiji in ki ima babico tuka,i v bližini, je bij a nad programom dopoldneva takt) navdušena, da so prosili, da jih obveščamo o dogodkili, ki jih pripravljamo za otroke. Pravijo, da če bo le mogoče, se nam bt)do pridružili. Cc to šolsko leto niste bili z nami. vas jeseni vabimo, da se nam pridružile ludi vi.
■ Aca Mes
Mastodont se je prebudil
Veleiye - Ob Velenjskem jezeru se je v sklopu prvega Mastodont lesta uspešno odvila prva prireditev, družinski dan. Dogodka se je udsležilo približno 1000 oirok. Od desete ure dalje so se najmlajši ob pcstreiT) glasbenem In animacijskem pn)gramu zabavali, se družili s prijatelji in slarši. Nedeljo Si) paviveli aktivno, saj si» se zabavali na ra/hčnih atrakiiv-nili igralih ali pa so poplesavali pod odrom, kjer je ta dan nastopilo veliko zanimivih izvajalcev.
/godba o ponovno prehujajo-čeni mastoiodntu, prazgodovinski najdbi prednika današnjega slona, seje pričela odvijali. Čarovnik Grega jc ob deseti uri otovoril prireditev in hkrati ludi Mastodont lest, v dopoldanskem času st> otroke s pestrim programom zabavali Damjana Golavšek. Mini dame in Pinkatinka. Udeleženci pa SÍ) se ob prijetnem in sončnem
družinskem dnevu obVelcjyskem jezeru najbolj razgreli v popoldanskem času s Foxy feens, skupino Kingston in Mojco Rabic.
Mastodont lest se nadaljuje že ta vikend, ko ho ob jezeru p:)lc-kal velik party elektronske glasbe.
Otroci so užfvalt ob igri na atraktivnih igraliii in pođgiasbe* nim odronif fcjer je bilo živahno tako dopoldne kot popoldne.
Zlatoporočenca Franc in Dragica Sredenšek
Pisalo seje leio 1957, 25. maj. ko sla si, takrat mladenič in mladenka. danes pa že slan ata in slara mama, obljubila zvestol^o. /vesiobo v sreči in nesreči, v bole/ni in zdravju, zvestobo ljubezni in spoštovanja za vse dni svojega življenja.
'ludi danes, po 50 letih, sta šla skur^j z oiroki. vnuki, sorodniki in znanci v cerkev sv. Fgidija v Šentilju pri Velenju in ponovno potrdila, pozlatila svojo zakonsko zvezo.
/a njuno življenje je bilo usodno kmečko delo, kiju je pri-
peljalo skupaj, povezalo in zaznamovalo tako močno, da sta si želela ustvarili skupen dom. Mama jc še v mladih telili za|'>usiila takrat že moderno Velenje in prišla na kmete, kar ni bilo najbolj običajno. Toda ljubezen, ki ju je povezovala, in želja po skupnem življenju je premagala vse težave in bila močnejša od dela, napora, včasih vročine in neprespanih noči, da sla si ustvarjala skupen domek. Ljubezen vedno išče rešitve in najde nove poti, zato jima jc uspelo, kljub temu da ni bilo
vedno vsega v izobilju, ustvariti vse, kar danes vidimo na Plma« lovi domačiji.
Medtem pa so drug za drugim počasi prihajali na svet njuni otroci, vedno zaželeni in sprejeli v veliki ljubezni. S kozi življenje sta se prebijala z delom svojih rok. Oče s kmetijo in / vsemi deli, ki jih prinaša žmna, sadje, veliko vesela pa je bilo vloženega v pridelovanje žlahtne vinske kapljice. Toda imel je ludi obilo drugih darov, ki jih ni ljubosumno skrival zase, ampak jih je /iial udejanjiti v življenju. To je igranje v dramskih predstavah ter več kol 50-letno sodelovanje v cerkvenem zboru. V drugi svetovni vojni pa je moral kol sedemnajstletni fant v partizane pomagat omba-jati domoviniï.
Marna je svojo ljubezen poleg gospodinjstva, skrbi za lepoto domačije, vložila v vzgajanje sadik in priv daje na trgu. To je bilo veselje, ki ga ni pregnala niti visoka vročina niti na^ihujši mraz. Ob lem pa so bili mnogo lepih trenutkov deležni tudi otroci, ki so jima za njuno delavnost In dobroto nadvse hvaležni.
■ V. S.
Družine na izletu
Pesje-Ob mednarodnem dnevu družin in mednarodnem dnevu muzejev je Društvo prijateljev mladine Pesje ptjvahilo mlajše tabornike in njihove starše, pa tudi vse ostale člane društva, na izlet v Celje. Odz.iv na povabiloje bil velik, družhie pa so se /brale na železniški postaji Pesje. Ob dobrih prigrizkih in pogledovanju skozi okno jim je bila pot do Celja kar prekratka. V Celju so si <îgledali Fotografski muzej, kjer so jili očarali stari fotografski aparati. Polni novih informacij so se odpravili v Muzej novejše zgodovine - Hermanov brlog. Tam so otroci brez staršev ustvarjali v prijetnih delavnicah. Slarši pa so si med lem ogledali razstavo Celje skozi čas. Sledila je vrnitev na železniško postajo 1er vznemirljiva vožnja z
vlakom v Pesje. Izlel je uspel več k(H odlično, zato smo se v društvu odločili, da mora postati takšen izlel ob mednarodnem dnevu družin naša tradicija.
DPM Pesje bo v začetku junija organiziralo športno popoldne, na katerem bo glavna zanimivost šola rolanja. V društvu so na občnem zboru, kije bil 22, maja, iz-
brali novo vodstvo, /ellmo si, da bo skupina staršev, ki že pridno dela. (ïstala h ()inogena še uaprej. Prireditve, ki jih organiziramo, $o žc dobro uiečene, tako da bo pot dobrega dela veliko lažja kot pred leti, koje pričelo naše društvo ponovno delovali.
■ Alenka Košir
VI PIŠETE
Beseda zdravje kot največja vrednota
v
Na kmetiji Mlinar v Skalah priredili dan odprtih vrat - Izvedli strokovno predavanje Ogled vrtnarske pridelave ter degustacija zelenjave in jagod
Vesna Glinéek
Scjboia dopoldan. Dež. Nič kaj v/p<fdhudcn /acctck dneva. Ibda lazačciek se je/e čez nekaj minui v Skalah spremenil v nadaljevanje, in to v popolnoma drugačno. Dc/je namreč prenebal i/jja oblakov jc posijalo sonce in okro^ kmciljc Mlinar, na kateri so pripravili dan odprtih vrai, se jc zbralo veliko avtomobilov in še več ljudi. In zh dobrodošlico jih je čakalo nekaj povsem ptisebnega -
jagodni frape, narejen i/ plodov iiuegrirane prehrane, s katero se ukvaijajo na kmetiji. Ocena? Odlično pet. I/ prve roke.
v pozdravnem govoru, kije sledil odličnim frapejem, je /vonka Oblak, glavna organizatorka, prisotnim namenila nekaj besed. Večkrat je poudarila: »Vsem. ki sLe nam kdajkoli kakorkoli pomagali. iskrena hvala. Naj povem, da smo 7. integriranim načinom pridelave zelenjave /^čeli pred sedmimi leti. Ni bilo vedno lahko.
Toda z v/irajnostjo in potrpljenjem smí) /dr/.ali. Veseli smo bili, ko smo naleteli na ljudi, ki so nam znali pomagali in svetovali. NaS cilj je namreč pridelovati čim bo(j zdravo in kakovostno zelenjavo, kajti besedo zdravje smo si zadali koi največjo vredn<uo.« Za zdravje pa potrebujemo tudi zdravo, integrirano pridelano hrano. O lem je /branim predaval Igor Škerbot, univ. dipl iiû.
agronomije» ki je povedal marsikaj poučnega ter v nadaljevanju skupaj z Avgustom in Zvonko Oblak tudi odpr I obicki domače trgovine na njivi, kar je prava posebnost daleč naokoli. Nato so si vsi skupaj ogledali ie vrtnarsko pridelavo zelenjave, zelenjavo ludi poskusili ter se predali prijetnemu klepetu, druženju in zabavi z ansamblom Šestica.
Juha in pečka v Bohinju
v Bohinju je bilo 13. srečanje objezcrskih krajev Slovenije. Iz Velenja in Šoštanja so udeležence odpeljali kar trije avtobusi.
Na strokovnem posvetu so obravnavali izzive in priložnosti objezcrskih krajev. Razveseljiva je ugotovitev, da se pripravlja nov investicijski ciklus vlaganj v turistične objekte ob jezerih.
Udeleženci srečanja so si ogledali turistične zanimivosti Bohinja. V popoldanskem družabnem srečanju so bile še posebej zanimive obje-zerske igre brez meja. Zmage seje veselila velenjska ekipa. Predstavniki turističnega društva in VLC-a Velenje so predstavili velenjsko luristično ponudbo, skuhali pa so tudi slastno Šaleško juho. ŠoStanjčani so ponudili izvirno hovlo - So^tanjsk«.^ pečko.	■ / Handolf
Vesetje zmagovalne vetenjske ekipe
Nastopilo kar 93 desetin
Šmartno ob Paki - IO>nec minulega tedna sta Cîasilslyî /veza Velenje in Prostovoljtîo gasilsko društvo Šmartno ob Paki sla na šmarškem nogometnem stadionu pri tamkajš-nji osnovni pripravila tekmovanje zveze /a vse desethîe. od pionirskih in mladinskih (te so hkrati nastopile Sena memoriahiem tekinf)-vaniu) do veteranskih. Na njem je nastopilo kar 93 desetiji o/iroma več kot y50 gasilcev In gasilk.
Na tradicionalnem memorial-nem tekmovanju (v soboto) v spomin na preminule učence smarške osnovne šole Tijio, Kristino in Malica je nastopilo desetin.
Pionirji: Šentilj. Šoštanj mesto, Bevče; pionirke: Šmartno ob Paki, Škale. Lokovico; mladinci: Kaplja vas, Pa^ka vas. Šmartno ob Paki. mladinke: Gomilsko, Paska vas, Topolšica.
V nedeljo so svoje spretnosti in znanje preverjali člani, članice, veterani in veteranke.
Tekmovalo je 58 desetin.
Članice A: Topolšica I, Pesje, Ciaberke II: člani A: (iaberke. Škale 1, Paška vas III: člani B -CTIF: Premogovnik. Velenje. Ga-berke; članice B-CTIF: Pesje. Šálek. Topolšica; starejši gasilci: Šmartno ob Paki, Velenje. Šoštanj mesto; starejše gasilke: Ciaberke. Šmartno oh Paki, Šoštanj mesto.	■ Tp
Tribune in nogometno igrišče so minulo nedeljo napolnili gasilske desetine članov, članiCj
veterank in veteranov.
^LiaClDll
HTZ VIUNJI, d.0.0. Partfaumiui cMta 78 ySZOWen'f
Smo največje hčerinsko podjetje v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje ter največje invalidsko podjetje v Sloveniji.
V razvojnem oddelku iščemo nove sodelavce - raziskovalce, ki so pripravljeni sprejemati nova znanja na področjih zelene energije (fotovoltaika, geotermalna energija), flHracije pitne in tehnoloSke vode na osnovi nano tehnologij ter optimiranja obstoječih in novih tehnoloških linij. Posebno skrb namenjamo strokovnemu In osebnostnem razvoju zaposlenih. Želimo obraniti in privabiti ljudi z znanjem in idejami, ambiciozne in strokovno usposobljene sodelavce, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju podjetja. K sodelovanju vabimo sodelavce za delovna mesta:
T«hBolo0« {n/i)
Od vas pričakujemo:
•	univerzitetno izobrazbo strojne smeri.
-	aktivno znanje angleškega jezika.
-	sposobnost samostojnega dela s programskim orodjem Windows. Microsoft Office, AutoCAD).
Prednost pri izboru bodo imeli kandidati :
-	z izkušnjami s podnDčij tehnologtje-preoblikovanja pločevin, REFA sistema ter sistemov stalnih izboljšav v proizvodnji.
Projelrtante • podro^ «Mfalštin (m^)
Od vas pričakujemo :
-	univerzitetno izobrazbo strojne smeri strojništva.
-	aktivno znanje angleškega jezika.
-sposobnost samostojnega dela s programskim orodjem (Windov^. Microsoft Office, AutoCAD. Pro/Engineer). Prednost pri izboru bodo imeli kandidati :
-	z opravljenim strokovnim izpitom za odgovornega projektanta s področja strojne stroke (Zakon o gradivi objeictov).
•z Izkušnjami pri projektiranju energetskih objektov In transportnih naprav.
Projektanta s podro^ elektrotehnike (m/i)
Od vas pričakujemo:
-	univerzitetno izobrazbo programa eiektrotehnike, smer avtomatika - elektronika,
-	aktivno znanje angleškega iezika
. sposobnost samostojnega dela s programskim orodjem (Windows, Microsoft Office. AutoCAD. PCAD). Prednost pri Izboru bodo imeli kandidati:
-	z znanjem s področja strojnega programiranja,
proti eksplozijske zaščite, fotovoltaike, načrtovanja tiskanih vezij, projektiranja elektronskih sklopov, -z opravljenim strokovnim izpitom za odgovornega projektanta s področja elektrotehniške stroke (Zakon o graditvi objeictov).
Prolektanta e podro^ elektootehirike
Od vas pričakujemo:
-	univerzitetno izobrazbo programa elektrotehnike, smer industrijska elektronika - energetika,
»aktivno znanje angleškega jezika,
•	samostojno delo s programskim orodjem (Windows, Microsoft Office, AutoCAD).
Prednost pri izboru bodo imeli kandidati:
-	z znanjem s področia strojnega programirania ter projektiranja elektronskih sklopov.
'Z opravljenim strokovnim izpitom za odgovomega projektanta s področja elektrotehniške stroke (Zakon o graditvi objektov).
Nertavll^ca BtleUfrfc im/mi
Od vas pričakujemo; -srednjo poklicno izobrazbo orodjar, ' najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju nastavitev in vzdrževanja orodij (rezilna in upogibna orodja),
-	poznavanje orodij Microsoft Offîce.
Pri zaposlitvi delavca z delovnimi izkušnjami bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s 3- mesečnim poskusnim delom. Če bomo zaposlili pripravnika, bomo delovno razmerje sklenili za določen čas. za 12- mesečno pripravništvo, z možnostjo podaljšanja. Nastop dela za delovno mesto nastavljalca stiskalnic je mogoč takoj, za delovna mesta, kjer se zahteva VII. stopnja, pa po 15. septembru 2007. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogoiev sprejemamo 15 dni po objavi na naslovu: HTZ Velenje, l?^ d.0.0.. Služba za usposabljanje In zaposlovanje. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje ali na E-po§to: lnfo@htz.si.
Varno sončenje <2)
Zosata
pred
soncem
Pfše: Sabina Grm, mag. farm.
Ko/a ima i)brarabne meha-nb.me, ki predstavljajo določeno naravno /aščiio pred sončnim sevanjem. V koži nastaja barvilo melanin, ki se po sončenju po-
makne v gornje plasti ko/£, /ato po 24 do 72 urah ko/a potemni. Porjavela koža torej ni znak zdravja, ampak /nak obrambe of^anizma.
To je vsekakor premalo za zaščito. Poleg ustrezne obleke, sončnih očal in pokrivala je nujno uporabili tudi kemična sredstva za zaščito pred IIV žarki,
Najbolj učinkoviii <50 varovalni pripravki, ki vsebujejo kombinacije različnih UV filtrov. Cîledc na učinkovitost in koncentracijo IJV filtrov imajo izdelki različen \JW faktor, ki nam pove, koUktv krat djje smo lahko na soncu
gfedc na nezaščiteno kožo. izbiro in uporabo ustreznega varo val nega pripravka I ali ko preprečimo sončne opekline in preob-čuiljivostne reakcije kot ludi dolgoročne poškodbe, kol je prezgodnje slaranje ko/e in kožni rak.
Izbira pripravka za sončenje je odvisna tjd starosti, tipa kože. stopnje porjavelosti. časa in kraja izposlavljeaosti soncu.
Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in visoke koncentracije velikega števila različnih organskih UV Tillrov, predstavljajo večje tveganje za nastanek alergične reakciie.
V lekarnah vam ponujamo visoko kvalitetne in dermatološko preizkušene izdelke, ki vam bodo nudili /al^čilo pred posledicami sončnih žarkov. Seveda bo zaščita usire/na le ob pravilni uporabi. Zaščitno sredstvo je potrebno nanesti vsaj 20 do minul pred sončenjem in pozneje vsaj vsaki dve uri, ko ste na soncu, /a vodne aktivnosti uporabite izdelek, ki je označen kot vodoodporen. Nanašati ga je potrebno enakomerno in v zadostni količini. Po plavanju, močnem znojenju ali brisanju z brisačo je potrebno izdelek ponovno nanesti. Kljub uporabi zaščitnih srcd-
siev se med 11. in 16. uro sončnim žarkom raje izogibajte in ne pozabile, da imajo svojo moč tudi v oblačnem vremenu. Pri vsem tem pa ne pozabimo na nego kože po izpostavljanju soncu, saj vzAlražena rahlo pordela koža p<i-trebuje dodatno nego.
Še posebno pomembna je zaščita otroške kože, saj imajo otroci tanjšo in bolj občutljivo koža kot odrasli. Dojenčkov in majhnih otrok nikakor îîc smemo izpostavljati soncu neposredno. Izdelke za zaščito pred soncem uporabljajte pri oirocih od šestega meseca dalje, seveda pa ob tem ne pozabile zaščite z obleko
in senco. Hude opekline v otroštvu lahko vodijo do poškodb, ki se pokažejo v življenju kasneje.
Vem. da se danes večina ljudi zaveda možnih posledic prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Toda soncu se ne moremo in tudi ne želimo povsem izognili, Še posebej v počitniških dnevih, ki so pred nami. Pred odhodom na počitnice vas vabim, da se oglasite v naših lekarnah. Svetovali vam bt>mo usirezne varovalne pripravke za zaščito pred soncem, sredstva za nego pn sončenju in kaj naj b<i v potovalni lekarni, ki jo boste odnesli s sabo na ptačil nice.	■

Upokojenci, ki pojejo kot mladeniči
Koncert ob 45-letmci Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje poln presežkov - Mlada zborovodkinja je vpeljala drzen program, ki so mu pevci dobro kos
Veier\ie - Dvorišna velenjskega doma kullure je bila prejšnjo sredo zvccer polna. Obiskovalci vscb starosti so ludi s svojo priso-inosijo počasiili 45'leinica delovanja Moskeg« pevskega /bt^ra Drusiva upokojencev Velenje. Konccri je bil izjemno prijeten, za kar so poskrbeli ludi gostje. A dejstvo je. daje bil to večer, na katerem so biii glavne /vezde pevci zbora, ki jiti zadnjih pel lei vodi umetniška vudja Metka Smirnov Oštir.
/borovodkinja jc k{)ncertni pro gram razdelila v tri smiselne dele. v prvem so priletni pevci /apeli pel narodnih, le tudi sicer najraje pojejo, v drugem delu so predstavili §rirl dalmatinske pesmi, ki so ob solo vložkih mlajjic okrepitve • Boštjana Ostirja • zveneli odlično. Najbolj pa so zagolovo navdušili v zadnjem delu koncerta, ko so peli pesmi drugi.i narodov: špansko, rusko, angleško in makedonsko skladbo so odlično interpretirali.
Sploh, ker se večina od pevcev, ki se jim vidi. da res umivajo v peiju. leh jezikov nikoli ni učila, /e selektor na letošnji reviji pevskih zb<^n)v Pozdrav pt>mladi je v kri-liki zapisal, da je končno poslušal upokojenski pevski zbor, ki zveni zelo n eu pokoj ensko, mladostno. In zagotovo so se lahko s tcsm stri-
njali tudi vsi. ki so prišli na slavnostni koncert. Na njem so nastopili tUdI plesalci Šaleškega folklornega društva Koleda • skupine SOK, in vokalne skupine Cantemus, kije letos zmagala na festivalu vokalne glasbe Sredi zvezd v/alcu-
Umetniška vodja zbora Meika Smirnov Ošiir nam je povedala, da je zbor nasial leta 1%2. Kontinuirano je v njem pelo od 20 do 30 pevcev. Zbor so med drugim vodili Janko Lukman, Milan Mar-guc in Branko Mahne. »Pred petimi leii so se pevci obrnili name in mi ponudili, da prevzamem /bor. To je bil zame izziv, saj sicer
vodim otroške in mladinske pevske /bore, /ato sem sprejela. V zboru je 20 pevcev, najstarejša sla Jož« Oštír in Fric Camlek. ki sleeia let, oba pa redno in vesrno hodila na vaje. Prav lako rudi Ciril Špital, ki v zboru poje že od svoje 28 leta in je skorajda med ustanovnimi ćlani zb^^ra. Zacel je namreč leta 1966. Zbor je danes malce pomlajen, /a vsak glas sem pridobila vsaj en mlajši vokal. Vsem nam je bistveno veselje do peija, kar se vcrjelno pozna tudi med našimi nasiopU nam je povedala Metka. In res se!
■ Bojana Špegel
20 pevcev Je pod vodstvom Metke Smirnov OŠtir dokazatof da lahko upokojenski zbor zvoni zeio mladostno. Pripravili ao odličen program.
i
r
S pesmijo v vas
Šoštanj, 9. juitij - Petje na vasi je družabna prireditev, ki /e nekaj desetletij poteka pod okriljem medobčinske Tveze daištev upokojencev Velenje. Tokrat so jo priredili v organii^aciji šoštanjskega društva upokojencev. V avli šole se je predstavilo sedem zborov, ki so se pn svojem nastopu (opredelili na dve zapeli pesmi različnih avtorjev in vsebin. Nastopili Mešatii pevski sestav Dl) Vinska Gtira, Šentilj, Šoštanj ter Zaria iz DIJ Pesja. Poleg njih pa Ženski pevski zbor DU Velenje in ženski pevski zbor Jelka iz Slovenj Gradca ter Moški pevski zbor DU Velenje. Vsak sestav je prejel plaketo iz rok predsedtiice me-dobcinke zveze gospe lltjze Ane Iltibar, uvodni pozdrav je k prireditvi prispeval predsednik gostujočega društva iz Šoštanja gt)spc3d Le:>p(ild Kušar. ta je med drugim povedal, da so se z vscj odgovor-no5tj(> in ponosom lotili prireditve. vsem nastopajočim pa zaželel dobn) počutje in veselje ob zapetih pesmih. S prireditvijo se je zaključil teden upokojencev, kije vsebinsko z.ajel tudi druge aktivnosti v okviru društev te /veze.
■ M. Kompro), foto: D. Tonkii
Laboratorij prihodnosti
Nataša Tajnik
Oh ohish/ ra:sidm/i i>ofiišn-eruii salonov in prelisiavarjju revij Hodohnega noiranjega ohUkomnja me zadnje čase obllm mrzel pot ob ffiMl nu bodoče sianovalce. Minimalne linije in tvmm bane. ko'^inska ueriinoíil bi\šfh ogromnih Šolskih hiliinj In ke/nij-skill lahoruUtriJi^y so seJC nesli.^no splazile v nase domove. Vrli ob-likovnici ktiHifV' so 2ačeli postavljali brezosebne proslore. //avdalin-Jene s irendovskim minimalizmom. okntfno hladno sierilnosljo in bleščavo lupino novih, svetlečih materialov, ki privabljajo zlasil mm^<»l7ne insianr ^05i>0dinjť. Hvtlovm znane dizajnerske blagovne znamke so /Jrepofrebne za usr\'arjanje prestiža In fxnnembnosti v gospodarskem koniekslu pmizv^/alcev. Ko/ oirok se spomnim vonja kubinje m(4e mame. ome in habiee. Vedno se Je nekaj peklo in kuhalo, vàisib Je ki^yelo mleko ali œ zaigal iiarameliziran sladkor Spomnim se zimskega vonja po loplenu Kuhlr^a je bila vedno središče. Polna taksnih in dmgaànil' pripomočkov za liripravo hrane. V kuhinjah ^ gradijo odnosi med drtčinoin ostuHml V kuhinjah se skriva bistfo materialnega pretiveija. priprava hrane, ki nas naredi zdra\e ali pa ne. Verjetno se bol/ša hrana skuha v l)o(/ prijaznem In mehkem prosioni, ko nam gat/KidlfH'am ni potrebno/>a:Hi ali se bo v.sak noiev ris j>oz-nul na puhu ali tie. aH /w skipela Juha pusilla sledi na dragocenih elenjemih celoie, za katero smo odiiell celo premoženje. Razmik-Ifunt lahko tudi dn/gače, du čc sa kuhinjo sodobnega firinimalis-ličnega videza odšicjemo zoleien kup denarcev, polenilakem tako ali iako opravffamo lakšno pomembno full-iinie sIužIjo. ki nam Jo prinese, in tako ali tako nimamo časa za ui)orabo kuhinje, ki nam sluti dejansko samo za okra% nekega predela našega do fnovanja. Res pa,le. da novodobne gospodinje pripravljajo hrano drugače, kol smo vci/eni. Okus/ so sicer verjet/ro bogati, vendar /iji-hova priprava v.'itopa vštric z občutjem sodobnega dizajna kuhinj. Nawdiia sledeča: v roke vzamete vrečko, Jo na zgornjem robu odprete in ryeno vsebino .'Hresete v lonec, ki sle ga prej naixdnili z vodo. Dobro tn>me^ate in počakajte S minul, da zavre. Za pripravo slast/ie lorte uporabile dve vrečki, jih odprete in ... Iako novodobna gmtfodlrtia ne i)Oirehuje nožey\ ne porah! veliko časa. ne uniače ničesar In mirno lahko soblva v hladni sodobni kuhinji -laboratoriju prihodnosti, kjer bo vetjetno nasled/\li tre/id po/nuld prijazne gospCfdinjske ai>arale. ki bodo po prindim lonček kuhaj skuhali vse. kar si srce poželi, in odprli namesto nas vse vrečke l/b stani dobrot kapitalizma.
Sprasiyeni se, ali ni drutinsko zivl/enje v kuhifi/i resnično tako pomembno in ali ni priprava hrane prijelno opravilo, ki hI si za-sluillo prijazno in toplo obliko /nosiora in elementov v njem. Ali smo res tako ')dvtsnl od udih razmišljanj, da svoja zapostavimo in verjamemo samo blagovni znamki in i>resilt^i, ki ga narekuje kapiiai
Ali je /nožno, da je v kulti/tji gugalnica. ali da Je kuhinja iz pravega lesa. ulije možno, da so v kuhinji roie. da Je pult robustni hrast, da se otroci ign^fo pod mizo in kracajo /x) hladil/tiku. aH je m<úno. da i)ri'Je mimo pes. polaca in umaie specialne fuge keramičnih phščic. la katere .^mn oiišteli cé^lo premoženje. Vse je tnozno. kakor iellte. Ve/idar sodobna kuhinja minimalnih oblik in novodobr/ih svetlečih malerialov tega na dopušča. Ni v življenjskem stilu novih lastnikov kuhinje, kjer vlada tišina /lovih gospo-dinj.M apaniiov. kjer ni vidnega prsi/iega odtisa in vlada osveiujoč raipršiJca za zrak in kjer brez svetovar/Ja notrwy'egû opremljevalca ne znamo obesiti na steno niti koledarja s lifHčnimi n/ofi\i. Z nown dizajnom dobrodošli v svet prihodnosti hladnih kuhinj In hladnih ljudi.
PBEOPROC^	NIC 2Z OPEN AIR ELEKTRO
BOCGI WONDERLAND IN TURBO MASTAŽUR na vseh tf^^f
pr^ajnlh me3tlh Eventlm-a, Kompasové poslovalnice, ^^^^ ^ T---
trgovine 8lg Bang, Internetna prodaja na: wsvw.eventim.sl NLBw Leasir^ ^tnglav
in WV/W. vstop ni ce .C o m, www.potovanje.sit telefonska prodaja na: 031 349 000 (pon-pet 8h-17h)
u

FORA IE: RAZVAIANIE
Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je Fori... Vsa fôzvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. FFFMPtSxa« murn | KennvS. /'RCOlUR
fon Fdshian, Premer nova i A, 3320 Velenje, www.furl.ii.

107,8 MHz

Glasbene novičke
Sreča v nesreči
Du ni!í5-eéa nikoli ne p{)čivfi. %ti je piîtrdilo tudi V po ieJeljek. nekaj po 16. uri, V naših radijskih prostorih jc namreč prišlo do požnra, povzročil pa ga je brczprckiniiveni napajalnik. Vnel seje, ćeprav je bil 10 dni pred lein na servisu. Sreča v nesreći je bila, da se je lo /godilo med oddajanjem, ko je bila prisotna radijska dežurna ekipa, sicer bi se lahkih /godila prava ka-tasirofK. Odpovedal je namreč tudi alarm. Pa se zanesi, ćc se lahko.
Daje p<> žar povzročil malo/medc.je jasno, ni pa • na srečo • povzročil velike škode. Zato se moramo /C a hvalil i velenjskim gasilcem, ki so se izkazali, prisebnosti vodje radijskih tehnikov Mitja CrHnika 1er našega računalnikarja * profesorja Andreja Obuja, takratnima dežuniinta
tonskemu tehniku Marjanu Slapniku in mode-ratorki Karolini Destovnik. pa se komu. Slabo uro nismo mogli oddajali programa, vendar na valovni dolžini 107,8 Mliz ni bilo popolnega mrka. /a to. da so takrat naši poslui^alci lahko prisluhnili glasbi, so poskrbeli zaposleni na od-dajnikili na Plesivcu, ludi njim hvala.
Sicer pa so v polnem zamahu priprave na piknik. Ta bo v soboto ob vsakem vremenu na »piknik placutf v Doliču. Nanj smo povabili tudi vse radijske in časopisne sodelavce. Verjamemo, da si bodo vzeli čas in da bodo prispevali kanček k dobremu ra/po Me nju.
■ Tp
Gds//ct so bifî takoj na kraju požara
Fince ceni tudi vlada
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteks vsako soboto ob 9.35 mi. Zmagovalno skladbo pa lahko sliške v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 3.3Û in po poročilih ob 18.30.
1.	GWEN STEFANI -4 In The Morning
2.	PINK feat INDIGO GIRLS • Dear Mr. President
3.MIXA-Bad	Girl
Prikupno julnokalifornijsko dekle Gwen Stefani trenutno zabava svoje oboževalce na razširjeni sv& tovni turreii. na kateri predstavlja svoj zadnji album The Sweet Escape. Nainovejši ladijski single s tega albuma nekdanje pevke skupine No Doubt je skladba 4 In The Morning, ki ste lo izbrali za pesem tedna v programu Radia Velenje.
' LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsdk četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 10.6.2007 ($t.:733):
I.IGORINZZ: Šeen gisž
2.	OBJEM: Marjetka
3.	LJUBLJANSKI DKTIT: Kol'kor kapljic, tol'ko let
4.	SPEV; Edino upanje
5.	GAŠPERJI: Za sankom
6.	KRČEK: Pozdravi iz Slovenije
I P£VCI IN 300CI REBER: Kje so listi lepi časi & RIMLJANI Micika
9.	Ans. ROKAŽLIMDRE: Najlepše je. kadar sva skupaj
10.	HERMINA ^GOVC: Ciklame
...večna: vvww.radiovelenje.com
Vili Grabner
Vaya con Dios v Ljubljani
Belgijska skupina Vaya con Dios, ki jc v 80-ih in 90-ih navdušila s hiti kot so What's A Woman. Dtui'i Cry For Liv uie. Nah Nch Na in Puerto Ricu prihaja v ljubljanske Križanke, Na dveh zaporednih večerih 18. in 19. junija sc bodo predstavili s starimi in novimi hiti, obarvanimi z Ih-lino, ja/z, rock, flameuco, blues, ciganskimi in drugimi ril mi. Njihovi začetki segajo v leto 1986, koje njihov prvi single Jusi a Triend Of Mine postal veîik hit. Pa nekaj lelili kraljcvanja v samem vrhu svetovnih glasbenih lestvic je skupina razpadla, njihova pevka Dani Klein pa je kari-
ero nadaljevala kol solistka do sredine 90-ih leu ko se je tudi sama umaknila iz javno-Sli. Leta 1999 je začela s Štirimi glasbenimi kolegi ponovno usivaijaii. Pel let kasneje st) prenovljeni Vaya con Dios s Kleinovo na čelu izdali album Ihti Promise. 20-lei-nico glasbenega udejsivova-nja zasedbe pa so lani zapeča-lili §e z albumom The Uiti-male Collection.
1'inska hard rock skupina Lordi, kije na lanskolei-nein l-.urosongu svoji domovini priborila zmago, je v t!ezcli tisočerih jezer poslala pravi narodni ponos in v svoji domovini uživa veliko podporo vlade. Ro-keiji v nenavadnih, žc kar strašljivih opravah, so se najprej znašli na finskih pošinih znamkah, pred kraikim pa so od tamkíyšnjega ministrstva za kul-lUR) prejeli se 300 000 evrov za snemanje iriler rock muzi k a la. v katerem boúo glavne vloge igrali člani benda. MIm naj bi na velika platna pri^l februaija prihodnje leto, ko naj bi tudi izšel novi album Lordov.
Nič več turbo folka
Turbo Angels so se poslovili od turbo folka in z novo podobo zakorakali v pop vode. Predstavili so novo pesem Na 13 a h am e. za katero je glasbo in aranžma napisal Raay. besedilo pa Trkaj. V skladbi Si)deluje tudi nigerijski raper JD Passy, ki je poskrbel zj urban dodatek k skladbi. K(mec meseca bo skupina izdala ludi CD single s skladbo Na Ba-
hame. na ujeoi pa bo tudi videospoL Poleg lega jih v mesecu juniju čaka j^e velika promocya nove pesmi. Skladbo so posneli kar v ireh jezikih • poleg slovenščine še v angleščini in hrvaščini - in kol zanimivost povejmo, da bo skupina z omenjeno skladbo zastopala slovenske barve ludi na mednarodnem glasbenem festivalu Marco Polov Vukovarju na IL*-vaškem med 20. in 22. julijem.
Ostali brez opreme
Skupini Makeup2, ki se le dni predstavlja z novim singloni Napaka, so promocijske načrte prekrižali nepridipravi, ki so prej^ji leden vdrli v njiiiov pros-
tor za vaje v Ljubljani. Poleg materialne škode na objektu, ki sojo povzročili z vlomom, so skupini odtujili nekaj glasbene opreme, med drugim ludi poseben snemalnik. na katerem je bilo nekaj novega materiala - demo posnetki novih skladb, ki bodo izšle na novem albumu. Skupina jc seveda v skrbeh, kajti odtujitev glasbene opreme pomeni tudi veliko le-7^vo za prihajajoče ktîncerie. /ačasno rešitev so našli pri glasbenih kolegih, ki so prijazno postidi 1 i del svoje opreme za to, da bi makeup2 lahko izpeljali dogovorjene konccrie. med katerimi bo najpomembnejši prav gotovo nastop na glavnem odru puljskega festivala Viva l-a Pola na Hrvaškem.
Odlični Goterjevi harmonikami
Od 7. do 9. junija se je v .Sierzingu v Italiji (Ju/.na Tirolska) odvijalo svetovno prvenstvo v igranju na dialonično harmoniko. Konkurenca je bila /elo močna, saj so se tekmovanja udeležih harmonikarji iz Avstrije. Nemčije. Iialije. Slovenije, Slovaške in Ukrajine. Nastope je ocenjevala petčlanska žirija, v kateri je sedel ludi prof. Zoran Lupine. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci (îlasbene šole Gt)ier in dosegli odlične rezultate. V skupini junior do IX lei
je Nejc Pa čni k osvojil drugo meslo. v skupim senior nad IX let pa je Matej Banovšek zasedel drugo, Primož Zvir pa tretje mesto. Ni)va svetovna prvaka sla poslala Markus Oberleitner (Avstrija) med juniorjj in Michael Retlig (Nemčija) med seniorji.
Miss Jools spet v Velenju
v soboto, 23.jumja»bovkluhu Max potekal večer elektronske glasbe, na katerem bo kol gosija nasio pila ena najbolj znanih house didžcjk na svelu Miss Jools. Angležinja, ki poleg tega. da vrti odlično glasbo, odlično tudi izgleda, se z vrtenjem elekiron-ske glasbe ukvajja že trinajst let. Začela je na nekdanji londonski piratski radijski posiaji Girls I'M, bila

7'

dolga leta rezident DJ v znanih londonskih klubih '['lie Annexe, Enigma in The End ter nastopala na številnih dogodkih elektronske glasbe po vsem svetu, od Avstralije do ZDA. od livrope do Singa-puija. V Sloveniji je nastopila že nekajkrat, predleli pa je navdušila ludi v Velenju, ko je bila glavna zve/da house Roora na prireditvi Design Of Love v Rdeči dvorani. Tokral a» bo predstavila v klubskem ambieniu kluba Max. Poleg nje bo nastopil ludi d^v mači DJ Briee, sicer rezident celjskega kluba Escape. za ogrevanje in ohlajevanje pa bosia poskrbela Arly iu Ticko.
100 NAGRADNIH DNI. POIŠČITE FORI! f
Vzemite sj 100 priložnosti za sodelovanje v žrebanju za skuter Aprilia. Pfičetek nagradne igre je 10. april. 2007. Obiščite prenovljeno trgovino Fori fashion na Prešernovi v Velenju.
ffFwFàStw , mUOn , KennyS
Fun Fashion, Prešernova C€SU lA, 3320 Velenie. www.iofi.si
nawirMi


14. junija 2007
Marjeta Primožič, koordinatorka gibanja Mladi raziskovalci za razvoj ^ Šaleške doline, je med drugim zadolžena tudi za promocijo Šolskega centra Velenje. Da je takole zadovoljna ob koncu šolskega leta zanjo ni običajno. Prej bi jo zaradi nevroze in potnih dlani lahko srečali s papi> natim robčkom v rokah, kot pa takole.« imam tehten razlog za to. Vse mi je namreč padlo dol. V naslednjih nekaj dneh bom na dopustu in bom »špilala« varuško pri vnukih v Nemčiji. To pa je vse kaj drugega kot protokol ob obisku Janše in Zvera na otvoritvi Medpodjetniškega izobraževalnega centra,« je komentirala razpoloženje.

Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh in dl- 0 rektorica ORA SAŠA, Jasna Klepec. Dve uspešnejših žensk v SAŠA regiji, ki natančno vesta, kaj bi radi. Obe se v okolju, kjer delata, odlično počutita in dobro znajdeta, pa čeprav se je treba pogosto bosti s predstavniki nasprotnega spola.
Brane Vrtačnik (Cigrad) in Mirko Andreje (Nizke gradnje) obnavljata Milanu Forštnerju (Fori), zakaj ekipa gospodarstvenikov in poli* ti kov SAŠA regije v nogometni tekmi proti ekipi vlade ni bita bolj učinkovita. Kot vemO; je izgubila s 4 : 1, edini gol za domače pa je zabil podjetnik Rudi Lesjak. »Ni res, da nismo imeli strategije,« sta se nogometaša branila pred Forštnerjem. >*Imeii smo jo, imeli) Šla je v smer, da je treba gostom pokazati potrebno spoštovanje, in pokazali smo ga.«
Kot doma
Premogovnik Velenje bo vodil odkop premoga tudi v Bosni in Hercegovini. Nekateri zaposleni se bodo počutili kot doma.
Po evropsko
Tudi obrtniki se zavze* majo za bolj evropski de-lovni čas. Da bi kot nadcH mestilo za čas malice delali pol ure dalj. Tisti, ki so pri njih zaposleni.
Zoževanje
Nekateri precej zožujejo meje bodoče pokrajine Saša. Nekje sem prebral, da bodo prireditelji iz Velenja goste popeljali po regiji Saša in v Logarsko dolino.
Mastodont
Velenje je dobilo novo fešto. Mastodont fest. Nekateri pravijo, da se je v program najbolj vključila občina. Obnovila je podhod Mastodont.
S kmetov najboljše
v večjih mestih so priljubljene prireditve o do brotah s kmetij. Pa saj je
znano, da s kmetov prihaja vse najboljše. Šele potem, v mestu, se p<^ kvari.
Vikend popis
v Velenju se jutri in v so boto obeta pravi vikend popis. Popisovalci nepremičnin bodo popisovali vikend naselje Kunta-Kinte.
Čudno se sliši
Res se sliši čudno, če tudi v kakšnem invaUd-skem podjetju tarnajo, da jim primanjkuje delavcev.
Ne le navadna selitev
še vedno se nadaljujejo aktivnosti za selitev dela Letuša iz občine Bras-lovče v občino Šmartno ob Paki. A vse kaže, da to ne bo le )»medobčin-ska« selitev. To bi bila tudi selitev iz Sa^dnjske pokrajine v Sašo.
Težko shajajo
Naii gradbinci vse bolj tarnajo po starih časih. Brez gradbincev iz nekdanje Jugoslavije težko shajajo.
Na Balkanu lahko bolje obrnete svoje prihranke.
Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobro otxaíatj denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je ve?and na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej vfsje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008.
Infotmacije: 080 88 00
Auslrla Cfeditansidit d d. l^bljsta, {rrafllr^a 140, Lfjbl^a
Banl^Vustria Creditanstalt
'^KBMInfond
Dnjiba za upravljat^ á^M.
KBM Infcnd, družba Z9 upravljanje, d. o. 0.« Vita Kreigherja S. Maribor, upravlja o$9m vžajemnihskiddov: uravnotežena vzejemna sklada Infond Hrast in Infond Urevnotežanl ter delniške vzajemne skbde Infond Delniskt. Infond €uropa, Infond PanAmancs, Infond Life« Infond Ener^ m Infond BRIC. Naložba v vzajamnt sklad je tvegana in nô jamči donosov. Najviiia v^pna provieijs za Infondove vzajemne sklade |e3%. Vrednosti enot premoženje vzajemnih skiddovlahko vlagaiel)! in vsi 2amieresirem vsakdan spreml;djo v časoppsihVečer, Delo, Dnevntk in Finance, objavljene pa so tudi na splatnt strani (www,tnfond.sO in ďnigih spletnih servisih. Prospekt, v katerem so ob]avl|en3 tudi pravile upravljanja, m izvleček prospekta vzejemnih skladov lahko dobite brezplačno na sedežu dru2be. ne vseh vpisnih mestih med uradnimi uremi oziroma oboje naročile po telefonu I0^Z29 2080.080 2242). lahko pa si ;u ogledate tudi na nasi spletnt strani. Vsak vlagatelj ima previco zahtevati prospekt ter zadnje objavljeno letno m polletno poročilo.

SPORT IN REKREACIJA
Gusarska avantura za konec sezone
/d rokomciaši <îorenja je zelo razburljiva sezona, ki pa so jo na koncu sklenili v "iklaclu s pričakovanji - uvrsliivijo v ligo prvakov. Prejšnji pcick so /aveso imd prvenstvom spusiili šc s tradicionaloim. pfv siovno-dru/abnini dogodkom oh Velenjskem jezeru. Družabni dogodek jc bil v slogu gusarskih avaiimr in preccj adrenalinsko obarvan. V mešanili skupinah sponzorjev, ig. ralcev in novinarjev ter uprave kluba so se na lov /a zakladom podali prav vsi, Večer pa ;e organi/a-řor popeslril ludi / mulUmcidjskimi vtisi s preickle sezone ler s plesom trebušne plesalke. Dogodek je bil prijeicn in zabaven.
Na zaključnem dogodku je roko-mciascm Ciorenja za dnigo mesto p<xJeIii «"ebrne medalje tudi direktor MIK. Celja, generalnega pokrovitelja prve moške rokometne lige, iTaiicI PllhiTsck.
Kapetan ekipe Sťhasljan S)viè je
ob tem povedal, Ja že dolgo ni bilt) v klubu Čutiti toliko sproten osti in zadovťiljsiva. «Vesel sem, ila se je našega dogodka udeležil tudi gospod Pliberšek. Sam d<5godck ocenjujem pozitivno, saj smo se v tekmovanju po gusarskih etapah lahko dobro spoznali in nasmejali. Ttidi jadranje pred tednom dni je bilo
nepozabno. najboJjsc doslej. Rečem lahko, da smo veseli za omo-goi^en kratek o<]dih na Jadranu in da je bilo morje bolj mirno kot sezona. Veter pa Je ravno prav pihljal. Zahvaljujemo se upravi kittba in predsedniku, da nam je to omogočila. Uspešno smti zakliucili sezono. izpolnili cilj. se srečno vrnili
7. jadranja in sedaj gremo novim izzivom naproti. Caka nas §e nekaj treningov, potem pa zaslužene počitnice, na katerih se moramo dobro odpočili, saj nas čaka naslednje leto pestra in naporna se/ona,«
Najboljše nogometašice - Lučanke
Kcuiee minulega tedna je bito v Murski Sobtîii finale šolskega prvenstva v m)gotnfliii /a dekliee. Na i^cm so nastopile štiri najboljše ekipe iz vse Slo vcnile. Zallnalisie so veljale učenke iz Prekinujja. ki so naslov tir/avnih prvakinj doslej osvojile /e petkrat, ^stič jim tega naslova ni uspelo osvoilti, sal so jih presenetile mlade nogomctasice /gtM-nje Savinjske doline, Te so že na prvi tekmi z zadciktw Jasne I'untek prertiagale vedno neug^xlne nasprf>-tnlce, ekipo Piid. ki je ob tomcu osvojila drugo mesto. Ko so v dnigj lekmi z zadetkoma Jasne in Mc^c Funtek picniagale še douiačinke, so se praktično ^e lahko veselile naslova državnih prvakiiy. V zat1i\iem sreeaniu z ekipo O^ Ooijc sicer igrale netxilo-čcno 2 : 2, a jc rc/ultat /adoSčal za
osvcjiiev naslova. Veselje l.uekih deklet m njihovih navilačcv po končanem tumiiju Je ie/ki> opisali.
Uspeh var<3vajik špoi tnega pedagoga Rajka Ruiinlka gre pripisali celo (ni ekipi OŠ Blaža Arnič« I ijče. veliko zaslug /a to pa ima tudi nćaib<ilj^ Ig-ralka (umiija Petra l 'un tek.
f>b povratku doniov sojini pripravili piistven spiejem in jih s tem presenetili župan občine l.uce Oril Rose in ravnateljica Valeiija Riibnik, pričakali pa so jih tudi številni krajani.
/a ckip(i l.uč so zaigrale: Pctr<i Funtek, Jasna Funtek, Jerica Be/iiv-nik. Tjaša Voter. Aleksandra Kaker, Mojca Tunick, Katja Matijtïvc, (»abi Robnik. Ana Metulj, Nives Krcbs in Klavdija Voler.
Cviklov memorial
v sptjmin na nekdanjega cxl ličnega Rudaijev^ga no-gonwtasa in reprezentanta Matjaža C'\ikta jc votl,siw) Rudarja pripravilo zanimiv mladinski (II-1X) mednar<xlni no. gonieuii turmr. /ačel seje včeraj, u-ajal pa bo do vključno nedelje (17. junija), Naro so povabili mlade nogomeiaše s HrvaŠke (hrvaškega prvaka /agreb. Medžimujje In Varteks), Madi^r-ske (TTC) in iz Bili (SajajeNo). Poleg gostiteljev pa na niem igrajt» tudi mladi nog<iineias{ Kopra. tctiîSnji slovenski mladinski prvaki, in iz DouižhI.
Kar trikonieniske prireditve
Mesec junii bo v Velcrtfu ukIí v znainejiju konjentškili prireditev, sa| bodo člani domače^ kluba ra prosLorti ob j^kalskein jezeru Ijn-bitelie korv razveselili kar trikrat.
V	nedeljo, 17. uiuja. se bo oh 14. uri začelo spretncjstrio in liitrostno tekinwanje kočij dvopreg, temu bodo ob 16. uii slc<lile biUCKitne dirke galoperjev in rekreativnih kiijii, Prireilitev Ixxlo nadajievali z zanifiiivim dni^^-njcm.
V	sohiilu, 2.^., in nťJťlja, 24. junija, bodo tekiue za Pokal Slovenije, v petek 29,. sohitn M\. in v iK'del>i, 1. juhja. pa bo áe državno prvenstvo za mlade konje, lutli letos bo na vse prireditve vstop ptx)st. ■
Deset let plodnega veteranskega tenisa
Letos praznujcjti velenjski teniški veterani okroglo obletnico delovanja. Pred desetimi leti ^ta Slajik^» (îorH'k in Staiikr» Ruikilf pričela vabiti upoko jenee, da bi se srečevali na Igriščili ob jezeru m udariali za zdravje po ru-u^eni /ogjei, Priliajali so listi, ki so imeli za sabo ze nekaj teniških izkušeui, in taki, ki so komaj dobro poprijeti za teniški lopar, da bi se preizkašali v igri dvc^jic. Danes šteje sicer neformalna, po sodalni pripadnosti pestra skupina vxilenjskiiï veteranov, zaljubljenih v tenis, 25 članov. Na Slovenskem ni taksne sk\ipine nitJ v kiajih z bogaio teniško tradicijo.
Med njim so riidaiji. obrtniki, uslužbenci, šolniki, diiektofji in celo nekdanll predsednik sltjvcnske vlade. Ob pone^leljkih in četrtkih se zberejo (pride, kdor pride) ob osmih, Opmvi-jo žreb in po iwreznl tabeli glede na število priscitnih igrajo tja do desetih, ozironu i>o petnajst minui. če le
udeležba večja, kol zmorejo igrišča, kar se redno dogaja v Beli dvorani, /a-Itvaljujoč omenjeni labeU, ki sojo izdelali sami in je takorekoč unikat, poteka zamenjava igralcev brez zapletov in pierekarg, Veteransko teniško poslanstvo nI namenjeno zgcHi tekanju po igrišču in osvajanju točk, čeprav je vsa^ poštena zmaga sladka. Pri igri priliajajo do izraza razjiolike ćlm'cškc karakterne lastnosti, ki jili morajo ak-teiji z veliko mero tolerance utiriti v plemenito sožitje.
Nič manj prijetno ni po krincanem boju. ko se usedej<i skupaj m zagret<3 preuesajo novice lega in onega sveia. Se posebcg je živaluio, ko proslavljajo rojstne dneve in zap»)jeít): »Kor kor kapljic, toirktï le(€. ali na pikniku, kjer sodelujejo ttidi boljše polovice.
/animivoje, da velenjski veteranski tenis delile iKUično. četudi tenisarji niso organizirani v drtižtvi:. Zadostuje predsednik, tcimični in blagajnik-
Starosma razlika je kar očitna. Nad sedemdeset let jih ijua šest, najstarejS 78. Največ jih je med šcj;tde set letniki, dva sta mlajša. Doslej ni bilo donator-jev, popustov nobenih in tudi Šaleški teniški klub se ne zmeni zanje. Pred leti so sicer nekaj časa bili sekcija lenjskega drtištva upokojencev, ki pa jih je izločilo, ker menda po njihovih ruerillh niso bili ćovo[\ tekmovalno naravnaiťi. Čeprav imajo v svojih vrstah nekaj nosilcev žlahtnili kolajn: dve zJati, tri srebrne in dve brc^nasti z državnega prvenstva ter dve zlati, srebrno in bronasto z mednarodnega prvenstva Sioveniie (nad 70 in 75 let). Napredek je očiten v tehnild, taktiki in zanesljivosti. Tiu.li kontlicija jih ne zapui^ča zlepa. Marsikatero srečaj\|e bi bilo vrelino ogleda. Veterani se zavedajo, da ztnage in kolaine niso pomembne. Večji sijaj ima prijateljsko druženje, spcx^tovanje in razumevanje ■ Bojan Glavač
REKLI sa .

.Mitjz PiKl^urk'k. župan Občine ^marino tA) Paki o uvrstitvi tamkajšnjega kluba v tretjo ligo: "Ig-ralccm in lisiim, ki so se ostali v vodstvii klub, iskreno čestitanj za uspeh. Fantje so p<}kazali, da so iz pravega testa. Kljub težkim pogojeni so dokazali, da hočejo in zmoiejo. l,a[tk{» rečem, da niso le d<»bri nogometaši, ampak tudi dobri mladi ljudje. So prava -ktapa« skupaj z dobrim trener-jetu.
Mnogi me spi'asujejo, kako na-piej. Želje za napredovanje so premalo. Po tem. kai* doživljam v prizadevanjih za to, nisem opti-îuist. ljudi, ki bi bili pripravljeni delati in kadrovsko pomagati okrepiti kitih, ni možno dobiti. Za n)ano je že precej pogo w:)r{>v, ventlar so v javnem njihovi odgovori negativni. Potrebno je njavsikaj postcjriti. Z^ tekmíwanje vvišji ligi se nc bomo prija\ili za vsako ceno. Občina je sicer pripravljena ponwgati. vendar iuîa svoje meje, ztuožnosii. Meninj pa ttidi, da bi se z nekaj dobre volje in tiste siožn<«U, kije včasih krasila ^marino ob Paki in je sedaj nekakr) izginilai dalo mmsikaj jvstoriti.
C'G ne bo Slo, pač ne ho Slo. Bo Ije je nehati kot pa delovati neorganizirano in inîpix^vizirBti zadeve. Toroj, če naj bo nogcunet, potem naf bt) takšen, da 1h) po-no^ kraju, kot je nenazadnje za-dniih let tudi bil.t	■
Lep uspeh nogometne soleNK Rudar
Končaiia su tudi nogometna tekmovanja v ligah Medrjbčiiiske zveze (MNZ) Celje. Rudaijevi dečki (IJ-10. letnik 1995 in mlajši) so se izkazali z osvivilvijo drugega mesta, i kipa IM2 (letnik 1994 in mlajši -na sliki) pa so bili še boljši, osvcjili so naslov prvaka MNZ, Tako sta obe selekciji sktipno prepričljivo osvojili prvo mestci, kar je lepa nagrada za Rudarjevo noj^m et no Šolo. ■

NA KRATKO
Uspeh mladih bridzistov
V Ankaianu je bilo pi w drzavnt» pmnstvo v biidzu v kategoriji osnovnošolcev. Udeležili so se ga tudi osnovnošolci Šaleškega britige kitiba Velenje. Pod vodslvom menU)rice Nu^e Ciošnik je svoj klub suvereno zastopalo pel učencev OŠ Gustava ŠiUha Velenic, in sicer Blaž SobtJčan, Grcg<ir Rus, Kristijan Kuliar, Niky Cîfdbant in Jurij KiKlrun. Dosegli so izjemen uspeh, deljeno 1. mesto. Državna prvaka v bridžu za osnovnošolce sta Hla/ Sfihočnn iii (îrv^or Kus,
DroUevo zpolniio normo za MEP
Na odprtem prvenstvu Kranja v soboto, 9. junija, jc mlada velenjska plavalka Nin» l)r(»lc v disciplini ^tX*) m pri^sto s časom 9:18,59 izptîlnila normo nastop na mladinskem evropskem pi venstvu. Prvenstvo bo od 18. do 22. julija letos v belgijskem mestu Antwerpen. Tekmovala bo na 50 m in Kt)0 m prosto ter 200 m hrbtno.
V	konkurenci M){) plavalcev iz 9 držav so nastopili štirie velenjski plavalci. Met) kadetin-jami se je z dvema zmagama izkazala tudi Tainara <í(Ayjšťk.
V	dosedanji 3I-letni zgodovini kluba so si takšen nastop izborili .\jda Valcl (1995 in 1996), Tiim Pand« (2iHK» in 2001 ), Aiulraž >'alel ( 1996) in Maja Smnvk (2001 ).
Izidi: ženske absoltttno finale - ni prosto: 6. Nina Drolc 9:18,59 (kItJbski rekoid); 200 m lu-buio: 6, Nina Drolc 2:28,88. kadetinje: 50 m prosto: I. Tamara Govejšek 29,04: Itlt) m ilelfin: I. 'famara Govej.šek 1: ll,.í5: mladinke: 200 m prosto: 2. Nina DnUc 2: |o,89; SOO m pnjsto: X Nina Dmlc 9:18.59; 50 m deltln: 5, Aida Praznik ion m delHn: 6. Ajda Praznik l:K),18: 50 m hrbtno: 9. Ajda Prazjiik 34.(Í9:2tK) m hrbtno: 4. Nina Drolc 2:2ii.3l. mladinci: 50 m prasto; 7. Jože Blazina 25,78: 100 m delHn: 9. Jože Slama 1:04.18,
Zakon je taborjenje v Ribnem!
Tako pravijo v Taborniškem dni.štvu I^hI Pusti grad Šc^štanj, ki šteje (skupaj s sekcijama na Polzeli in v Preboldu) blizu 27i) članc^v in bo čez dve leti šiel 50 let. Zlikaj prav taborjenje v Ribnem? Zato. ker lam preživi nepozabne pi'ičitnicc vedmf velita» člancw društva. Letos jih bo kar 130, od najmlajših do najsiarcjsih, tabor pa lK)do napolnili od 16. do 25. julija.
Tistim, ki letos nc bcxlo v Ribnem, prav tako ne bn dolgčas. Rcxl bo namreč ttidi letos pomagal Metlobčinski zve« piijateljev mladine Velenje pri vodenju .Sončnega nicsta na C/otich, Nekaj članov pase odpravlja med poletnimi počitnicanii v Anglijo, in sicer na svetovno srečanje tabornikov.
Taborniki praNijo: enkrat Uibomik. za vedno tabornik. Će za koga velja, potem to zagt»tovoza .šoštanjske. kajti ti trdijo, tla je pri njih vfttno zabavnih
Uvrstitev na svetovno veteransko prvenstvo
Mednarodnega prvenstva Slovenije v hoji in dolgih tekih v Kopru sta se udeležila tudi Velenjčana lio^dan Makovek in Uo^dau Podpcčan. Nastopila sta v hoji na 5,(KK) m in se fxilično uvrsUla, saj sta postala državna prvaka v tej disciplini, in sicer Bogdan Makovsek v kategoriji do 45 let, Bogdan Ptxlpečan pa v kategoriji do 40 let. S tem sta se uvrstila tudi na svetovno veteransko prvensivo v atletiki, ki bo v itaHfanskcm mestu Reccione od 4. -15. septemt)ra letos.
Don otroškega nogometa
v športnem parktt v .Soštairju, na tamkajšnjem nogometnem igrišču, je bil v soboto pravi živ žav.
Ob koncu nogometne sezone je vodstvo kluba pripravilo dan otraškega nogi)meta, na kiUerega so pc^vabili sclekctie nogometašev od U-8 do 1 ^ 14 s šaleško-sasHnjskega območja. Blizu 150 mladih je preživelo prileten dan ob igranju nogometa, druženju.
i>Naša prwlnostna naloga je vzgoja oirt)k. Naša vlztja je vrniti otrc^ke na to nalo lepo zelenico, pritegniti siarSe in druge Ijtibiielje nogometa. Skratka, žehmo vrnili življenje v la prvak, ki obstala že oó leta 1920,« je navdušen ob tolikšni udeležbi dejal predsednik .lanko Liliteneker, ki je šele nekaj mesecev pral sodnik SoStaiilskega nogomelnega kluba.

Tr<enia ni mogel prepreHti
Šmartno oh Paki. 9. junija • V soboto okoli poldneva sc je nesreča i^godila na regionalni cesli zunaj naselja Podpora. 3X4eiiii voznik oseb nejí a avtomobila jc vozil iz smeh Podvina proli Smsrlnemu ob Paki. V nepreglednem desnem ovinku je zapeljal na nasproiiio snmrno vozišče, po kalerem je la-krat s tovornim vozilom pravilno pripeljal 21-lclni voznik. Ta kljub zaviranju in umikanju ircenja ni mogel preprečili. V nesreči se jc voznik osebnega avtomobila hudt> telesno poškodoval.
Motorist ni uporabljal (elade
Mozirje, 10. junija • V nedelja malo po 21. uri se je v prometni nesreči na t)bmočju Luč v /gornji Savinjski dolni huje poškodoval 36-Ietni voznik kolesa z motoijem, ki je vozil a smeri Pndvolovljeka proti l.ućam. /aradi neprilagojene hitrosti je v preglednem ovinku izgubil oblast uaO vozilom in padel. Voznik, ki pri Yožr\ji ni uporabljal varnosine čelade, seje v nesreči hudo poškodoval.
Okoliščine nesreie policisti še ugotav-Ijajo
Topolska. 10. junija • V nedeljo piipoldiiii je prišlo do cicsrečc na lokalni cesti v Top{)lšicl. kjer sta trčila mladoletni voznik neregistriranega kt)lesa z moioijem. kije zavijal levo. in neznani voznik motornega kolesa, ki je trčil vanj. Po trčenju svojci poškodovanega mladolelnika odpeljali v dežurntj ambulanto, kjer so ugotovili, daje utrpel lažje telesne poškodbe. Ker tudi voznika motornega kolesa ob prihodu patrulje ni bilo več na kraju, okoliščine pron^elne nesreče policisti še ugotavljajo.
Odpeljal s kraja trka
Šmartno ol) Paki. 8. junua - V
petek popoldan je neznani voznik osebnega aviomobila (registrske oznake so policistom znane) pred bistroj em Aiija v Smart nem ob Paki zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano vozilo in odpeljal s kraja. Za kršiieljeni Se poizvedujejo.
Zvečer pa je v I jpiu vozjiik osebnega avtomobila zaradi neprilagtv jene hitrosti in vožnje pod vpli-
vom alkohola zapeljal s ceste in poškodoval /:ivo mejo in sadno drevje.
Marsikaj je zame* njalo lastništvo
v lorek. 5. junija, je neznanec $ koluta na delovišču podjetja illek-tro Celje na I.omu v Ibpolàci vzel 500 mcirov ctcklro knbla, vrednega 2.000 evrov, Na parkirišču pokopališča v Podkraju je neznanec vb)niil v osebni avto, izkoristil nepazljivost oSkodovanke in ji s sprednjega sedeža vzel žensko torbico z dcnarnico in dokumenti, Kasneje je z njeno bančno kartico dvignil še nekaj denarja. V Šaleku so policisti s tam parkiranega osebnega aviomobila byundai sneli ukradeni registrski tablici. Z dvorišča stanovanjske hiše v Rečici ob Paki je nekdo odpeljal starejše kolo sivo-rdečc barve, tz frt-nes centra na Gubčcvi jc nezna-îîec iz sprejemne pisarne cidnesel dva LCD mojiitorja.
V	petek. 8. jun^a. je nezjianec z vile na Ki>pališki cesli snel in odnesel dve zaključni letvi iz bakra, dolgi 4 metre.
V	soboto, 9. junija, ponoči so policisti obravnavali vlom v dve kombinirani vozili, parkirani pri restavraciji Jezero. Storilec je razbil steklo na obeh vozilih, iz enega pa vzel nahrbtnik modre barve, v katerem jc imel oškodovanec tri majice in denarnico z osebnimi dokumenti 1er bančnimi karticami.
V	ne<ieljo. 10. junija, so policisti obravnavali vlom v dva vikenda na območju Kunta-Kinte. V oba je storilcu uspelo priti, pregledal jc notranjost, odnesel pa ni nič. k stanovanja v večscanovanjski hiši na Janka Vrabiča je storilec odnesel kovček s pmnosnbn računalnikom in DVD predvajalnik.
Vponcdeljek. 11, junya. pa je na delovišču na Vodnikom v Velenju storilec izkoristiJ iiepazljivc^st delavcev in odnesel »nabijalno« ploSčo temnejše barve.
Padel s strehe
Velenje» S. junija - Na gradbišču novogradnje v Podkraju ^e je v petek pt)poldan pripetila deloviîa nesreča. Pri delu na strehi je spodrsnilo 35-leineniu delavcu, državljanu Bolgarije, kije padel štiri metre globoko. Pri padcu se je hudo pciškodovaL Z reševalnim vt)zJlonî so ga odpeljali na zdravljenje v Bolnišnico Slovenj Gradec.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. junija 2007 do 10. junija 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP| na območju mestne obe ne Velenje, občine Šoštanj in ob^ne Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume koncenttacije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MEsrm OBčm mE/\u£ URAD ZA OKQUi IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 4. junija 2007 do 10. junija 2007 (v mikro^ S02/m3 zraka) mejna vrednost; 350 mikron ^2/m3 iiaka
		
		
		
		
		
	i	
1 n rr^n n pp ^		
»4.Jun HS.Jun 06.Jun Hr.^n ■S.jun RB.Jun SlO.Jun
Potep po Dravskem Kozjaku
Prijeten izlet si nas je družinska druščina s prijatelji privoščila, ko smo se podali preko Drave na potep po Dravskem Kozjaku. V Dravogradu smo jo prečili in jo zapustili v Cîoriini pred Mulo. kjer smo se usmerili proii Uism-šh.'mu jarku ob i«oimenskem potoku Bistrica. Svoje jeklene ko* njičke smo zapustili v urejenem naselju in se minnj kapele podali preko skrbno zgrajenega mostu, ki čez potok vodi naprej proti slapu. Pleganien tanek curek vode je strmo padal preko navpičnih temnih skal in spominjal na veliko mogočnejši slap Šumik onkraj Drave na Pohniju, ki je nedavno terjal dvoje mladili življenj.
Vrnili smo se streljaj nazaj in se ob slapu podali v strmino ob dise-čili srebrenkah. Izhod iz gozda je bil obogaten s živobarvnim travnikom in otroci so si takoj okrasili glavice s cvetočim regratom.
Poi je bila sicer slabo oz. v lem delu pravzaprav ne-markirana. lepa pa zato nič manj, saj je vodila skozi brezov gaj do pstranih travnikov pod sv. Jernejem, Najprei smo se podali do njegc»ve prijazne cerkvice ob robu gozda in otroci so si radovedno prebrali strašljivo zgodbo iz njene zgodiv vine. Pri hli^.nji kmetiji smo posedli streljaj od zelt) mogočne lipe in se predajali toplini sonca ter prijaznosti gospodarja, ki je prinesel tudi kak »tekoč priboljšek«.
Pred nami je bila še lepa pot, ki je peljala tik ob avstrijski meji. se spustila v jarek in se nalo spel dvignila iz njega ter nas po pancv ramski razgledni cesti pripeljala do vrha gozdnatega Bricnika. katerega ime si je izbralo tamkajšnje Planinsko društvo iz Muie. Spel so imeli cjtroci delo - žigosanje dnevnikov in branje poduka o naravi iz bližnje table. Sledil je le
še spust do razglednega sv. Primoža nad Mulo, kjer smo gledali »pasjo predslavcM. Medlem so šo ferji poskrbeli zi prevozna sredstva in malica iz njihovih prtljažnikov je bila »pika na i« tega izleta. Spustili smo se v dolino, kjer vabij<i Dravski in K<iroški spla-varji na pustolovščino po Dravi, za kar so poleg nas najbolj zain-
?o mu IN mm
teresirani seveda olnKi.-Obljuba dela dolg in dr/ali sc je bomo! VABILO PUNINCEM: - sobota. 16. 6.07: PV.CA (wlo zahtevna pol) - PD Velenje. Sekcija Komunalno podjetje
■ Marija Lesjak


Iz policistove beležke
Pistola in mamila
V petek. 8. junu» zvečer, so policisti v Bevčah kontrolirali mlajšega voznika in sopotnika osebnega avtomobila. Voznik je imel pri sebi pištolo znamke C/., lip M70, kalibra 7,65 mm z dvema okvitjeim in 19 naboji, /a pištolo ni imel dovoljenja. Oba pa sta imela pri sebi tudi več AJ.U zavil ktiv in PVC jajčk s prepovedano drogo, heroinom in kokainom. Vo/Jiiku bodo nedwoljeno pose si orožja izdali odločbo o prekršku, za posedovanje prepovedane droge pa bodo zoper oba podali kazensko ovadbi).
Z drogo pa so se policisti srečali tudi v soboto, 9. junija, zvečer na Jenkovi. Dvema mlajšima moškima, eden od njiju je povralnik, so zasegli enajsi zavitkov marihuane.
Pretep pred Novo
v petek, 8. junija, sc je pred centrom Nova na Šaleški cesti sleplo več oseb. Nekaj jih je. ko
so ugledali policiste, urno odšlo s kraja. {)ki>liščine pretepa še ugotavljajo, kršitelje pa bodo podali v postor^ck.
Spravil se (e nad varnostnike
v soboto. 9. junga popoldan, se je kršitelj nespodobno vedel na prireditvenem prostoru Mer-catorijade. Hotel seje pretepati z varnostniki, do katerih seje pred leTi nespodobmi vedel. Prislužil sije plačilni nalog.
Pridržali so [u
v soboto. 9. junija ponoči, je bilo »živahno« v sianovanjskem bloku na Vojkovi, V enem od stanovanj je razgrajal in predvajal glasno glâi^o stanovalec. Pri lem mu je bil v pomoč znanec, oba pa je opogumljal alkohol. Da sta imela mir (?), sta iz suni>vanja spodila stanovalčevo pžrtnerko. Ker se ob prihodu policistov nisla umirila, so oba pridržali, obema pa izročili tudi plHčilna naloga.
Mož pretepal ženo
v nedeljo. 10. junya p<moči. je v slan<wanju bloka v Šaleku mož pretepal ženo. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog za 625 evrov.
Sprla sta se gosta
v ponedeUek. 11. jun^a
ponoči, so policisii posredovali v bistroju Karmen v Šoštanju, kjer sta se sprta in stopla gosta. Oba se bosta morala zagovarjali na s*)dišču. na oddelku za prekrške,
Popa<al fasado
Neznanec je z modro barvo popacal fasado stanovanjske hiše na Cesti 1 v Velenju. Lastniku je povzročil za vsaj 2.000 evrov škode.
Mladoletnik se je lastrupil
v petek. 8. junija ponoči, so na cesti Simona Blatnika v bližini prodajnega centra našli nezavestnega 15-Ieinega fanta. Reševalno vozilo ga je odpeljalo v
bolnišnico vTopolšico. Mladoletnik so jc z^sirupil z neznano snovjo v kombinaciji z alkoholom. / zdravnišktJ pomočjo je prišel k zavesti. Okoliščine dogodka policisti še preiskujejo.
Zažgal zapuščen avto
Neznanec je v ponedeljek, II. jun^a zvečer v 'Ibpolšid na robu gozda blizu stanovanjske hiše. namerno za/g a I zapuščen osebni avto.
Vredno pohvale
Vponcdeljek. II. junija zvečer, je na PP Velenje prišel občan, ki je v mestu našel žensko denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti in bančnimi karticami. O najdbi so policisii ol^vestill lastnico, ki je stvari že prevzela. Zelo vesela je bila dejstva, da pošlenos! pri ljudeh ni izumrla.

VISOKA KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
www.vks-celje.si
MAGISTRSKI ŠTUDIJSI« PROGRAM
KOMERCIALA II. STOPNJA
Strokovni naziv: MAGISTER / MAQISTRICA POSLOVNIH VED
Kandidati se prijavijo s 1. prijavo od 4.6. do 30.6.2007 na naslov: VKŠ Celje, Lava 7,3000 Celje
Info: 03/ 428 55 36 ali www.vks-celie.sl
Zagotavljamo Vam kakovosten, praktično usmerjen program in dobre študijske pogoje.
B
MINERVAŽALEC, d.d.
pridelava plastike in kovin • Pongrac 101 * 3302 Griže tel.: +386 (0)3 71 36 200 • fax; +386 (0)3 71 36 288 E-maií: uprava@minerva.st ' http://www.minerva.8i/
SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTAUH CEVI
iz naše lastne proizvodnje v naši industrijski prodajalni
na Ložnici pri Žalcu Informacijs na tal.: 03/ 71 36 280
Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro

OBJAVA
Smelo zastavljena prihodnost Premogovnika Velenje
Prioritetni cilji PV v obdobju 2006 do 2011

Razvojni načrt Premogovnika Velenje za obdobje 2006 do 2011(2015)
ČUT ZA PRIHODNOST
Poslanstvo podjetja
•	PriUi)bivanjc pretnoga do Icia 2040 za dolgoročno proízvoUiýo elekiričíie energije in razvojno presirukliiriranje Poslovnega sistema Prenogovnik Velenje v skladu /. načeli irajnosinega razvoja.
Vizija podjetja
Proizvodnja premoga v visini 38.500 TJ/ielo (± 5 %) do Icia 2014 in najmanj 30.000 TJ/leio po knu 2014.
Raclonall/adja pmcesa pridobivanja premoga in zmanjšanja obsega jamskih objckîDv(zapiranjejanie Skale).
Prestrukturiranje Poslovnega sistema Premogovnik Velenje:
•	postopno 7Jiizevanie števila 7aposlenih na procesu premoga (ciljni sialež na dan 1.1. 2011 je 1400 - strokovne službe 190 in obrali 1210) in 1200 zaposlenih v lem 2015,
•	razvoj novih programov in odpiranje novih delovnih mest (500 do leu 2014).
Cilji programa pridobivanja premoga
•	/manjšcvaii šlcvilo zaposlenih skladno 7. rastjo produ klivnosU % leluo v PV in HT/.
e ohranjati trend zmanjševanja izgubljenih dnin zaradi nesrci pri delu in odt?oinosii z dela zaradi bolezni za 3 % na leto.
•	zmanjšanje obsega del v delu eksploalacijskega območja, ki je i/ven vpliva neposrednega odkopa vanj a.
Razvojni projekti
Razv<ijnl projekti, na kaierili lemeljijo vse razvojno-raziskovalne aktivnosti, pokrivajo naslednja področja:
•	varnost in zdravje pri delu,
•	pridobivanje in iran&pon premoga 1er ekologijo delovnega okijija,
•	opiimaiizacija in avtomatizacija transporta premoga,
•	ljanspt>rL u logistika,
•	jamske proge.
•	jamsko vrtanje,
•	elektro področje,
•	Ćisie tehnologije uporabe premogov,
Strategija razvoja povezanih podjetij PV je usmerjena:
•	v zmanjševanje odvisnosti od internega trga, (ciljno: pod 20% PV).
•	v zmarù^cvanjc kapitalske odvisnosti od PS PV s privatizacijo vseh hčerinskih družb z izjemo HTZ (privatizacijski postopki so v sklepni la/j),
•	v invalidskem podjetju 107 jc koncept razvoja usmericn v izločanje programov, ki so tržno zanimivi In v racionalizacijo ler optimiranje programov, ki podpirajo proces premoga. V podporo ki)n-ceptu razvoja je v IFl'Z • ju ustauovljcn ccnler za usposabljanje in izobraževanje ter za pošlo varýe.
Nova delovna mesta, zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v osnovni dejavnosti in prezaposlovanja presežkov, bomo zagotovili:
•	z lastnimi sredstvi - PV Invest (naložbeno podjetje iz naslova prodaje poslovno nepotrebnih sredstev).
•	s strateškini partnerji z jasno poslovno vizijo, tigom in investicijskim potencialom (delež PV: 30 % ali manj).
Premogovnik Velenje in odvisne družbe
Ekonomsko uiinkovito osnovna dejavnost:
•	racionalizacija proizvodnega procesa pridobivanja premoga ob zagotavljanju najvišje stopnje varnosti in
•	ohranjanje socialnega in ekološkega prispevka okolja.
Uvajanje novih programov;
•	tržna usmeijcnost in
•	dolgoročna dobičkonosnost.
Okvirni nacrt investidj 2008 • 2015				
	št.		CflWm vrednMt tnvcsiKi|« v KJft	
	1	Isjfr.sjíht.í l.1t11^klh sj.uIlJk'Pifli ol^i^kiox	M<U ir.i	
	2	/ur\.»nii iJiifl.ii	Ui.î/.."	
	{	DfHi-fn»* 7A iBlLrijir		
	4	t )|ltl>flM lit	n.44'».ifia	
	5	nprmi.i t^ ii^it.i'lruVivru		
	b	1 /rt ("»»iri" Bvanit»		
	7		5,401 571	
	9		U. 7 J'î," J J	
	fi	0|>r<>m.> n>ip(Mfri)i lu		
	KI			
	TI			
		SLupa; dfužha	HitMS.772	
				
v 130 letih smo izkopoli 200 mio ton!
«•MM
I I S I 5 IÍ
Posledica izkopa 200 mio ton premoga so tudi umetno jezera na površini - površine preko 200 ho
1994 1995 199e 1997 1998	2000 2001 2002 2003
VEL£N}âKO ^EZSfiO
êOâTANlSKO JeZERO
SKALSKOJeZSnO
flebrv« TS m pevrtina $$.98 hé
globina iS m povtàine 136 ha
povritfsa 16 hs
Pridobivanje premoga je pomembno vplivalo na Šaleško dolino
•	skoraj 600 lia zemljišč pod vplivom oJkopavanja
•	nekatere vasi so bile v celoti porušene in potopljene
•	v naseljih Skale. Preloge. Pesje. Družmirje. Gabcrke. Šoštanj, Me-tleče in Velenje je bilo porušenih preko XOÛ stavb - nadomestno gradnje so bile izvedene na zemljiščih izven pridobivalnega prostora
•	preko 1000 ljudi je bilo preseljenih na nadomestne Itikacije
Večiflomo so posfedire cfe/ovon/o in xapírania premogovnikov za okotje kaiasfrohine
Premogovnik Vefen/e je družbeno odgovorno pod/efje in roimišijamo drvgofe
Obstoječa ponudba
•	Teds in fUnes center
•	Avl oka mp Jezero
•	Zunanja športna igrišča
•	Otroško igrišče TRC
•	Čolnarna
•	Prireditveni prost<3r
•	GolTvadbišče
•	Konjereja
•	Ribogojnica
•	[EMIC
o Muzej premogovništva Slovenije • Območje Mes,nega štadiona
Strateški cilji TRC Jezero
•	Izgradnja sprcwtitveno zabaviščnega centra
•	Izgradnja prir«2diivcnega prostora (družinskega parka)
•	Izgiadnja hotela
•	Izgradnja nove čolnarne in jezerske marine
•	l/gradnja igrišča za golf
•	Izgradnja clekirarne na sončne celice
•	l^zvoj lastne blagovne znamke in povezava turističnih subjektov
•	Postavitev trznili produktov in nova delovna mesta
Sprostitveno zabaviščni center BTC Ljubljana
Projekt vsebuje notranje masažne bazene, manjši zunanji bazen, prostor za 12 bowling stez. zabaviščni lokal biljardnico. fitnes in wcKnes center, savne in prostori za masaže, zunanje savne, terasa za sončenje in posedanje ter italijanska restavracija. Investitor v len trenutku pridobiva gradbeno dovoljenje. Predviden začetek izgradnje je oktober 2007
Prireditveni prostor TRC Jezero
Tradicionalne prireditve: 100.000 obiskovalcev
•	Mercatoriada (25.000). Noč ob Jezeru (5.000). PIkin festival (65.000). Dan mladih in kulture (1.000), Rudarski praznik (3.000,),- VTP turnir (1.000)
Nove prireditve: 20.000 obiskovalcev
•	Poletni glasbeni festival: ^ koncerti (15.000), Taborniški mnogoboj (2.000). Srečanje Sl-L (2.000). Balkan camp festival (500), Srečanje gluhih SI.O (500)
Avtokamp
e Kamp ob jezeru je kategoriziran s štirimi zvezdicami.
•	Ponudbo vključili v vse kamp kataloge (ADAC in podobna).
Prestavilo čolnarne in izgradnja jezerske marine
(T'olnarna in jezerska marina sta umeščeni v prostor, /a jezersko marino ho potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja. Projekt je naročilo podjetje THC Jezero d.o.o. Smiselna je izgradnja Jezerske raariue s pomoli s privezi za večje število plovil, vgradnja pajka za dvigovanje plovil, servis plovil in drugo.
Čolnarna in vodne aktivnosti
Postavitev mini čolnarne je v fazi izvedbe
Naložbe v alternativne programe
Pomembnejša naložba v letu 2008 bo investicija v sončno elektrarno z močjo 1 NfW.
Cilji navedene noloibe so:
•	uvedba novega tržnega programa v prestrukturiranje družbe IITZ,
•	uporaba prostora, ki poveča vrednost (izkoriščanje degradiranih področij po rudarjenju),
•	pridobitev dela sredstev iz liU skladov iz programa AJlener,
•	prispevek k trajnostnemu razv<îju.
•	pridobitev kvd za emisije C*02.
Izgradnja sončne elektrarne
Premogovnik Velenje namerava zgradili prvo s<ínČno elektrarno v Sloveniji In predstavitveni center. Posiavljenih bo 6.452 modulov z močjo 215W (1,0 MW), skupna površina zajema 29.500 ni2 in varovanje z ograjo dolžine 816 m.
Krajinski park
Ob velenjskem jezeru ob krajinskem parku seje namestil splav za gnezdenje Navadne Oigrc, ki veija za ogroi:eno ptico. Na obali bomo fiamestili informativne table in več opazovalnih mest za opazovanje ptic z elektronskim dajjnogledoui na žeionc,
Prostor za gradnjo golf igrišča
Potrebno je pridobiti lastništvo nad zemljiščem od Sklada kmetijskih zemljišč in poiskali invesliiotja v golf igrišče.
Razvoj blagovne znamke
Premogovnika 2040
«n raAaiAaikhuwl »éUT*
Sklod la zapiranje Velenje po letu 20^
Ustanovitev sklada (potrieno na 10. skupščini PV v avgustu 2006) za zapiranje oziroma dokončno sanacijo rudarskih del, v katerega se vsako leto nameni 50 % sredsiev i/ usivaije-nega dobička iz poslovanja PV. V prvih lelih se s reds i va Iz tega sklada namenijo za zapiranje jame Škale. poiem pa se namensko zbirajo izključno za financiranje zapiralnih del celotnega PV po dokončnem prenehanju delovanja. Sklad z zbranimi finančnirai sredstvi gospodari samostojno in neodvisno po načelu dobrega gospodarja in z i^kijuč-oini namenom financiranja zapiraJnih del v Šaleški dolini po prenehanju odkopavanja premoga.

ČETRTEK, 14. Junija
SLOVENIJA 1
O/.On	Poročila
0/.(lb	Dobroimrn G8.0D Porubla
08,Qb	Dobro Kiiro mii Pmjfiila
09.	Q6 M(]lry Dii;k in ^tvrifjsi lie^ele
Mu 1/26
09.?b	PndkJobui^oni
IG.DD	Srpbm i/ riiDrirni^pnilie. nilrlaja G kikjigřth
10.QÍÍ	Bukvn2cr
10.10	Ra^iarnikovivproiiisiij. 1/10
10.C	/ vami 1135	Omi^iB
13-GD	Pofoùla.âporLvrpffiB
12.15	ĚQblailncsanie.?/lD
15,00	Piïoi^la, prnniel
15.10	MUM
IWb	Krasisi'j^pauulja. B/Î3
16-Ob	NGpovïïifnsrnupraniiiÎfTi
16,?0	(naisid^is
17.nn	novii;h, SpofLvrems 1/3D	Slsleia niladrjsti 16.1Ô	Duhovni iiinp 18^0	ZrHbanjQDeleljiœ 16.^0	Risanki)
19.00	Dnavnik.vrar^e. ^ûfi
19.55	MiliiQoarzJonasoiu 20.55 îcrtnik
72,0n Oddiuvi. kulmra. ^cirt. yrema
?3.[I0	Kiijigs mens bn[{» Glssbtfrjivyôcr^
00.65	Duhovni mnp 01.10	Dnavnik 01.50	liMsnai
SLOVENIJA 2
07.DG	líiíoM
09.00	IVpMaia 09.30 Zabâvoi iníokarial
11.QD	Otročki irifokanal 13-2ÍÍ	IVpmtlaja
13.50	BleSôica. nddaiaomorfi
H.7D	lahinni
lb.10	Ivprndaja
15.40	Dfi?filfisveia.?/13
16.30	Mri/aik
l/.?5	Mcsiovi
IQDO	Poro^la
181)5	Cl3$bDni^ciniini?9onstfii
KopJlctqnit
IGilO	/ ijlasbn in piiisnm
19^0	OiHOO^fiinioornresviU
íH^prB. ?/3 20.0n Viva(Ka;ina.rlrjkLiiii. odilai^
71.10	Knzniuiwiovo pim, nm^ki film
22.45 Sievilk8.5/13
73.3U Kol(2sa^karlirkapoSjGwiiiii,
repori3?a 23,5n Kanadski DuCe. Í/?
01.15	Nanoi.?y6
01.^5	Oneviuk/ainBiskfiiv
02.10	/abavni ininkanal
pop
06.55 2<1 nr. pQiioviUiv
0/.5n	PfnvirientB
08.40	Ovujno Mien|o, nad. 09.35 Spnpadsirrisii. na/l.
10*10	TVprofjajn
11.00	linbe/on i>a uhiia. nad.
ll.bb	Nt^ukroiljivusnunad
12.50	Marinpican)iLliapijB.dokum.
odd^ia
13.-15	IVpnDdaia
14.15	RickilskR
15.10	Neukrotljivu sn:e. nart.
16.05	Ifube/E^n ir^ma. nad.
17.00	SpnpRil sirili, naď.
17.55	24 ur vreme
18.00	Dvojnn Munie, nad.
19.00	?4 ur
20.110	Iffinis
21,45	Na kraju/loi^ina. ani. nan. 22.40 ?4uííVBčef 23.QQ Dospapruilsadnicď, nan. 23.50 Pniaifiiji. nan. 00.20 Alias, nan.
Ol.lD	24ur,punfiviinv
02.10	Nm'ina panaranin
PETEK, 15. junija
SOBOTA, 16. junija
©
09.00 Dobro jUtra. ini. udrlsia lOj^O Vab III (O k D jI rJu 1035 Oilprla isrna Oflsiirania.
prjiinvili^v 1135 PIP CORN, glasbena oddaia
Franci Kek ifiock DioCic) 12.30 VidDOSpotdneva 14.00 Vitoirm rjbvRSiila 17,55 VabinrokngiGdu 18.00 Bre/ patnkc. inlarlinska rjiklaift 18.40 R^g ion alnK novi i:9 18.45 /^ova yibaitira. tni.odda|3 19.15 Videos pot diiKva 19.20 Vidcosirani. iibviisiila 19.55 Vabimo k oftledu 20.(10 Pogovor/Lnj/ftinin hicrleiont, prslamismv (vropskf^ni parlamRniii 20.55 Ri^ionalnB nnvii:» 21,00 Vhammniji/naravQ.kirQLorid 2130 Nsi vi^a. konl^klfia iidtlaiH i narodmi^bdvnti glasbo, Gosqi^: aífi.Oúrainans.OaJí.M 22.45 I; DfíriajB Dobro |olo,
inlopmaiivîia o ridaj poiicvil» 00.15 Vabimo k ni^lsdu 00.70 Vid(.*osiiani. rtelila
SLOVENUA 1
0B.15 Udmevi 0700 Pořoúía 0/.D5 Dobruiuuc 08.00 Pofo&ía
08.05	Dobru luiro 09.00 Pořo&ía
09.Db Babarjissna n.in. 0930 Risanka
0935 ZvennicRiinw|u.7/13 09.50 Ne povei n>ami. tyrani film
10.06	?ivafskfvriušk8dice.23/26 1030 ínajsiatola
11.10 S (a [eia mladosti 11.55 Miliionar/Jonasivn 13,00 Poroû la, šport, vraní a 13,15 Duhovni iiin p 1330 Ianin|arlr;j;in3.3/B 14.20 tem;ivliali|i 15.00 Pomùla 15.10 Musiovi 15.45 VojiianosoroQov. nan. 16.05 l^popoins torbu: Mofsiiir 1675 Soíodiii du§f. 1/6 1/ilO Nom ŠpnrL yrcnic 17.30 Poglydna,.,siopni§křv
manttnrskcni gc^dii 17.45 6iilB?niplansLl/6 18.40 Risanka 19.00 Dn»vnik. vrKinori 19.55 CQknlai)nGsan|(i.:VlO 2030 Na^rliaviu! 22.00 Ddmwi, vramfl. Spořl 23.00 AnS360 23,15 PnlnoCiHkjiJi 0030 CudtíMj planu 1/6 01.20 Dnuviiik, ponnviiHv 02.00 Iníokanal
SLOVENIJA 2
0630 /abavrn inínkanal
0700	IníQkanai 00.40 Iv prodaja
09.15	Gf^bcni spomini/Onnsoni
Kopiianeni
10.05	Kas]r|r3skop
10.55	Tv prodaja
11,25	Fraiser, 20/?4
11.45	l^llřkfl, ni;n/. iilin
13.20	Mo/aik
14.15	/oQanja.7/10
14.40	7da | !. odd ai a ?a ra/g iban o
;iví|un|e
15.05	Leslvicansiinigeiii
15.55	ÍP v kafákih in kaniijih na
rltv|ih vndah, skip no. pr^nns
18.00	Pornřiía
18.05	Priiimki r;io?aik
18,35	StuduMt^a
19.00	MriVBrioSe.5/8
19.55	Uslo. ailetfikaliga.prRnos 22.00 Kolesarska dirka pn Sinv^niji,
ropnria^a 22i0 Pnpovpdovaiijt{<?yndb, am. í 23.40 Vs«aliniè,aMy.tiltii
01.45	Dniivnik/amajske TV
02,10	Zabav ni infokanal
pop
06.55 24 ur
07.50	Dvrjjno divljanja, nad. 0B.45 SpDpadislía$ii,nad, 09.40 Ivproitóirt
lO.in	hutonnair^nid, nad.
11.05	^ieukroll]ivoTO nad
12.05	IrE^nja
13,50	rv proclama
14.20	Iiickilaki3
15.15	N8ukroil]ivo$rc8.na({.
16.10	l]ubs/Rnna if^iEii. nad.
17.00	Spnparisirasi. r^d
17.55	24 ur'Vreme
18.00	Dvo|nti)jvl|enje, trad,
19.00	24 ur 20,00 V/smialipisii
21.00	007 V službi rijRneOfî v»liôanslva. aniRr. Íiíni 2330 24ur/vB£fir 23.50 l^jdliipopr^t;a.nćtn. 00.45 DilXasparkjnsDnovobole/riijo.
anisr. lil m 02^0 24 uí, pnnoviiBv 03.20 NoĎia pPfMorania
©
09.00 Dobru juiro, mí, nddaia 1030 Vabimo k nglRihi 10,35 Pogovor/1oj/ciom Pslurloiod, poslancem v Evropskem jiarlainiiinu 11.30 Najviša.oddaja;
narodno/abavno glsba Gosije: ans.D0rilm3ns.taifM 12.45 VidHospot dneva 14.00 VidKosirani, obveslila
17.55	Vabimo k nijbiii 18.00 Miš ma§. oiroSk» udddjd 18.40 Regionalne novine
18,45 Cas 23 nas. mlaibn^a oddata,
ponovi lav 18.25 Vtdcospot dneva 19.30 Viduosirani, nbvesula
19.56	Vabimo k r^olerlii
20.Û0 I okalni uvip Mi^injskr? dcliiiK.
ini orma uvna nddaj!) 20.45 Regionalnih novics 20.5Û Vid»ospoidiicva 20.55 Vabimo k nijledu 21.00 Ra/ule^Tvanja. inf. oddaja 2130 VrednojôsiopiilnolRr, dokumenta ma oddaja. Slovenski Dinonralski miuei Ijobljana: Oru^ueno m duhovnu 22.00 Utnnkti/Fvn^ksga jarlamitniH. inl.nddaia 2230 /tîddajeDobrojiiiro.pon, 00.00 Vabimnkoybiu 00.05 Videosirani. nbmnU
SLOVENUA 1
06.15	UdinHVi
0?.00	/iiodhet/Skoijke
07.25	Risanka
073D	Ne; povisj iiian>i, igran; lilr>i
07.45	I/jKipQUiL'lorbe: mo|siBr
08.10	PoililobLikom 08.45 Mi;namo.l?/î?
09.10	Fniil spol rezlja mtj?ičhi,§vGrf.
nemiki íilm
10.45	PMiiklub
12.00	Terhfk
13.00	PciroNa. Spofi vrgnfB
13.15	Vsa o Mih: slom
13.45	Vsfla/ivalih:noji
14i)5	UmorvMe/opomniiiLang.
iilm
15.55	Vfii^ak
16.00	Dmiffia.tosmnmi
16.15	iMka
16.25	Glasbsii gosi
16.30	OMhinlinduKIVMaribnr
16.45	lijraABC
l/.nO	Poro(^i[?t.§pniLvrerri(i
1/,15	Gzare
17,20	Vmliak
1/.25	Tunsdka
l/,35	MladopomČanci
1A45	Navrtu,lVMdnbor
18.05	Karaoku
18.20	Absoluuiri
1830	Asocracije
18.40	teika
19,00	Dnevnik.vrsms.^oori
19.55	ŇevarjťUtayospal^ichiD.
kanad, ti Im
21.30	Poletna poiepanja. oddaja o
iun^mu
22.15	PoroWa. Sport vreme
22.50	Hri-bar 23.45 Snprannvi. 13/21
00.40	RaWptjv^inik.arrtsr, lilfn 02.05 [InRvnik
02.25	Infokanal
SLOVENUA 2
0630 ..................
08.05 Ivpmdaia 0835 Skn;ii!as 09.45 Pnmiiski mozaik 09.15 lari^
10.45 Craiil kiiitiiTdl dtjknin. klim 11.05 Ivprudaia
1135 Sijne|cvadru>ina,i]aickrlHm 12.55 fvpnidaja
13.26	ZdaiUtldaia/a razgibano hvl)pn)ii
13.55 [RvkaiakihinkaniijilinarKqih
vtjriahj/j, linal«. pranos 15.15 Atletika/iaia lioa, pusneiiik 1/ Dsh
17.25 Haian.an^nr.liliM 20i]0 nokranai(M),kV3lii./aEPlRta 2DD8, Makiidotuja Slovť(ii|3. priuios
21.45 kolesarskadirkapoSovPiiiti. rcĐoria^^
22.05
2235 Sluvunski ntaga^in 231)0 Vrtjkak lllL4n Wvi^su.2/4 0135 Dnevnik/amejske IV 02.00 Inftikanal
pop
07,30 IVpmdata 08,00 Čarobna aiic|ÍGš6na.Dtroi>ka oddaia
08.10 NaSmalisvaus.stinia 08.15 Na driTvesu srno doma. ris. svr. 08.45 Malirde(^iirakior,n$anas«nja 08.55 P(]ko. risana serija 09,20 AnAtiack,i;ob.odriaja 09,45 Jona lilin o ^elenjavi^kili, ns, liitii
11.15 U Daman, rfS, snrija 11.40 PowarRangers.mlad.nan. 12,05 Hd rohu svaia, ane. dok.senia, 4/4
13,05 Prej$r^anoč,anier. Iilm 15,05 Divjina Kanbov. 2. del IG.IO Zdravnikova ves L nan. 17.05 7lo^ini prfid domačim pragorr^, nan.
1/.55 24 ur,vrcmfl 18,00 Ha/e^ rane nnspndinjo, nan. 19.00 24 ur 20,00 Va^rnialipusii 21.00 Ko jaganjilki obmnikncjo. aoi. I,
Dua. nan. posncirk f(V za
23.05 Bmnň 23.55 formula
m
OIJ35 lahkf}brt.amcr.!i(m
02.30 24 ur
0330 Mia pannr^mn
©
09.00 Miš ma^. otročka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k i^lr^lu 09.45 Vredno jasiotJianou^r, dok. odri.. Slovenski liEnogratskirnu/e] Ljubljana: Drui^enuinduhovntj 10,15 Virteospol dmna 10.20 Mladi upi, oiroSka oddaja, pon. 12.00 Videos tranf, obvesijia 17.55 Vabimn k
18.00 V íiarm(iní|j i naravo, km^L odd.
18.30 Vidsospoldnm
18.36 Dnliovnivral8cJoít!KU?NíK.
generalni vikar Šknhie tel je 18,40 Vabimo k ogliAiu 18,45 Cas za nas, mladinska orlrlaia 19^5 Virlartstrani, obvesiiía 19.55 Vabimo k ofllidu 20.00 15ë5,VTVoi3t|ami 20.25 Kita, inlomiai^vnaoddi^ja 2030 /riai, odri./a ra/oibano JivljHniiž 21.IH] Inkalni utripMišiinjskudniim^.
iniormativna tidilaia 21.45 Van(^ek;abavnih,glas,Qddaja 22,15 Vabimo k r^ledu 22,20 Odprta li^iiiH Odsiirania. pon,
23,20 VirteaspoidriRva 23,25 Vidensuaiir. nhvesiil»
NEDEUA, 17. junija
SLOVENIJA 1
D/,00	^iv;av
fl8,55 Ko igra se roularijs, 8/10
ÍD.25	PodDvropskimnebom.2/1Q
in,55	Nh obisku
n.25	O^ara
11,30	IJb/n^aduba
17.0(1	Ijudjeinzenilja
13.00	Poročila, Spon vrsoB
13.1G	Na/dravje!
1430	lisisgatepcgapnpoidneva
14,35	5minijisava
14,40	Ulovftški faktor
H.45	Drugonintíni?
14,60	Nniíílisko oko
15.00	Miss SliveniiR, jjfedt/bor
15.05	i^imvizija
15.10	Snorlinías
15.70	Uasbuni dvdjoj
15.40	Aii[]la§karm[]omeuiali3a
15,50	Osini jioinik
16Í15	loielřa
16.?0	Ddprio
16.75	Nikartakoíivahnot
l/,00	Poročila, §p on vrane
17.15	IIP vikwidpakei
1830	/rebanjuioia
10.4(1	fttsanka
18.55	Vreme
lâ.Îin	I)n3vrik,vn2m8.špai
19,55	Soeidoma
2 ) .45	VsCerni gost dr. J ura Iiipan 22.45 Poročila,vreme,§pnri
73.15	Serkni petal. Sverfčb film 00.45 Dnmřnik
01.10	Infnkanal
SLOVENIJA 2
0630 Zabavni m loka nal 09D0 rvprodaiH 0930 Skfj/iiiss
09.40 Poli^inapijiepania,oi)daiau
Ufi/mu 10.20 Naša pesem 200? 10,50 UiidvalmtvKrpr 11,20 raobus 11,50 Slovenski rii3ya/in 12,15 ARS30n 1230 IV prodaja
13.00 3B, labor slnv, pevskih/borov, prenos
14.15 tP v kaiakih m kanili h na divjih vorMh (M|, finale, vključiti» v prenos 15,15 Tvprndaja
16,10 Mednarodna baleina šola R(ed, lilsn ArLaii.JurGÍíQiJIcrin simf. riv Sliivsnija 1/.26 fvrnpskalig3vodbn|ki,Cěška
Slovenija jrenos IS.in JadraniaStovenia matduace,
ruporta/a i^ l^olo 7UJ111 UeWe sveta. B/13 211.55 ter. 21/24 2Î.30 S športna oddaja 2?J.(\ Sire iïnasprolriiiuscde,5/12 73i)5 UmRlntfitgasbeinplesa 00.25 Dnavnik^amsi^elV 01.00 Iniokanal
pop
0/30 Vprodaia 0BJ30 arobna angleščina, otroška oddaja
08.10	Naš mali svei ns. seri|3
00,20	Nadrevssusmodnma.ns.ser, 0B.55 JakanaLiHii,ns,$erija 09115 Mali rdeči vakiQr.ns,serija
09.15	Poka ns.sînja
09.40	Art Aiiark, l/ob, oridara 10.05 Zelenjavi;!, ris, sanja iO.35 SDamari. ris.sertja
IIJIO	PfJwerRangsrs, iwn,
1130	Mfjíno?dravilo,nsn,
12.25	Naša sodnica, nan,
13,20	Mala niniorista v kuhinji, m, del
14.00	Mesluce/a vechn. nan.
14,55	/elv|epolci|e,amBr.hlrfi
1635	ljubwflnska /^núb^, soiw. Iilm
18.25	Tïor.vrame
1830	hrmulal:prflnos dirke ?aVN
/DA
71,00	24 ur
7Í.4D	Sooruia SL'ana 72.25 Ntíbrt^?moieh^re,amsr. Iilm 00.25 24 Uf
1)1.26	No^na panivama
PONEDEUEK, 18. junija
TOREK, 19. junija
©
10.25 IIJIO
11.05 11.10
12.10
PONOVieODD/VJ TEDENSKEGA SPOf^A
091)0 Mi^ f^iaš, otroška oddaja, dot. 09.40 1564.VIVnia9a/in 10.00 Kiiluira.inlomiaijvna oddaja 10.05 Sporim tíJíBk, športna mlonnativna oddaja Športni gosi. šporina odtujit OiiliovnivR!lecJo2aKli/NIK. mineralni vikar §koli|e CHjs (abimo k ogledu /upsn; vami, pogovor v studiu CoscManm Rred, )upan obCino O obrna Na I vi^a. oiidaia ? narndnozabavno g asbo, Gosijë:ansambull)QRIin ansambel OBJFM 13.25 1561, vrv niaga/in 13,45 Kuluira, iniomisuvna oddaja 13,50 Videosirani. obvesiila 19.00 Vabimo k ogledu 19,05 Mladi upi, otročka oddata 19.45 Pogovor ; I fjjzeiom Pfiifldetnm, poslanem v i:vropskam padamenuj 2D35 POP CORN, olasbiifiaodtlaja, fJtJSL Frani:i'kKk (Rt^r* Ulotei:) 7130 MINIS!RSKISTOL:oiag, Andrijj RruCan.ministiir/a /rIravjH
7230 Videosiranl obvestila
SLOVENIJA 1
0/.D0 IWiía 0705 Oobrojuiro 08.00 Poroi^ila 08,06 Oobnijuiro OB,nO Poroi^ila
0B.Q5 \? popotiia lorbc: rnojsmr
09.25	Risanka
09.35 i;iilimišsk;avio.3/lD lOJlO Kršilki dok. ( BUhlm 10,15 PsirikovsvaL 10/13 10,40 Han)okav^asu:Relimenihi. 3/17
II.05	Cude?riiptanuLl/8 12.00 Muoslovenskenivojaku,
dokutu, oddaji 13,00 Pnroi^ila. špori vreme 13,15 Spel doma, 2, dal 15,00 Poročila 15,10 Oober dan. Koroška 15,45 Maks iti Rubl. 14/26 16.05 RLikvoModdaiHokii|i(]3h )6,iO Marmia inplii^jesiraidn: [gipi I B,20 Ajkec pn resiavrainnih, 3/10 16.40 Po/ab jene knjige na^ih babic:
Irdoglav m Marjetica 17.00 Noviue.špofi, vreme 17.40 Upar^s/a morske ?eive.
Doljiid, oddaja 18,30 ?raban|e3x3pliis8 18.40 Nina Nana, nsanka 1B,45 Joko!,?akantckQ[Tolo!, nsanka
19,00 Onsvnik. vrcftit. šport 19,55 Pogovurspredsedniktioivlade 20.55 Osmirlan 71,30 Prviindnigi 72.00 Odmevi, ^or; vremo 23.00 LuisaSanlslits. 1/2 0D35 Upar^fl^armjrskcMvs, puljud. oddaia
III,25	liIcviiik, ponovitnv 02,05 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavm iníokauaí O?,10 Ivprotlaja 07,40 iisi^a lep^p popoliineva 11,15 Vrliljàk
12.55	i'vrop^i ffia^a?in
13.26	Slovanski magazin 13.50 ^ športna orfdaja 1435 Kolusarska dirka maraton
In^nja, rv|uiria7a 15.00 Sëja državnega/bora, prsnos lB.On Poročila 18.05 Lfivpo/imi,2/2 19.30 Loi;e se je/budil taka kol
ponavatli, kr^tkj itlm 20,00 Glasiiern spmnmi / Gnrisuin
K opita geni 21.00 Suidiocny 22.00 OleSčica, oddaja o modi 22.30 íilas(bť)ni vs^^en na drugem 73,30 NanQ^,3/6 00,00 Majhni rezi Jrann, him 0130 Ssja dr^avneqa zbora, posnetek naifaljcvanja 04,00 /abavm míokandí
pop
0710 ?4 ur, ponovitev 08.05 OickiLake
08.56	Ovojiio Jivljenjti. natj, 09.50 Spnpadsirasti, nad. 10.45 Ivpfodaja
11.15	iinbezonnairznici, nad,
12.05	Noijkrotliivosrcs. nad, 13.00 Športna scena 13,45 IV prodaja
14,15	Milih
15.10	Npukrottiivosrci), nad,
16.06	IjiibRZpnnairta, nad, 1/,D0	^npad sirasti. nad. I/.55	74 ur vreme
18.00	llvojnohvljtinie. itad,
19,00	74 lir
20.00 Naša mala klimka. nan. 20.55 Sedma nebesa, nan,
21.60	Urgents, nan. 72.45 ?4iirzvGčer 73.05 Altas.nan. 23.55 Pn|ati}l|i, nan. 00.25 Sknvnosmi otok, nan.
01.15	24 ur
02.15	Nočna panorama
©
03,00 Oobrojuiro. ini.oddaja 1030 Vabimo k oglaái 10.36 /dat. oddaja ;ara;gihano
^vljeni» 1105 Vidcospoi drtpva 14.0ÍI VideostranI. obvesula \J.hb Vabimo k oglfdu 1B.00 Regionalne novice
18.05	Lokaint uinp Mishniske dnline. inlofmativna oddaia
1B.50 Vidinjspoi dnsva 10.66 Vrednojusioptunnisr.dnk. orjdaja Slovenski »inografskr mtJZHt Ljubljana: Onj^bciio m iliihovno 19.25 VideostrafII, obv^uld 13.55 Vabimo k ogisdtj 20.00 Okniglamjza:PokratinaSASA,
kontaktna oddaja 21.00 llegionalne novice
21.06	2iipanivamt.poguvor Oosi: Jo?R Cakš, ?upan Dbiina Šmarfc pnJdšafi
22.06 \í oddaje Dobro intro.
infcimattvna oddaia 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Vidi?osirani, nbvësiila
SLOVENUA 1
06.15	Udnmvi
0/.00	PofoCila
07.05	Oobrojui/o 08.00	PnniCila
08.06	Dobro juiro 09.00	Poroi^ila
09.05	Radovedni íařfifclnpma
05.20	Bukvo^er:/gode IZ Narnijii
09.25	Martina m ptfCj a strašilo: bgipi
0935	A|kei:pnrpstavrainrjih,3/1Q
09,56	Po/ablj^c krijig? naših babic:
irdoglav m Marjetica
10.10	Risanka
10.15	/godbe IZ ^Ijke
10.40	Sprnlmdt v naravo
11,00	Upaiite/amn^ki^^slve.
poljiid, oddaja
11,55	VetemrgostrlrJure/upan
13.00	Pofoôila,§pori,vrar(ie
13.25	Globus
14,00	Pngovorspri!dsadnikomvlade
15J10	Poroi^jla
lb.10	Mosiovi
15.45	Iabalug8,24/?C 16,05	Risanka
16.15	/[aD;o7akladko:obMit;u|u
16,30	Knjigamsiebnria
17.00	Nnvtne. šj)ort. vrraoJ!
17.40	Modra. lan^bo.doKooi. oddaja
18.30	/rebar^GAsua
18.35	Fram^k, nsanka
19,00	Onnvnik, vreme, ^ort
19,66	Piramida
21,00	Po(]ovor/Dpo^ii:ijo
22.00	Otltiim vreme. §pnri
23.00	PisavE
23.25	l'iBiahi§a,B/8
00,20	Modra, ji>nijbo,dokiirn. oddaja
01,10	Dnevnik, ponovitev
01,50	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	/abavm iniokanal
07,10	Tvprodaja
07.40	Siimociiy 1)835 Usmtdan 09,05 Obzoriadiiha 09,35 Prvim drugi
10,00	Sata državnega/tinra, prenos
18,00	Poročila
18.05	labirint
19.00	Jasnovidka. 13/16
20,00	,lennho,4/4
21.s^5	Ob 100-jdintntoistva Mariana Knm
22,50	Poljubi me. portugalski film 00.45 Dnjga domuvina,'l3/13
02.46	Se[a državnega zbora 06,15	/abavm infrjkanal
SLOVENUA 1
06.15 Odmtrvi 07,00 PoroMa 0A05 Oobrojutro (18.00
08.05 Dobmjutrn 09.00 IVtfoćila 09.05 2oi)anja. B/10 09.35 Risanka
09.50 I^sir8šji?:[clefon.7/10 10,05 Ordira&k Trne. 18/26 10,30 /l3lkoZakladko:tjbMitr8iu
10.45	Kiqiga meno bnga
11,10 Modra, je ni^bo, ilokum, oddaja 12.00 l|ud|eiri;8rii]ja 13,00 Pnrniila, šport vrtiriiH 13.25 Pisave 13.50 Odppupasnki 14.00 (^ogovoriopozicijo 15.00 Porodila 15.10 Mosiovi
15.46	MulivOick m sknvnost debele Mu. 2/26
16.05 Malesivecsirrj.kviz 17.00 Nrmce, šporL vrenip 1735 PfitBrPavBlGlavarflokiim.
orldaja 1830 ^rebaricLoia 18.40 Mnrio Popi. risanka 18.45 2eieti^i;i, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, špnri 19.55 Dniga poroda noč. nal. film 2135 Sre^jio pot Nedim. igram lilm 22.00 OdmmšporUilm 03.05 UmtztB
00.20 PelerPavBlGlavar, dùkifm. oddaja
01.10 DnBvmk. vreme, šport 01.50 Ininksnal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni inlnkanal 07.10 Iniokanal 0/,40 lesivtca na drugem 08,25 Hnbar
09.25 Pod Rvrfjpskitn nebom, 2/10 10,00 Seja dr^avnt^ya/bara, prt.>nos 18.00 toUa 18.05 Kalnjdoskop 19.00 HambalsovraM Rima, 7/2 20.00 Rex kraljevsko ime, dokum. ndcbja
20,45 Belliovnovi lasje, dokurn, (iltn 22,10 Gnga, komodrams 23.15 Pndnodekle.amerfilm 00,45 Sn|a dr^agnega zbora, posnele k nadaljevanja 03.15 /ahavm tnfokanal
pop I pop
.55 24 lir, ponovitev a/.50 RickiLake 08.40 Dvojtio ^iviienjo, nad, 09,35 Sp(i)3d strasti, nad. 1030 IV prodaja 11,00 Liubezfio na ir?nia, nad, 11,50 Neukrotitivo srce, nad 12.45 Narejeni/a uhiianje, dok
oddaia 13.45 IV prodaja 14,15 RickiLake 15.10 NRukrotIfivo srce. nad. lBi]5 [|ubez0nnair?nia,nad. lAOO Spc^adistranu, nari. l/,55 24 ur vreme 18,00 Ovojnn ^vlienje, nad, 19,00 24 tir 20.00 Prevftrjtiiio! 21,05 ?Bnska vzgo|3. am, him 22.45 24 lir/večer 23.05 Alias, nan. 23J>5 Pnjaiulji, nan. 00,25 Sknviustniolok.nai). 01.15 24 ur. pnnovit(!v 02.15 NoCna panorama
©
06,50	24 ur. ponovitev
07.45	RickiLake
08.35	Dvojno iiviienie, nad.
0930	SpoparlsuBSti, nad,
10.25	Ivprndaja
10.55	Ltubezen na u^nia nad.
11,45	Neiikroiljivo srce, nad.
12.45	Previrrifmo!
13.45	Ivprodajfi
14,15	RiiJiilake
15.10	Npukradiivn srti. nad,
16.05	liubezennatr/niansd,
17.00	Spi^aifstrasii.nad.
1/.55	24 ur, vreme
18.00	Dvr^nn ^ivtjeiije, nad,
19,00	?4 ur
20.00	Dmeme lah, kanad, film
21.40	llgtabl|siii,3.del
22,35	24 utrnit
22,55	Alias, nan.
23,45	Pniatelji, i^n,
00.15	Sknvnostn ntnk, nan.
01.05	24 ur. pnnovilev
02.05	Noi^na pannrama
OOJJO Dobra jimo.ini, oddaia 1030 Vabimnkooladu 10,35 Dkrnglamiza:Pokra|inaSA$A,
pogovor, punuviliiv 1135 Vidnospot dneva 11,40 2uparizvami,pogovr;rv siijiliii. Gost Jo^e iakš, 7upan Občine pn Jelšali 14,00 Videis ira m. obvestila 17,55 VabiiTiokogledu 18,0(1 Mladiza mM, mladinska odd, 18,40 Vidfloi^pot dneva 18.46 Mekzabavmh 19.40 Viii(!(3stram. olivHstila 19.55 Vabimnkoglïtlu 20,00 156B.VÍV magazin 20.26 Kuliun^, inínnnativna orldaja 20.30 Sporim torek, ^porina
inlormauvna oi daja 20.50 Velenjska rifestna Hvantura.
rtípnrta^a 2130 Asova gibanica, mfopativna
oddaja. 3. TV mre)a 22,00 íusmodoms.inlnrmsiivna
oddaja, 3. ÍV mre?a 22.30 l/oddaieDobroiuuo, infomiauvna oddaja 00,00 Vabimo k oglaiiu 00.05 Videostrani. olivssbia
©
09.00 DubrejUtrn,inl.iiddH|H 1030 Vabimokogledu 1035 Sporini toruk, šporina iiitormauvna oddaja 10.55 Veltinfska mastna avantura,
reportaža 113Í1 Videospot rkmv9 14,00 Videos ira m. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mala potepan|a, mladinska
oddaja 18.40 Regionalne novica 18.45 V harmoniji / narava, kriiRiiiska oddaja
19.15 Vitlansirani, cbvřstfia 19,55 Vabimo k ogledu 20,00 POP CORN, koniaklna glasbena oddaja, tinsije ; skupina Salam 20.55 Regionalne novicfl 21,00 Odprla isma, kontaktna oddaja. Gosi : dr. Smilja nič skrivnosti biot^nergijK 22,00 Iz odrlaje Dobro juira mlormaiiviia oddaja 23.30 Vabimukogledu 23,35 Vi deosira ni. obvestila
««V é\ď 9 a •
Kniiinitm kunr
ËMMZiUCA
Svetišče knjige in informacijsko središče
Priloga Nošegg časa
13. junij 2007, ifevillco J

Poletno branje
Navsezadnje smo kar uspešna kiijtónic« -aii pa vsžij ni razlogov, ili) bi se morali prcU kom skrivali. Knjižnični kurirje jamo cUen oJ tloka/.w za dosežen knjižnični síňiy dítrd-v Sloveniji lahko na prste ene roke prci^lcjcmo knji/jiice. ki so se loiile izdajanja řasupisa. Pa je pri vsem lem časopis pravzaprav ma-lenki>si. irebajc videli dinamiko dogajanja v kjijiznici ob kakšnih koni-c<ili Će kdo dvomi o smotrnosti denarja, naložene^! v knjižnico, bi si moral pobliže pogledali, kaj in koliko reci se doijaja. pa kako nizno-lika so pričakovanja uporabnikov.
ledni smo imeli v gi)sieh kolegici s Kosova, ki sla pri nas • sodeč po njunem aavdu^nju - odkrivali svojevrstno Indijo Koroni an dij o: <xilno imamo kaj pokaz<iii ludi kolegom iz stroke, pri čemer ne mislim samo na novo hiSo. Sicer smo pa dobili ugodne ocene ludi iz razvi lega. tiemškegi^ konca Evrope, kjer je knji/ničarstvo ic kak kor^ik pred našim.
Pred časom smo o ?:adovoijsivu povprafeili bralce: med ankelira-ninîi je bilo najprej 57 % (torej več kol polovica) takšnih, ki so v i\iSo prišli z resnimi nameni - delo. !>iu-dlj. sola ... 6 % zaradi družabnosti in 37 % zaradi razvedrila oz. olrok. Tri četrtine leh bralcev nam je glede urejcin>sli pro$\orov in prijaznosti osebja diilo oceno odlično, preostala četrtina pa dobro oz. prřiv dobro. Ministra smo prepričali z digiializřicijo filmov in vide-<1 vse bin. P<ileg lega digitalizacija ni bila nobena izjema, saj vsako leto pripravimo kakšen wčji projekt, letos npr. kar tri; nadaljno avtomatizacijo. e-lcnjižnico v Šmarlnem, če bodo lam res novi prostori, in standardizacijo po !SO 9001. Po p(v enoieiiju načina sielja na nacionalni ravni smo ugotovili, da smo lani i/posodQi se 16.000 enot vec, kol smo prvíMno izračunali, skupaj lorej .^67.000 enol (knjig, kaset, pliwč. zemljevidov...) - obseg izposoje se je v 12 lelili več kot podvojil. Pozitivnega vtisa ne morejo pokvarili niti lisii, ki vztrajno kradejo časopise, nili strop, ki po skoraj dveh letih Se vedno - če ne celo če-daiie bolj - zamaka.
Prej ali slej jepiičaJcovati, da se bo
Knjižnica v številkah 2006
Površina knjižnice Velenje: 2334 m 2 Šo§tanj: 215 m2 Šmartno ob Raki: 36 m2 Ur odprtosti: 5.388 Prireditev: 359
Prirast gradiva: 10.304 enot od tega 8.743 kupljenili Članov: 10.066 <2Z1% vseh prebivalcev) Registriranih obiskov. 133.920 Vseh obiskov: 221.214 (4.9 na prebivalca) odtegavŠošlanju: 12.670 (1,5 na prebivalca} in vSmartnemob Paki: 4.022 (I3na prebivalca) Izposojenega gradiva* 367.433 enot
odetega v Šoštanju: 33.620 v Šmartnem ob Paki: 13.554 s knjigomatom: 14.18&
krivulja izposoje obrnila navzdol, kol se je pri mnogili knjižnicah po 20 ali več letili rasli že zgodilo - ker se odnosi med posjimeznimi količinami p?xč spreminjajo in ker ze danes ponujamo kup novosti, ki jih z d(7sedanjim načinom :^telja ne /ujamemo. In čeprav so bralci bistveni del in končni smisel knjižnice, se vendar ne moremo ravnini samo po sicer številnem povpraševanju po razvedrilu» sicer bomo p<mujali samo 5e Da Vincijevo šiťro. Vicio-rio 1 loll in Nor<î Roberts, svojo kulturno in izobraževalno vlogo pa si bomo viHknili za klobuk. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo treba - jeza gor ali dol • na kakšno knjigo čakali tudi dalj časa.
Naobisk vpliva še cela vrsta drugih reči. tudi tako ra/ličnih, kol st« lopiazima aii zapoznelo sprcjema-tîjc občinskega proračuna. Pod črto seveda ni nepomembno, koliko tiaše početje stane: lui dom izposojena enoia gradiva je lani siaia povprečno 2,17 f / 520 Si l. Iz občinskega proračuna je knjižnici namenil
-	staiisiični Vclenjčan ir08 f /
.Î.924 SIT,
-	njegt>v sošlanjski sosed 6.54 ť / 1.566 su;
-	staiisiični Smarčan pa 7,68 € /
1.841 SIT.
Načeloma naj hi bili dele/i sicer enaki, vendar gre očitno za tisie vrste en^ost, po kateri so eni boli enaki od drugili. To spel pomeni, da Mestna občina Velenje indirektno še vedno subvencionira obe sosech. Slaba U>laýbn je, da dru^ýe po Sloveniji ni nič drugače, saj so vwje knjižnice pretežno na mestnih ra-menili, služijo pa publiki na Šir-kmiu območju. Morda ho nastajajočim pokrajinam uspelo izravnati to ncravnovcsje.
Nase geslo ostaja slej ko prej ^branje v vsako slovensko li^o'. Cas in denar, naložena v branje in v knjige, sta bila zmeraj dobro naložena, ^ na dopustu ni nič drugače. In za konec, velenjski bralci, ne spreglejte spremenjenega - ludi po-daljša(]eg<i • delovnega časa v juliiu in avgustu: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 15. ure, lorek in četrtek od 13. do 19. ure. Pa na svidenje, pardon - branje!
Lado Ptanko
Kakovost v knjižnici
»Ce zntote javna uprava imjaii standarde kakovosti serije ÍS(> 9(f0tJ, zakaj jih ne htzpui^h knjU-nice,«
Na prvi pogled hi se nepcmče-nemu zazdelo, daje knjižnica pač prostor, kjer nekaj ljudi sprejema
kiijižnice. informaliki, domoz-nanci, snažilka .., Skratka knjižnica je sistem, tako kol ostale združbe ljudi, ki proizvajajo blago ali pa storiive. V njej se vsak dan zgodijo številni d<igodki, ki 80 si boli ali manj vsak dan podobni
slatidardi in enega od njili - ISO 9001:2000 je v Sloveniji za potrebe knjižnic prilagodila mariborska knjižnica. Velenjska knjižnica se je pridružila še nekaj drugim slovenskim knjižnicam, ki predstavljajo ^>drugo generacijo« knjižnic, ki bodo uvedle sistem
ISO 9001:2000. S lem namenom se udeležujemo mesečnih delavnic, ki jih pripravljata mariborska knjižnica in Slovenski inslitul /a kakovost in mcrosiovje.
Na§ cilj je vpeljali standarde, ki nam bodo olajšali in i/boljsali naše poslovanje, prihraniti čas in denar ... Ni nili nujno, niti ob-vez.no. da ludi uradno pridobimo ccrlirikai kakovosti ISO 9001:2000, saj poleni vsakoletno preverjanje leija vsakoleine sirotke. Pomembno jc io. da si postavimo minimalna pravila (seveda to ne pomeni, da jih sedaj nimamo) in da se jih poicm vsi držimo. In ravno v tem je smisel -pravila so narejena za vse in vsi smo jih dolžni spoštovati, vsi smo odgovorni za sistem kakovosti. In samo skozi to prepričanje bomo uspeli...
■ Vlado Vrbič
in izdaja knjige. Pa ni čisto tako. Preden pride knjiga bralcu v roke, jo mora nekdo pri založbi ali knjigarnarju naročiti, nekdo jo sprejme in jo vpise v knjižnično evidenco z vsemi potrebnimi p<> datki (ki so kasneje v večini na voljo ludi bralcem), knjig*) je po-Ircbno ovili, jo postavili na polico. potem pa jo bralka ali bralcc 8 pomt>čjo svetovalca ali pa brez njega prinese do izposoj nega pulta, kjer knjižničar zabeleži, da gre knjiga iz knjižnice. 0a delo v knjižnici poteka, kol je treba, seveda skrbijo ludi direktor, vodja
Da izgubimo čini manj energije/.a nepotrebna ali nekoristna opravila, zato, da smo bolj učinkoviti iiî da so naše usluge, ki jih nudimo bralcem, čimbolj kakovostne, si n^oramo nenehno prizadevati, da izboljšujemo svoje delo. Človek jc v prizadevanjih za čim večjo učinkovitost izumil cel kup standardov, ki so namenjeni iz-boljî^anju delovanja podjetij, ustanov ... Standardi so v bisivu zapi> vedani načini obnašanja, ki nam olajšajo delo, saj nam potem, ko jih osvojimo, ni ireba vedno znova razmišljali o postopkili za rešitev nalog oziroma težav. S Icm smo prihranili energijo, čas, denar - likraii pa smo izboljšali in ustalili kakovost.
V svetu lorej obstaja več vrst sistemov standardizacije. V Sloveniji so večinoma prisotni ISO
Poletni delovni čas za bralke in bralce
(julij in avgust)
Mestna knjižnUa Velenje
Šaleška 21 (center Nova), telefon: 898 25 50
ponedeljek, sreda, petek: 8.00- 15.00; torek, četrtek: 13.00-19.00;
nabiralnik za vračanje gradiva je dostopen 24 ur dnevno
Mestno knjižniia Šoštanj
Trg Jožeta Lampreta 3 (dom kulture), telefon: 898 43 40 ponedeljek: 12.00 ■ 18.00; petek: 8.00-13.00
Knjižnica Šmartno ob Paki
Šmartno 72 (dom kulture), telefon: 898 49 58 torek: 12.00-18.00
Na dan pred praznikom je knjižnica odprta normalno, na dan pred dvodnevnim praznikom pa velja sobotni delovni čas (od 8. do 13. ure).
Knjižnica Velenje na internetu:
www.veLsik.si
Kmirmim kunr

Baze podatkov in online servisi
Baze podatkov in online servis!
Uporabniki knjižnic« vclik^krai želijo /vcJeli za novi>sti m informacije s p<w3* nic/jiih strokovnih podn)čij- Tc inlbmia-dje uporabijo v scmifiHrskih ali pnijckinili naiojtah, slu/ijo jim kol JoJaini vir pisanje diplomskih in poUiplomskili nalog ali pa so /aratli njih konkurenčni na svojih sln)kovDÍli podroćjilL Obćasiio se zgodi, tla kcltî pntriibuje strokovno jjradivn ki ga kJiji/nicH nima v svi^ji /birki. /anje knjižnica pole^ meUknjižnične izposoje ponuja brezplačen dostop do baz podatkov in drugih informacijskih servisov.
EIFL Direct -EBSCOhost
rUSCOhostjccden največjih svetovnih dobaviteljev elektronskih in tiskanih revij na svetu. Omogoča doslop do polnih Ick-stov približno 3.500 revij s pf^dročja dru/-b<3Slovja, humaiiistike, medicine, tehnike 1er poslovnih in splosnih informacij. OiiKigoča iskanje, pregledovanje, liska nje in shranjevanje polnih besedil člankov. Iskati je možno v naslednjih dnevno vzdrževanih zbirkah:
Academic Search l-liic (besedila iz 4.60Í) revij s poročij: družboslovja, huma-nislike, splošne /nanosli. izbraževanja» multikuliurnlh studij), Business Source Premier (največja poslovna zbirka 'besedila i/ 7000 revij, p(ï kateri lahko bnkate ludi z nadgrajenim iskalnikom Business Search i Interface, ki omogoča iskanje eknni>!tiskih podatkov, podatke s področja gospodarstva in tržnih raziskav), Regional Business News (ptîlna besedila iz 75 pj> slovnih časopisov), LRK*: liducalional Resource Information Center (več lisoč povzetkov vsebin i/ več koi 1000 revij z iz-
obraževalnega področja), HeaUh Souaij-Ctmsunier Tdilion (informacije s podrcv zdravja, medicinske znanosti, prehrane. varstva otrok, sporlne medicine in splošnega zdravja, ki so namenjene najširši javnt)Sii), Health Source-Nursing/Academic lídiijon (550 revij), Medline (zbirka ameriške nacionalne knjižnice za medicino, ki omogoča iskanje podatkov o člankih z izvlečki iz več kol 4X00 biomedicinski h časopisov od leta 1966 do danes), Clinical Pharmacology, (sodobni, jedrnati in klinična pomembni opisi zdravil, ki imajo dovoljenje za prometv/druženih državah Amerike, zeliSčni in prehrambeni pripravki, nova zdravila in zdravila, ki se še ra/jskujejo), Masierl-llJ; Premier (zbirka splošnih vsebin z vseh področij iz več lisoč referenčnih publikacij), library Infroma-lion Scietîce à Technology Abstracls (-zbirka pov/clk<iv iz 600 revij s področja knjižničarstva) in Newspaper Source (besedila iz tnednanidiiih časopisov).
Doslop do servisa financirata Ministrstvo za šolsivn, znanost in šport in Minis-irsiv<i kulturo, V Knjižnici Velenje smo uporabnik<ïm za la/ji dostop do baz podatkov pripravili zloženko, v pomoč pa so kol /meraj tudi svelovalcl.
■ M.B.
lUS INFO
RIS-INFO je pravni in informacijski si-siem na internetu, ki vsebuje največji izbor pravnih informacij iz Slovenije in Evropske unije na enem mesiu. V Republiki Sloveniji je le na lem mestu možno d<ibili pcv dalke o vseh veljavnih predpisih 1er čistopise vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov Rijpuhliiie Slovenije, sodno
prakso Vrhiwnega sodišča Republike Slovenije in Sodišča Evropskih skupnosti s pravno podlago in rx)vezi4vami na zakiine in njihove člene, pravna mnenja, odločitve Usiavnega sodišča Republike Slovenije, članke pravne narave, sezname uradnih listov in druge koristne pravne inlbniiacije.
Zbirka RJS INTO je sestavljena iz javnega. brezplačnega dela in naročniškega» plačljivega dela, d{) kaicrega je dosu^p nvv /Mn samo v knjižnici. Veliko korislnih brezplačnih informadj na brezplačnem delu si lahko naii uporabniki poiščejo sami. Za celoicn dosioppa seje poircbno prijavili z uporabniškim imenom in geslom, zalo morajo la del iskanja opravili v knjižnici, sami ali pa s pomočjo knjižničaija.
Baze podatkov v sistemu lus-info:
ZAKO - čistopisi zakonov, veljavnih v Republiki Sloveniji,
PRI D - čistopisi PRI;DZAK()NSK1H PRJ'DPISOV, sprejelih ali spremenjenih pol. L1995.
R1ÍG1 - IIJS-R1'GIST1:R- Regisler veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji. Lrni- članki iz pravniških strokovnih publikacij Pravna praksa, Podjeije in deU>, itd
SOVS - .Sodne odločbe Vrhovnega sodišča l^publike Slovenije.
USTA - odločilve Ustavnega sodišča RS od 1.1963 dalje in izbrani člajtki o US RS. SODB - načelna pravna mnenja, stališča in strokovni članki.
PORO - kazala vsebin Ptmîêevalca Državnega zbora RS od lela 1995 datje. UROB - izbrane objave iz razglasnega dela UL RS od 13. 10, 2000 dalje. RAZP -javni natečaji, stečaji, delovna mesta. programi lastninjenja iz Uradnega lista.
UIUD - Uradni list RS od leta 1991 dalje
Prednosti sistema lUS-INFO I FURO IUS-IN1'0 so predvsem v hitrem in kvali-letnem iskanju informadj 1er v pi^vezavah med dokumenti:
• enostavno in sestavljeno hitro iskanje po polnem besedilu (indeksirane besede),
-	z enijn iskalnim i/razom je omogočeno iskanje po več različnih zbirkah sočasno,
-	možnost iskanja po besedah, stavkih, odstavkih, v celotnem dokumentu ali samo po določenih poljih in atributih (datum objave, veljavnosi ipd); iskanje samo lislih predpisov livropske unije, ki se nanaj^ajo na Slovenijo.
-	povezave med dokumenti, tudi s slovenska zakonodajo,
-	tiskanje dokumentov, seznamov in takojšen izvoz dokumenta v poljuben urejevalnik besedil.
■ 4. $.
GVIN.COAA
Uporabnikom Knjižnice Velenje je od letošnjega leta dalje na \o\}o novt'jsl na področju elektronskih virov. CiVIN,CX)M je poslovni elekircmski paket za lisle, ki iščejo nove, relevantne in kvalitetne pt^da-ike s področja podjetništva in financ v Slovenji in po svetu.
CrVrN.CX)M ponuja naslednje podatke Áň uporabnike:
-	poslovne novice in komentarje,
-	analize podjetij in dejavnosti, -dnevne novice o stečajih, uradnili obja-
va\x skupščinah in ustanovitvah podjetij,
•	dogajanja na slovenskem denarnem trgu.
•	vpogled v več kol 220.000 pravnih subjektov.
Za informacije uporablja naslednic vire: Bisnode Business Inteligence. Dnevnik,
I-'inance. Kapital. Manager. S TA. Večer in druge,
Lleklronski paket obsega dva profila: PROÎTF PODJIiTJA pomaga spoznali posk^vno okolje in segmentirati slovenski trg. Vsebuje naslednje podaike o pravnih subjeklili: kontaktne podatke, iranskacij-ske račune, ragistrske podatke, podatke o zastopnikil^ in ustanoviteljih, o podjetjih v tujini in novoustanovljenih piîdjeiih. 11-NANČNI PROFIL omogoča finančne analize podjetij in s tem olajša tveganja pri pt)slovnih odločitvah.
Osnovni namen elektronskega paketa CiVIN.COM je ioK) lažji dost<ip do kvali-ictnih poslovnih informacij, kar omogoča lazje. hitrejše in uspešnejše odločanje up(v rahnikov.
■ V. G. P.
Oxford Reference Online
Je zbirka več kol 100 slovajjev in encikl^v pedij, ki pokriva predvsem anglosaško go voreče področje. Namenjena je srednješolcem. študentom, uporabnikom z zelo specifičnimi znanji kol dodatek ter tistim, ki se učijo angleški jezik (vjrf>ma prevajajo.
Prednosti ic online zbirke st) preprosto In hitro iskanje (enostaviiejši in zahtevnejši način), pimioč pri iskanju, redno ažuriranje podatkov, gesla so opremljena s kaz.alkami, slikami in interaktivnimi povezavami. možnost tiskanja, hranjenja na pren(îsijivc medije ali direktnega pošiljanja gesel po elektronski pošti ter brezplačna uporaba. Zbirka prnmovira uporabo preveijenili zbirk podalk<w.
Pomanjkljivost zbirke je predvsem v specifičnosti področja, ki ga zbirka pokriva (anglosaško govoreče podrode) ter v vsc»-binski skromnosti posameznih segmentov.	■ fi. Z. /
Poletno branje
Za mlade
Desa Muck: Anica in skrivnostna maska
'U> je že deseta knjiga iz zbirke Anica. Ta zbirka je najbolj priljubljena med slovenskimi mladimi bralci, saj so jo leios zc polič
izbrali Mojo najljubšo slovensko knjigo 2007 in je zalo prejela zlato priznanje.
Dogaja se v času pusta. Aniči-nega očeta ponavadi ni veliko videli, ko pa pride v deželo pust, je vse drugače. Takrat vse preseneli v najbolj nemogc^čih preoblekah, da je Anici včasih že kar nerodno. Našemil se je že v stranišče. smetnjak, otroško plenico, pepelnik in podobne grozote. Anica se je letos odlt)čila. da sploh nc gre v maškare, tako seje hala. da jo bo spet sram. Najraje bi zbolela. K sreči je stisku zaupala mamici in zbolel je očka, ves dan se ni prikazal. Ajiica je našemljena v prelepo morsko de-
klico skupaj s prijateljicami obiskala bližnje sosede, potem je šla na karneval. Tam je med maskami ugledala krasnega zlatega princa, najlepšo masko, in koji je eden nd plešočih kurentov poskušal ukrasti ruiict>.jo je rešil ravno la zlati princ. Kdo je bil ta zJali princ, pa uganile sami.
Nejka Omahen:
Spremembe^
spremembe
Zgodba o lem, da bili najstnik nikakor ni lahko, saj so stvari takrat vedno bolj zapletene, kol je videli. Špela že celo življenje sa-
HEJKA OMAHEN
, SPREMEMBE, ISPREMEMBE
njari o svojem princu na belem konju, ki ga je spoznala že v vrtcu, medlem ko njena najboljša prijateljica Sara viha nos nad romantiko in si prisega, da se še dolgo nc bo zaljubila, Tadej iu iva sta sanjski par. ki za videzom popolne usklajenosti skrivala temačno skrivnost. Klemen se oblači v prevelike hlače, se druži z najbolj divjimi sošolci in
velja za velikega frajeija. V naj-sinjškem svetu te /godbe vsaka zase ne bi bile prav nič posetv nega. Toda njihove življenjske niti se prepletajo in vseh pel junakov se naenkrat znajde v zapletenem klobčiču pogledov, besed in čustev, iz. katerih ne najdejo izhoda. Knjiga je prijetno počitniško branje.
Aksinja Kermaunen Berenikini kodri
Knjiga je namenjena mladostnikom in vzgojiteljem 1er drugim ifdraslim. Sporoča, da odraščanje za mlade ni preprt>sto in da je še težje, če je mladostnik s posebnimi potrebami. Berenikini kodri je najprej zgodba o drugačnosti. Petnaisiletna Anina ima namreč
Alcsinia.


».	MIS
zaradi albinizma krasne bele lase, toda tudi okvarjen vid in občutljivo poli. Iz vasi pride v mesto, kjer začne obiskovali prvi letnik gimnazije. Sošolci, pa tudi profesorji, različno sprejemajo Ani-nino drugačnost, toda v glavnem
je Anini ležko. Potem je lo zgodba o odraščanju. Anina, ki je končno osv<ibojena zaščitniške matere, se zaljubi, doživi prve spolne izkušnje, radosti in prevare, poseže tudi po pijači in mamilih. Po močnih doživetjih v zei<^ kratkem času, tned drugim je tudi poskus sošolkinega samomora in smrt vrstnika, se nekako strezni.
V romanu se izmenjujeta in přeplela t a zgodbi Anine in Nicka, vsako poglavje je opremljeno s citatom, jezik mladih je pogosto pogovoren. Na koncu je spremna beseda Vlaste Njssdt^r-fer, predstavitev ozvezdja Berenikini kodri in kratka informacija o pisateljici.
m B. L
Andrej Rozman Roza: Mihec gre prvič okrog sveta
Poletje nas vabi. ne le odrasle, ampak tudi otroke in mlade, da si načrtujemo počitnice in piUova-nja. Tako se bomo v lej slikanici, v kateri je besedilo Zijpisano v ver-
zih. z barvitimi ilustracijami, skupaj z Mihcem odpravili na potep.
Mihec sanjajoče zre skozi okno domače hiše in premišljuje, daje Zemlja okrogla, in če greš po njej nenehno nikamor drugam kol naprej, ne prideš do njenega konca nikoli, ampak na koncu prispeš naokoli. Otroška radovednost popelje Mihca, in z njim tudi mladega bralca, v daljave in višave „, okrog po slovenskem svetu. Na poli preizkusi veliko prevoznih sredstev: avtobus. vlak. barko, celo leialono-silko, gondolo, tovornjak. In kaj Mihec na koncu ugotovi? Super je iti od doma, na počiinice, še bolje pa je priti nazaj.
y
Anja Stefan; Kotiček na koncu sveta_
;__—I
Pravljičarka Anja Štefan, avtorica uspešnice Melje, melje mlinček, je napisala sedem novih živalskih pravljic. Cc otroci ne mo rejo zaspali, ne da bi slišali prav-
KOTIČEK
NA KONCU SVETA
Ijico, nam bo slikanica 'Kotiček na koncu sveta' prišla še kako prav.
Vas zanima, kje se je izgubila
pelelinčkova suknjiča, kako je ko koška pregnala nesrečo, kaj vseje storila miška, da ne bi izgubila nahrbtnika? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili, če bosie skrbno prebrali si h kanico. l/vcdeli boste tudi listo najpcunembnejše: »Kako se pride do kotička na koncu sveia?« To je namreč uspelo deklici, ki ni imela na svetu nikogar, razen tri prelepe mačiće, s katerimi je hodila po svetu in iskala dt)m.
Benoit Delandre: Moj atlas sveta
Ta poučna knjiga je namenjena vsem radovednim oirokom od 6. do 10. lela starosti in njihovim staršem, ki že i y o skupaj odkriti vse dežele sveta. Allas z zemljevidi. zanimivimi ilustracijami in
opisi je pravo malo potovanje ok<jli sveta.
Kot je pisan in zanimiv svet, lako so v tem atlasu živahno in pisano predstavljene vse celine, njihovi prebivalci Ln naravna okolja. Vsako celino najprej predstavi dvojna stran z zemljevidom držav. kar omtjgoča lažje in hitrejše
I»,
Hias
spoznavanje značilnosii posa-me/nili Uciov svota.
Allasu je priložen velik stenski /emljcvid sveta, kj omogoča hiter polled na vse celine naseda planeta, ob robu tega zemljevida pa so predstavljeni zanimivi podatki, kj bodo vsekakor zanimali naše najmlajše, npr. kateri je naivccji kopenski sesalec, katera je največja dr/ava, kateri je najvišji slap...
Christian Bieniek: Korina Korenček in klub močnih punc
Tistim mladini braiceni, predvsem dekletom, ki î>c posebej radi uživajo ob pustolovskih knjigah, prežetili / dobro merico hu-moija. zagotovo ne ho dolgčas ob prebiranju podvezov neustrašne Kori ne Korenček.
KORlim KORENČEK
IN OUI MOČNIH PUNC
V prvi knjigi iz zbirke Kf>rina Korenček spi)znamo glavno junakinjo Korino. Korenček ni njen pravi priimek, a če ima§ ognjeno rdeče lase. tako kot ona. ni nič čudnega, da dobiš tak vzdevek. S prijateljicami Tanjo, Hsfter in Jas-mino ustanovi Klub močnih punc, da se v soli laze upirajo vragolijam fantov. V šoli tat pramenov las uganja grdobije in puncam med odmorom stri/e lase. "Ib lahb) počne le kak^n trapast Tant. Dekleta so prepričana» da prijazni fantje sploh ne obstajajo. Korina Korenček skupaj s svojimi prijaieliicami lovi predrzne/it s skaijanii. Prepričajte se, če jim bo uspelo.
Doslej je v zbirki izšia áe bijiga Korina Korenček in otroci žvečilnega gumija, nova vznemirljiva zgodba, v kateri Korini áine v glavo nora misel, da bi skupaj s svojimi prijateljicami nastopila na Jolskem praznovanju.
■ E. P. Š.
Za odrasle
Arto Paasilinna: Dedu za petaim_
Sodobni Onski pisatelj jc avtor številnih, pri bralcih odlično sprejetih knjig- Sedaj smo dobili se prevod dela Dedu /a petami, ki prav v ničemer ne razočara. Ponovno pcmuja preprost slog pisanja. očarljivo prip<ïved in zanj tako značilen trpki humor.
/godba jc postavljena v zasne-zetio finsko pokrajino. Ostareli usnjar in krznar dobesedno pobegne od svoje uka/i)valne žene.
■t: . f
Arto Paasilinrica
•	.................
t	''t
fit ' .	-iSŽ, ^
_ t -	n f
Lase.
saj si vsake toliko časa zeli malce oddahnili od vsakdanjega Življenja. Zeni to ni prav nič vi^eč, zalo za njim pošlje vnuka, ki naj bi upornega deda nemudoma pripeljal domov. Vendar se kmalu izkaže. da je tudi vnuk podedoval strast do potepanja in novih dogodivščin, ki jili v dědovi družbi ne manjka.
Brina Svit: Odveč srce
Knjiga je bila najprej napisaua v francoščini, naio jo jc avtorica prevedla v slovenščino. Odveč srce (lin coeur de trop) lŤana> zoin predstavlja eksotično Slove» nijo, Sli>vencem pa poda siereo tipe o Francozih. Kremne rezine in parfumi.
I.ila. glavna junakinja, je ženska srednjih let, ki ima sicer uspesno, a dirkaj dolgočasno življenje v Parizu, Je poročena in mati enega otroka. Koji umre oče, podeduje hil^o na Bledu, kar ji ni čisio nič vseč. saj se ji Bled že txl nekdaj zdi višek kiča. Ko gre v Slovenijo na očetov pogreb, je prepričana, da bo ostala le tri dni b tudi hiše
sprva sploh ne želi videti. A nenavaden splel okoliščin pi)skrbi, da se stvari obrnejo drugače. Lila v liiši ob Blejskem jezeru najprej doživi usodno avanturt), ki ji obrne svet na glavo, skoraj istočasno pa najde očetov rokopis z naslovom Odveč srce. preko kate-
rega ji oče razkriva svojo zgodbo, kako se je ugleden profesor dobil s svojo studentsko ljubico, s katero ima otroka • Lilo. Kmalu ugotovi, da je lahko včasih eno srce zares odveč.
Priselila Cogan: Stara pajkovka
Kako bi se počutili, če bi vam kdo od vaših najbližjih povedal, da bo čez dva meseca umrl? Natanko to namreč svoji družini spomči stara indijanska šamanlca Winona. Zaskrbljena hči jo nemudoma odpelje k psihologinji, ki naj hi p prepričala, da nikakor se ne bo umrla, saj je vendar p<v polnoma zdrava. A Winona, ki živi v popolnem ravnovesju z naravo in indijansko tradicijo, za-
, stara pajkovka
»
plete psihologinjo v pajčevino svojega skrivnostnega duhovnega sveta in jo nauči številnih modrosti. ki jih razvita zahodna medicina ne pozna, Zanimivo in dru-gačiio branje.
Siba Shakib: Afganistan, kamor se Bog pride le zjokat
Presunljiva zgodba o nenehnem upanju na boljši jutri, izjemnem pc^gumu, človeški dobroti in predvsem izjemni ženski, ki si nenehno prizadeva za lepše, brezskrbno življenje, brez lakote in nenehnega strahu, če že ne zase, pa vsaj za svoje otroke.
Izjemno branje, ki da misliti in nas hkrati opomni, kako neverjetno lepo je nase življenje, pa ga
puščal trenutkom. Zdaj ko ve, da se bliža njegov konec, si želi, da bi ga vnukinja peljala gledat nekaj. kar se mu je kljub prizadeva-
		
	S!	mî'
mnogokrat jemljemo preveč samoumevno in ga tie zjiamo živeti. In koliko je ljudi, ki iz dneva v dan neznosno trpijo in so izjemno revni, pa imajo hkrati veliko več kot mi.
Peter O'Connor: Prvi sončni žarek
To je zgodba i> dveh življenjih, Sarinem in dedkovem^ Sara je celo življenje počela stvari, ki so jih drugi pričakovali od nje. ^e posebej oče. Njeno življenje se zdi vsem idealno, saj se ji obeta uspesna kariera, za kar si je vseskozi močno prizadevala. Vendar pa Sara ni srečna. To ni bila njena želja, temveč želja drugih, ki so si želeli njenega uspeha. Vedno bolj ugotavlja, da se odmika od sebe in od tistega, kar si resnično želi.
Njen ded pa je vse življenje pi> čel tisto, kar ga je resnično veselilo: ptUoval je po svetu in se pre-
njeni vseskozi od mikal o, popolni sončni mrk-
Skozi potovanje po Avstraliji Sara spozjia. kako pomembni so majhni trenutki v življenju, ludi če gre samo za prvi sončni Žarek.
Craig Thompson: Odeje
(roman v stripu)
Odeje aoieriškega pisatelja Cra-iga 'l'bomps<5na so avtobiografska pripoved, roman v stripu, namenjen sodobni mladini, kije izrazito naklonjena slikovni govorici.
Gre za tenkočuten roman o velikokrat bolečem odraščanju, o
njeno njegovim umetniškim vzgibom, tudi s sošolci ne najde pravega stika. Na zimskem taboru spozna sorodno dušo, deklico Raino, v katero se zaljubi. Pišeta si pisma in pesmi ter za nekaj tednov pozabita na sveî okoli sebe. Ljubezen med glavnima junakoma je čist«, nedolžna in lepa. kol snežna odeja. Dokler jc ta dovolj debela, lahko njuna ljubezen traja. Ko snega ni več, ludi ljubezen ne more preživeti.
Odeje so stripovska priredba dejanskega romana. Risba uad<v mesti dolge strani opisovanja in bralcu dovoli neposreden vpogled v pripoved. Velike stvari pove na preprost načiii, brez težkih besed in dolgih Slavkov. Rtv man v stripu je pri nas nov literarni žanr. kije lahko tudi primerna bližnjica do branja obsež-neji>ih knjig-V reviji l une je avtor recenzije zapisal: " Jako lepo. da boli-.
■ M. R
Steve Davey: Nepozabni kraji sveta, ki jih v življenju morate videti
Bližajo se dnevi, ko se bomo odpravili na dopust, in pričujoča knjiga ponuja kar nekaj zanimi-vili idej, obogatenih s čudovitimi rotogra(ljami, ki nedvomno vabijo. Avtor sicer pravt da je izbral
izkušnji prve ljubezni, premagovanju srčnih bolečin, iskanju identitete, smisla življenja in končnega prehoda v odraslost. To je zgodba o fantu, ki išče svojo pot- Craig je umetniško nadarjen, vase zaprt mladostnik, ki skupaj s svf)jim mlajšim bratom odraSča v sirogj krščanski družini. Okolje ni naklo-
liste nepozabne kraje, bisere, ki so bili njemu n.,ajbolj vseč, a prepričani smo, da lahko vsakdo najde kaj zase» saj opisi pritegnejo in misli pijleiijt)-
■ M. P. S,
Borza dela
v Knjižj]ici Velenje smo v mesecu marcu odprli in-Ibnnacijski servis Borza dela z namenom, da s koristnimi informacijami pomagamo vsem, ki iščejo zaposlitev, saj je vsak z-ačetek težak ne glede na to. ali smo ostali brez službe, ali se nahajamo v fazi prve zaposlitve ali pa želim<i zamenjati službo. pravimi informacijami lahko pomagamo vsakomur, ki nas obišče; v Mestno knjižnico Velenje vas vabimo vsak dan od 10.00 do 12.00 ure.
Servis zbira itiformacije s področja zaposlovanja, izobraževanja, gospodarstva in sociale. / naso pomočjo nezapt)sleni napišejo zanimivejšo vlogo, ponudbo ali življenjepis. Pomagamo jim pri uporabi računalnika in pri iskanju uporabnih informacij o prostih delovnih mestih in možiiostih za zaposlitev. V knjižnici lahko iskalci zaposlitve preko Borze dela brezplačno uporabljajo računalnik in druge naprave ter brezplačno tiskajo potrebne dokumente- Pri tem jih opozorimo se na drugo ponudbe» v knjižnici kjer je na voljo vrsta knjig za razvedrilo in izobraževanje; brezposelni se lahko s potrdilom o brezposelnosti v knjižnico vpiiejo brezplačno. Seznam priporočene literature in spletnih strani s področja zaposlovanja smo objavili tudi aa spletni strani knjižnice: hu p://www.vel.sik.si/knjiznica/borz^dela.hl ml
Doslej je Borza dela pomagala 27-krat, Med uporabniki je tri četrtine žensk, skoraj polovica jili ima tehnično izobrazbo in kar 20 % uporabnikov visoko ali univerzitetno izobrazbo.	■ B. B.
Tuje časopisje
Knjižnica Velenje je v letu 2007 obogatila svojo zbirko serijskega gradiva z novimi naslovi v večini nam najbližjih tujih jezikov. Tako smo naročili dva
hrvaška tednika - provokaiivnointelektualni Feral tribune: tjednik hrvatskih anarhista, protestanta i heretika, ter enega bolj branili informativnih tednikov na Hrvaškem s prihîgami eminentnih hrvaških novinaijev Cîlobus. S področja bivše Jugoslavije priliaja ludi poljudni tednik Vreme, eden redkih
neodvisnih časopisov v Srbiji. Ameriškemu štirinajstdnevniku 'Hme sedaj delata družbo angleški mesečnik za žensko bralno populacijo She ter najbolj bran dnevnik v Veliki Britaniji Guardian: newspaper of the year. Nemško govorečim poimjamo tehtni informativni tednik Der Spiegel, med bero v romanskih jezikih pa lahko izbirate med poljudno zabavnim italijanskim tednikom L'i'sprcssiï, francoskim Paris-Match ter španskim Piensa en Tspanol.
Vsem, ki se učijo tujih jezikov, ponujamo ludi revije na različitih slcfpnjah jezikovnega znanja in v različnih jezikih (angleški, nemški, francoski, italijanski. španski, ruski in latinski jezJk).
■ B.Z.J.
MM	.	• ff •
Kniuttim kmr
Priloga Mašega iasa, Velenje, junij 2007
Odgovorni urednik; Vlado Vrbič Urednik: l^do Planko Pripravili: I^do Planko, Vlado Vrbić. Marjeta Blatnik. Andreja Stvarnik. Bernarda Iskane, Metka Pivk Snhč, BrUîa Zabukovnik Jerič, Edita Prah Šincek, Vesna Gaber Podhovnik, Barbara Borovnik, Silvo Clmiovšek, Peter Cîroznik - ?ct
Fotografyc: Stane Vovk. Metka Pivk Srdič Obli kova i\ie in pretom: Naš čas (Tomaž (îersak)

Knjižnice po svetu
Kikijev intervju
Splošna knjižnica AAontebelluna
Druî^tvo biblioteka rje v Celje vsakn luio pripravi zacIancRiro kovno ekskur^iijo. I.elos smo lako od 27. do 29. aprila uživali v lepoiali Toskaiie, Hnkraiii.o pokrajino smo občudovali pravzaprav vso p(ji, ki nas je vodila od Trevisa. Luccc. Pise. Volierre, San Cîimi^-nana, vse do Sienne in nazaj proti Sloveniji. Seveda pa je hll naš prvoini cilj obiskati eno od italijanskih knjižnic. Izbrali smo rela-livno novo zgrajeno splošno kJiji/nico v okro/ju Trevisa. Montcbelluna jc ekonomsko, demografsko in kulturno središče province Tre vis o. Splošna knjižnica Moniehelluna (BiMioieca Comunale Monlebclluna) je bila prvotno odprta za javnost leta 1975 v prostorih nekdanjega zapora, l.eia 1996 so projekt izgradnje nove knji/Jiice zaupali arhitektu Toniju l-ollini in leta
2001 so odprli nove moderne prostore na novi lokaciji.
V pritličju knjižnicc se nahajajo razstavni prostori, skladiscc ter večnamenski prireditveni
nalniki ter i/posoja. Knjižnica zbira in hrani domoznansko j^ra-divo. posreduje najrazličnejše informacije, pripravlja številne razstave in prireditve, namenjene
prostor, v prvem nadstropiu pa so otroški oddelek, oddelek za odrasle, študijska in časopisna čitalnica, domoznanski oddelek, multimedijska soba z 12 racu-
otrokom in odraslim. Čeprav je odraslim namenjen večji del knjižnicc. pa posebno poz<3rnost posvečajo najmlajšim. Zanje oriiani/lrajo številne dejavnosti,
na voljo pa jim je tudi poseben igralni količek, s številnimi igračami. mini teater z lutkami ter seveda otroško knji/no in ne-knjižno gradivo.
Knjižnico dnevno obišče okoli 700 uporabnikov. Presenetilo nas je dejstvo, da imajo glede na število enot gradiva (55.4S2) izjemno veliko članov, in sicer preko 20,000. Letno se jih v knjižnico na novo včlani kar 3,500,
Na splošno si osebje in vodstvo knjižnice prizadeva, da bi bila knjižnica resnična kulturno in informacijsko središče, kamor bi obiskovalci radi zahajali in se znotraj njenih zidov tudi odlično počutili. Zanimiva stavba, ki že pri vhi)du pozdravi obisko valca z urejeno zelenico in žuborenjem vode, prijeten ambient, prijazno osebje ter nenazadnje pestra ponudba so vsekakor dobri razlogi za ogled knjižnice, ki smo jo obiskali.
■ M. P. S.
Prireditve v l<njižnici
Med knjižjiičnimi prireditvami seveda niso vse enako privlačne ah obiskane. Nekatere pa so se že tako zasidrale v javnem življenju mesta, da si ga brez njih tie znamo več predstavljati.
V knjižnici Velenje smo se lansko leto odločili, da našim obiskovalcem v sklopu prireditev spel ponudimo tudi potopisna predavanja. Kmalu se je pokazalo, da jc bila odločitev pravilna. saj so večeri odlično obiskani. Običajno jim, od septembra do maja. namenjamo vsak drugi četrtek v mesecu. Ob diapozitivih in pripovedovanju svetovnih popotnikov se sprehodimo skozi mesta, zgodovino in pokrajino dežele. ki jo spoznavamo-Vedno znova nas navdušijo različna verstva, običaji in kultura ljudi po svetu. Veseli nas. da predavanja obiščejo tako tisti, ki podoživljajo svoja pott^vanja. kot listi, ki sc šele odločajo za neko desiinacijo, in nenazadnje ludi listi, ki morda nikoli ne bodo obiskali predstavljene de-
žele, a jo lahko na svoj način tudi tako doživijo.
Leto 2007 je proglašeno za leto enakih možnosti, zalo v knjižnici v okviru cikla Ženske danes vsak četrti četrtek v mesecu gostimo žensko gostjo, ki je po svoje zaznamovala lokalni ah slovenski prostor. Gostja januar-skega pogovora je bila dr. Sanja Rozman, znana slovenska tera-pevika za nekemične odvisnosti.
čas ter sodelavk») Radia Velenje Bojano Spegel. ki sc nam je predstavila v zelo sproščenem in (p)osebnem klepetu. Marca smo gostili Deso Orel, strokovnjakinjo za področje nasilja in zlorab, ki je ludi mali in babica in človek, ki mu je mar. V aprilu smo poklepetali o Afriki s pisateljico /denko Žcbre. meseca maja pa s humanitarno delavko Fadilo Bu/ijnkié llalilovič o nje-
ki je na večer privabila neverjetno veliko ljudi, ki niso samo poslušali, temveč tudi spraševali. Meseca februarja smo se srečali z novinarko lednika Naš
nem delu in položaju ženske v islamu. Pogovor sta izmenično vodila Borut Ilrovatin in Sor\ja Bercko. Cikel bomo nadaljevali v jesenskem času in gostili še ne-
kaj zanimivih gostij, V slabem letu dni sije pridobil zvesto publiko ciklus predavanj pod skupnim naslovom Zdravje in kvaliteta življenja. p{> vezan s Sanjo Lončar in z vseslovenskim pnyektom 'Skupaj za zdravje človeka in narave'. Večeri običajno privabijo med 50 in 60 obiskovalcev, a tudi /e več kot 70. kolikor jih študijska čitalnica ravno še prenese. Tema je očitno zanimiva tako za Velenjčane kot za prebivalce širšega območja • Zgornje in Spodnje Savinjske dechne, Celja, celo iz Maribora so že prihajali. Cire za razmišljanje in posredovanje izkušenj o načinu življenja, o soodvisnosti zdravja in prehrane, o skoraj pt>-zabljenem, pa spet obujenem in doptJlujerwm znanju s tega področja, ki se dotika tudi vplivov gospodarskili lobi-jev. Morda je skrivnost uspeha projekta ravno v razmišljanju, ki združuje dr/iivljansko vzgtjjo in praktične napotke za življenje s kuharskimi in zdravilskimi recepti.
■ M.P.S., B.ZJ., L P.
Maraton glasbe in besed mošo pecovniic
Ob dnevu mladinske književnosti smo skupaj z glasbeno solo v parku ub Kajuhovem spomeniku v Šošiaoju pripravili prireditev Maraton glasbe in besed. Razpisali smo literarni natečaj, s katerim smo želeli spodbuditi k pisanju in pismenosti med mladimi ter hkrati dati priložnost mladim avtorjem. Nanj sc je odzvalo 12 avtorjev Osnovne šole Šoštanj. Komisija, ki je vsa literarna dela pregledala, je nagradila vse. Knjižno nagrado je tako prejelo vseh 12 mladih avtorjev: Nejc Borovnik. l.eja Jelenko, liva Kučiš, Dejana Marič, Vesna Panic, Maša Pečovnik (odlomek iz njenega dela objavljamo), /an Pole, Nika Polšak, Maja Sovič, Adrijan ŠÍutej.
Špela Verčkovnik in Pia Verd-oik. Ob tej priložnosti so nagrajenci prebrali svoja dela iu prejeli knjižno nagrado. Z glasbenim programom se je predstavilo tudi 80 učencev oddelka Glasbene šole Šoštanj. Med njimi so bili številni solisti komorne zasedbe, harmonikarski in mladiiîski pihalni orkester.
Dogajanje je v park privabilo številne mimoidoče: radovedneže, otroke iz vrtca in osnovnošolce, ki so prišli poslušat svoje vrstnike. Morda je prireditev koga od njih navdušila, da se bo v prihodnje tudi sam poskusil v literarnih ali glasbenih zvrsteh. Literarna dela so objavljena tudi na spletni strani Knjižnice Velenje.
■ M. 8.
Česa ni nikoli bilo in nikoli ne bo
(o(lhme/< iz nagrajenega besedila)
1-uka je opazil, da je njegova roža ovetîela, in ugotovil, da je tudi sam šel po napačni poti. Vrnil seje In šel iskat brata. Najprej je šel po Nika. Prišel je do mize. vendar se hrancnl dotaknil inje odšel naprej. Kmalu je prišel do votline in vrata so se odprla kar sama od sebe. Vsiopil jc in zagledal brala. Šel jc proti njemu, ko se mu je pred <ičmi kar na lepem pojavila nekakšna spaka. Niti opisati je ne znam dobro. Imela je rilec, píH dobna je bila rogaču, imela je tudi zjnajska ušesa in kurji rep. povrhu vsega pa ji je že polovica zob izpadla, listi, ki so ji še ostali, so bili pa zelo gnili, /raven je spaka imela še malo morje pomagačev: Smešni smejalni smejakovalni spakovalui smejal-kovec, ZmajeuhI bruhalnik» Zmajorcpi bradavičar. Mekasta hiv dipica, Flekasti prečnozobi kralkopih, Ritokapa smučna raca. Domači zobomavh. Dolgooki dinokrof, Giavouho črno pmc. Kratkonogi dvoprsti zehavec. Triprstizehavec, Tibetarska kratkovidna kokoš, Želvnklepi popadač. Polžovili trobentar, Red-kozobi smrdoprd» Žvižgajoča tlžolovka, Rllčasta odpiračka, Knjigalni štumfin še drugi. Luka scjihje zelo prestrašil.
Pogovor s Sanjo Lončar
Novinarko in raziskovalko Sa-nji) Lončar smo že večkrat srečali v Velenju, največkrat v vlogi predavateljice in organizatorke. Svojo pf>zornost zadnje čase namenja predvsem projektu Skupaj za zdravje čhiveka in narave, ki je fîagovoril tudi šievilrie obiskovalce velenjske knjižnice, /a Kiki smo jo prosili za nekaj od-govonw.
Zdravje in zdravo življenje, se
da bodo za to že drugi poskrbeli, izgubljamo čas in zamujamo dragocene prilozDosli. Uporaba tradicionalnih načinov zdravljenja, prizadevanje za zdravti prehrano in življenje brez sintpovje naji-ečkrai v nasprotju K pm'ladtijfK'o prakso, ki jo narekuje kapital v industriji hrane, farmacevtski industriji ipd. Se vam kdaj zdi, da se borite z mlini na veter?
zdi, postajata snfjevrslna obse-sija našega časa. Med drugim jo poganja dobiček, ki ga kujejo iz strahu sodobnega človeka pred boleznijo, zato je tudi predmet šte\'ilnih manipulacij. Kako se s pomtKjo pnijekta iztisniti ome-njenim čerem, kaj je nje^^ov osnovni namen? Zahodnjaki so ^.^bscdeni od podatkov. Glede na to. kaj raziskujemo, kako to počnemo Ln kdo to počite, so rezultati teh »raziskav« lahko zelo različni. Ljudje so upravičeno zmedeni od pogosto nasprotujočih si nasvetov. V projektu poskušamo na zadeve gledad bolj celostno in uporabiti zdravo panici, medtem ko skušamo priii do resnice. Človek, nara\'a in zdraxje so pri vašem projektu ključni. I^a spletnih straneh omenjate p<h tivbo po prenovi teh treh pojmov in potrebo po kompasu, s kate-rim bi se ljudje izognili slepi ulici pri iskanju odgovorov na vprašanja o kakovostnem in zdravem tivljenju. Je tak kompas res mogoče (izjaajii? Vsi ga imamo, le premalo ga uporabljamo, HdI mu rečejo vest, drugi zavesi, tretji mu pravijo notranji glas. Ko nas bolezen stisne v kot, se vsi zavemo, kaj smo počeli narobe, vsi vemo, kaj bi res radi storili s preostalimi dnevi svojega življenja. Takrat tudi vemo, ali živiuio ob pravi osebi in ali počnemo prave reči. Zakaj tega ne uporabimo, ko smo še zdravi? Lnako je z naravo. Cc bi se /Avedali. da smo nekaj let pred ki>lapsom ekosistema. ki nam omogoča preživetje, bi v trenutku bili pripravljeni opustiti kopico nepomembnih opravil in se 2 vsemi močmi lotiti lastnega preži vel j a in preživetja planeta. Toda ker zmotno menimo, da je časa še dovolj in
Ce bi računali v (idstotkih. jc res. da naša priz-adevanja spremlja in podpira le peščica ljudi. Večini se še vedno ne da prevzeti odgovornosti za svoje zdravje, prehrano in druge odločitve. A to je navsezadnje pravica vsakega posameznika. Mi se vsekakor ne borimo PROIl, namen projekta je izražen z besedama SKUPAJ ZA! Mi smo tukaj zaradi vseh tistih, ki so se Že odločili, da bodo del sprememb, ki si jih ž.elijo ljudje križem po svetu. Naše delovanje, predavanja, delavnice, dogodki In informacije so namenjeni predvsem temu, da bi tem in takšnim bilo na tej poti čim la?Je. Zato ne štejemo, koliko jih je »na drugi strani«. Veseli pa smo, da je tistih, ki so se odločili storiti korak v pravo smer, iz dneva v dan več. Kako se na projekt odzivajo ljudje po Sloveniji? Na to vprašanje stežka odgovorim, ne da bi bilo videti, kot da se hvalim. Lansko leto smo imeli .^.000 bralcev novic, danes jih je 14.000, Naša spletna stran, ki je še vedno daleč od tistega, kar smo si zastavili, pa je že med najbolj branimi na tem področju. 1500 izvodov prvega natisa naše prve ktyige «Resnice in zmote o kandidi« smo razpn^dali v treh tednih, tako da niii enega izvoda nismo uspeli dobaviti knjigarnam in knjižnicam. Tudi pri vas razmišljate o tem, da bi zaradi d(»brega obiska premaknili stekleno steno in tako povečali študijsko čitalnico, ker v njej ni več dovolj prtislora za vse, ki prihajajo poslušal • tudi naša - predavanja. lim - lahko torej sklepam, da je «jdziv zelo dober, itî hkrati sporočilo, da smo na pravi poii. Zahvaljujem se vam za odgo' ivre.
m s. G.

PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
VELiNJi
Četrtek, 14. 6.
__I
17,ÛQ Kunígunda regíonaíni multimedijski center Prost ovo [j Dl M tatinske g a centra-Predstavitev Evropska volonterska službe 18.00 Mdkupovafni centerVeienje
Otroška ustvarjalna delavnice 19.00 Kuniguniia > regionalni multimedijski center Pogovorni lov šport v mestu 15.30 Glasbena lola Velenje, orgelska dvorana
Multimedijsko potovanje s Ilavto in klavirjem • Vrtiljak plesa. Nastopajo AnaZajcdlavtalin Urška RoŠkar {klaviri
Petek, 15. 6.
7.00-18.00 Središče mesta Velenje
Had ni mesečni sejem 18.00 TRCJerero
Mastodont test > Open air Elaktro boogie wonderland 20.00 Velenjski grad
Skavt fest -Odprtje razstave; Skavti in gozdovniki na Slovenskem 21,DO Mladinski canter Velenje
Karaoke sov i Elvisom in njegovo
družbo X Max Club Velenje
Simon s kitaro m gostie X TRCJezaro Skavt fest
Od 15. do 17. junija 2007 ss bo na TRC Jezero odvijala največja taborniška prireditev v Sloveniji v počastitev lOOletniceskavtstva. Informacije:
http://ska vt f est.r utk a.ri et
Sobota, 16. 6.
7.00 -13.00
Središče mesta Velenje Redni sejem 8.0C-13.00 Atrij KSC Kn]eoks tržnica 10.00 Muzej premogovništva Slovenije Bergman delcove delavnice za otroke
Bergmandelc se predstavi 10.00 Kardeljeva ploščad
Žiirček otroški živ žav 10.00 Karting center Velenje
Kvalifikacije za 1. vztrajnostno karting dírko za pokal AMTK Velenje 15.00 TRC Jezero
Mastodont fast Turbo masta zur Nastopajo: Lepi Oasa. Rogaška slavčka. Turbo Angels.
Pungartnikov Kari, YD 20, Alomik Harmonik in Skuter 18.00 TRCJezero
Skavt fest - Slovesnost ob 100* letnici skavtstva 18.30 Pred Gasilskim domom Velenje
Vrtna veselica s srečeiovom 19.00 Galerija Mladinskega centra Velenje
Odprtje razstave Albin Inkret: Ob vznozjn tišine 20.00 Velenjski grad, atrij
Poletna muzejska noč in nastop MbPZ Gorenje in MePZ Promusica
Nedelja, 17. 6,_
9 GG Zbor: izpred OŠ Gorica Pohod ob meji KS Gorica
10.00 Karting čemer Velenje
I.Vztrajnostna karting dírka za pokal AMTK Velenje
H.0Q Obškalskemjezeru
Galopske dirke in tekma kočij
Ponedeljek, 18. 6.
18.00 Mladinski centerVeienje
Plesna delavnica s Katarino Hip-ftop
20.00 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava • Radoslav Zlatan Doric: Kako smo ljubili tovariša Tita
Torekj 19. 6.
18.00 Glasbena sola Velenje, vel. dvorana Zaključni koncert skupin Glasbene sole Vel en je
Pojemo, plešemo in igramo
Sreda, 20. 6,_
17.00 Zbor: izpred večnamenskega doma v Vinski Gori Kolesarjenje ob prazniku KS Vinska Gora
17.00 • 20.00 Mladinski centerVeienje
Ernina delavnica ŠOŠTANJ
Sobota, 16. 6.
15.00 Igrišče v Florjanu
Srečanje športnih in kulturnih društev
Nedelja, 17. 6.
9.00 Družmirskojezero
Regijsko tekmovanje v lovu rib s plovnem (za člane}
Ponedeljek, 18. 6.
18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Prireditev Športna vzgoja vsak dan
Zgodilo se je ...
\ od 15. do 21. junija
•	15. junija IW5 so v Šmartiiem ob Pnki /Hključili obnovo Doma kulture;
•	15. junija 1992 je bila uraJm otvoritev novega velenjskega î^orirKKekjeaciJskcjza centra Jezero;
•	rokomeiasicc Velenja so junija leta I9H2 brez pomza poslale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoskA'ansko ligo;
-16. juiiija I99X so se uradno pričela pripravljalna 4ela za i/graii-njo ratóveplevalnc naprave 5. bloka so^ianjske termoelektrarne;
•	17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali »Soštanjska noc«;
-v neJolJo, ÍH. juidja 1967. je v Bele Vode pripeljal prvi avlobus;
-18. junija 1977 so pred zgradbo sodi&ia v Velenju odkrili kip -Mejaái brez meja oro/ij« italijanskega kip<u"ja Valleria Mirogl-lia;
•	v airiju Velenjskega gradu sta 18. junija 20112 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Jane/ Pol^^Čnik in vclepc^slanik evropske komisije v Sloveniji Er-vvaii Fouere podpisala finančni rnemoranduni I SPA za prcýekt, vreden 11 milijonov HUR, s ka-icrini so v občini Velenje in So-stanj do konca /gradili skupno čistilno napravo in del vodovoda;
•	19. jiitiua I960 je v Ši^tanju
Modlbo Ke/ta (ArMv Muzeja Vefen^e)
umrl kipar Ivan Napotnik. doma iz Zavodenj pri SoSianju; Napotnik. ki & danes velja /a enega najboljših slovenskili kiparjev. je oblikoval kamen, hron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Napoinikovi kipi so ženske ilgure, pn^<)Sio čustveno in čumo do eroiiênosù stopnjevani akti, ki se» zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtin-čyo. sv(ij pecat pa jc Napouiik dal tudi portretu; I9.junija 1985 so v Velenju sv^ êancî fjdprli novo glasbeno solo Frana Koruna - Koželjskega;
-	po okupaciji Slovenije so nacisti mod drugim hoteli uničili tudi vse slovenske knjige, čeprav pri /biranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knji/jiice Katoliškima prosvetnega dru§lv<i v St. Janžu so 2fi. junija 1941 odpeljali kjijige v Velenje in jili uničili;
-	20. junija {96} jc Velenje obiskal predsednik afriške dr wive Mali Modiho Keita;
' 20. jiuiija 2W)2 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Sosumj.
■ Damijan Ktjajič
Koledar imen I Lunine mene
Junij (veliki tfoven)
8e Četrtek-Elizej', Valerij petek' Vid
10	• sobota-Beno
11	• nedelja - Dûlfe
12	• ponedeljek'
Marko, Marceljan
13	• torek -Julijana,
Romuald
14	• sreda-Silverij
Sveti Vid je češenj sit
Če je megla na dan Vidaje pšenica tnalo prida
15 • junij, ob 5.13 * mlaj
(prazna luna)
:ûiiiio
www^nascasMCom
KINO VELENJE:: SPO R E D
PIRATI S KARIBOV:K A ROBU SVETA (Pirofresot the Caribbeon: At Worlds End)
avanturistična komedija« 168 minut, režija: Gore Vertinski. igrajo: Johnny Depp, Orfando Bloom. Ke ira Knighllev. Sle II an Skarsgard. Bill Nighy, Jack Davenport. Kevin R. McNally Jonathan Pry ce. Petek. 15.8. ob 20.30 Sobota, 16.6. ob 18.00 in ob 21.15
Nedelja, 17.6. ob 17.30 uriln ob 20.30
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
ASTERIX IN VIKINGI (Astérix in Vikingi)
animirana komedija, 78 mm, režija: Stefan Fjslilmark in Jesper MoHer. igrafo: Roger Carel. Jacques Frantz. Lorent Deutsch,
Nedelja, 17.6. ob IG.OO-otroška matineja
DÏÏÎOSKA MATINEJA (cena vstop-
nice 2,5 EUR)
Tokrat si v premieri meseca oglejmo prvi v Sloveniji en dober triler: OISnJRBlA (Di$turbio) triler 104 minirte, režija: D.J. Cariiso, scenarij: Christopher Lan-don. Carl Ellsworth, igrajo: Shia LâBeouf, Carrie-Anne Moss, David Morse, Sarah Roemer, Kurt David Anderson. Elyse Mirto PREMIERA MESECA (cena vstopnice 4 EUR)
Naslednji vikend napovedujemo: DRKAJVA SKUPAJ (Blades o1 Glory)-komedijo, FAVNDV LABIRINT (El Laberinto del Favnoh fantazijski triler. ZADNJI ŠKOT* SKI KRAU (The Last King ofScot-landHramo. HEIDI (HeidiHtroški film.
ter uspešnico :
SHREK TRETJI • sinhronizirano verzijo od 23.6. do 1.7
« Î5t52
illssf
lllssi
M A mi s
radio0alfa
Î 103.2 & 107,8 Mhz ^^^ vRak rian 36 ui
vsak dan 36 ur
OCEANOVIH TRINAJST
(Ocean's t3)	IS mku


X9iW> SR
Sv—
MIIWW
««ten.
ofqmwfm,
(MTltal. M'IOM,
HiUIMIBAUROJSIVOZU
ÍH«ifl%al Rí&tni)	in ud».
17^ 19:10 2U20
PC. SO
SHREK TIICTJI
^lek Ihe T>)rt^

«■Épwiiawi
12s09 S0,HS 1^00 SCXNC I6i00 IttsOO SOlOO
22j00 pe,so

•»npiHui BtMMBM «mfmllklh
6rte«rpi
Utua^atiéA,
itMfOVi CM/M,
MftdVi^lC
max) 6« an.
HotAaPvCN,
HnKiDfklM.
PIRATI S KARISOVs láimh. NAROBUSVm
CPliatss »rUi»C4nlOMn: AS Wwid $ End)
12^30	sa NE
17sl0
2ùi2ù
23-M	Pe.so
ofubmbl
mw0%
I I t t I i
^U ZA SAMBE
CSdvMt for Scoundrels)
IV30 SO. NE
l&SO 20:S0 23t00
• • * »
13:}0 sa NE
fWwvťeéeh
toótnĎovicflu hWiCo^
17ďO rann SR Wvtio*W"ay. 20řAO raienSft
i AVTO^TOPAR MiM.'
(The r^juh«^
Mto
wvsmiwi m»
lawkwn.
♦ttéí I SPIDER^MANI IMirift.
(SpkterMan 3:1
awMM«, nwBUKOwVk
• 1 • •a-A.i ř t ♦
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet*tusxom ali po 14. url na 03/42 41720 In 03/42 41722
lOnfrfflatûgraR si pridf^je^ p^co do C4kernembe programa^	ww^.planet-tiis.Com
(i^groiul daa. C«U v Trnov))» 102. Celjtff. fGn«matogrïf), Hanit TUi Martbonka 128
s« (tt
a ^
|i a 8. i?
•Ig
□
Unfvsrsa na Prfmorskâm Fakulteta za management Koper
Izberite modro
Podiplomskâ Mandgement/spec.mandgdmenta
šola Mdnagemeat v izobraževanju / spec, managemanta V izobraževanju Mana^ment/ mag. znanosti Management/dr. znanosti
Dodiplomska Management/dipl. ekonomist/Ka (VS) šola Management/dipl. ekonoml5t/iQ {UN)
Informativní dnevi v juniju in septembru 2007:
Koper Sedež fakultete. Cankarjeva 5 19.6. In 4.9. ob 17.uri Nova Gorica Tehniški !olski center» Erjavčeva 4/a
20.6. in S.S.obl/.uri ŠKolja Loka Bivia vojaSnica, Partizanska 1 21- 6. in 6.9. ob i7.uri Celje Študijsko sredili^, ljubljanska c. 5/a 18.6jn3.9. ob 17.uri Maribor II. Gimnazija Maribor. Trg Mi(o^ Zidanška 1 22.6. in 7.9. ob 17-uri
www.fm*kp.$l
Koper 1 Celje I ŠKofja Laka
Nova Gorica


Ťoroskon
GIBANJE PREBIVALSTVA
IÍ A lil O V i: L li: K J i:
Oven od 21» marca do 20* aprila
leio^fiiega polelja sle se cioigo veselili In ledaj resniíno uživaJe Ví^em. ^^^^ Čeprav veste, da vas čaka veliko ileia. ga bûsie opravljah 2 velikim inúo-^ ^ voljsivom in elarvm. Dobro vesie.dajedelo tudi privilegij. spfoti.če|e V (sko. da vas resnično veseli. In vase je.Tudi ns ljubezenskem pod(očliiso ^^^^^^ vanrzvezde^napiejriaklor^ene.Na vaspaje.d8siprtznate.kajsisplot) zalile in poiem ludi ukiepate. Naiproina stran ća^ ítíjepriprav^eiiaie rmb poćaka:r. Vr» dogledpa ne.
Bik od oprila do 21. maja ^^^^^ Kar dvakral se boste moiaii v leli dneh krepko ugriznili v jezik. Ko boste izvedeli, loj se rlogaia prijatelju, boste severia ieleli pomagati. A pri tem pante! V(!dsili ie lahko dobro hotna ponxuc v tako kočljivih situacija h dvo-S rezen meč. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni se lahko ?godl da bo-^^^^^^ ste na koncu ^ izpadli gretni kozel. Zato krepko piemislHe. kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zvae prçravljani storit}. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pcrriagala pa vam bosta âport in dobra družba.
Dvojcko od 22» maja do 21* juniio
^^^^^^ Zadovolini boste, Ictîedolço r». Prav vei ne boste zaskrbljeni, kar ^^ le va^e prihodnosti lide. Tudi ato. ker stev teh dneh spoznali, kako clo-'K.Jp bro ste naredilt pred i^som, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ^F^r ponudbe Prav v tehrinehlioste izvedeli, dabisevamdsnesslabopisalo.
ie bi jo. Dobro bo, če Se naprej ostanete zvesti svojim obi^utkom in svo jim sposobnostim, kijihodtično pomate. To je prava potdo vale sreće. D;užina pajelalroali tako na to ze navajena ínvamzeíostojíobstrarú. Zabava bo odlična.
Rak od 22. junija do 22. julija
Vaše zrvijenje seje proti vasi volji zsvrIdo v drugačno sn^er, kot stepri» čakovali. Tudi letošnie poletje ni cisto nič takino, tot ste Hleli. Kar bo v& Ijalo (udi za ůopustríiki Sas. Kar verjeli ne boste mogli, a sedaj je vse v vaših rokâli Pazite, da dobljenega zaupania vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. V ljubezni bo le naprej vladalo manjše zatilje. 2a kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi veČ Časa zn prentislek in odloi^itev, kot ste si mislili. Mikar ne silite vanj. Ko bo pripravljea bo i^e povedal.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
V teh dneh boste spoznali, da nič nI bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, sa) je. če imate tega, vse ostab veliku lažje. Počasi vam bo slo na bolje in kmalu boste lahko zzadovoljstvoni uresničevali ludi druge zri/* Ijenjsko pomer^ibne stvari. Predvsem dnizina si zeli, da bi $e vam na usta povrnil nekdanji nasmeh fri dobra volja. Da se vam vrača, bodo lahko začutili ze ob koncu tedna, kajne? Nagradite se z darilom, ki si ga H dolgo želite.
Devica od 24* avgusta do 22. septembra
Poletje je turtičas za druženje. Nič hucfega, če ne boste takoj uspeli s sta»
?rimi prijatelji navezali stika tako. da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo je včasih treba, da čk)vek spozna, kajjesreča. kajne?Polniditese, da neboostablepriželjipo večdntze-^^^^^ nja z l|udmE, ki vam imajo kaj povedati m ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zek) zadovoljni, zato sa lahko obujena prijateljstva ludi zamenjava za to. Prav tako godijo.
Tehtnico od 23« septembra do 23. oktobro
Zdravie bo tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uživali v dobrih novicah.Te bodo kar defevale in resnično boste lahko ponosni rtase in ns svoje delo. Res si niste mogli želeti lepSega in boljšega. Vsekakor se pazite. saj si lahko, če ne boste previdni, zdravje le poslabšale. Se pač zgodi da je tu in tam treba leči v posteljo in sklopiti vse ostale obveznosti. Pa Četudi se to zgodi poleti, ko je čas za uživanje na prostem. Čas je, da se malce razva tate, predvsem pa vložite več v svoje dobro počutje.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Žal bo tudi v teh poletnih dneh ostala vasa najbolj goreča želja le #	vedno neizpolnjena in čas je, da začnete intenziv^ delati na tem. da
se vam uresniči. Vse kaže, da ste na dobri poti. pa tudi zvezde vam /^úKř bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosla oba spoznala. k|e sta v preteklosti delala največje napake, da je tu ir} tam počilo. Ni kaj, oba sta Innasla. včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na irda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. A sanjati je dovoljeno le do razumne mere.
Strelec od 23. novembra do 22« decembra
^ Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno va§a odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Če ^^ pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo llo. ne oklevajte in jo po> ^^^^ iščite. Tudi kar se načriou povezanih ? vab dru2ino tiče. ne čakajte na boljiečase. ko bosteimeli več časa. Tega imate točno toliko kot siga vzamete. Za prijatelje si ga je vedno vredno vzeti.
Koxorog od 23. novembra do 22. decembra
Bíání opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni in zadovoljni, v resnici pa boste precej nemirni, ceks nervozni. Tudi zato. ker se vse preveč spuščate ^CT v razmišljanja, ki pa res ne morejo obmditi kaj dobrega. Ce boste znali ^K razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskuste, saj veste. ^^^^^ kako pomembno je do hro poču t je. V dobro voljo va s bodo spravlja li predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč poznali, kaj je to isk/enost. To pa zs dnje čase z^o pogrešate. Povsod.
Vodnar od 21« januarja do 18» februarfa
Novega pioiekta ste se lotili optimistično in tato je ludi prav. Kol kaže, flA se boste U toialu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. jffjL S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, ko-Jj^Tf liko si pravzaprav pomervta. Sta kotdva pola. kise neizmerno privlačita ^^^^^^^ in ležkozlvítadrugbíezdrugega. Pačepravkd^ tudipoâ. Nadelovnem nttstu bo piecej napeto, doma prijetno. Ce pa ste ra dopustu, vas bo motila le vročina. Vse ostalo bo brez pripont.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
še vedno ste polni zaobljub, ki si^ih naložite na piagu vsakega poletja. Nekaj vročih tednov je že za vami, sprememb pa se ni. Doslej ste se uspeli lešiti ie malo razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristijo. Sedaj pa boste res s polnim elanom začeli i odstranjevanjem nesnage iz va-lega življenja. Imate več motivov in motivacqe, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudile se. saj boste tako dokazali ne le sebi ampak tudi partnerju, da znate dr> lati obljubo. V soboto bo veselo in 10 čisto nepričakovano! V nedelo pa se umirite, čaka vas naporen delovni leden.
Upravno enoto Velenje
Poroke:
Melita Mekla v. And tdz nad Polzelo 10 C tn Robert TumSek, Župančičeva ulicd 17« Veienje; Eldijana Eljdzović, Šoštanj, Te kavče va ulica 12 in Oamir Mejric. Zdbuko-vlca 129 h; Barbara Komadina, Ljubečna. Murnova ulica 16 in Ivan fíajevíč. Laško, Badovinčeva ulica 16.
Smrti:
Smrti, ki bi se lahko objavile v lem tednu, nI bilo.
CEIFTIK, )4. funij:
6.ÛÛ Dohro jutro in vesslo v nov dan; 6.30 Po-TOčila; 6.45 Na darrdsnji dan, 7.00 Horoskop: 7.15 Cestno infotinscije • poroi^ila Avto moto ma Slovenije: 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip: B.OO Policijski n&sveti; 8.30 Poročila: B.45 Policijska kronika; 3.3D Poœcila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Alctualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje^kaj; 16.30 Poročile; 17.00 Zdravfiilki nasveti: 17.45 Erosov kotiček: 18.00 Kvezi kviz; 1B.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
uimosa
AAANJSE RASTOČE PODJETJE ZA PROIZVODNJO GRELNIH ELEMENTOV VABI K SODELOVANJU:
ELEKTROINŽENIRJA
23 delov razvoju
Zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Od kandidatov pričakujemo;
•	končano VI. ali VII. stopnjo Izobrazbe, smer močnostna elektrotehnika
•	3 leta delovnih izkušenj
•	aktivno znanje enega tujega jezika
•	obvladovanje ustreznih računalniških programov
ELEKTROTEHNIKA - ELEKTROMEHANIKA
za delo v proizvodnji
Zaposirtev za določen čas 2 možnostjo podaljšanja. Zaželene delovne izkušnje.
Pisne prijave z življenjepisom sprejemamo do 26.6. na naslov: VIMOSA d.0.0.» Koroška 37<, 3320 Velenje. Več informacij: 041706 578 ali (03] 8919410.
PET», 15. junij:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan: 6.30 Poro* čila; 6.45 Na današnji dan; 7.C0 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slo* venije; 7.30 Poročila: 7.45 OanaŠnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip: 8.30 Po* ročila; 9.00 Gospodarski utrip: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: H.IO Na danaSnji dan. !4.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1B.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mletjih; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA. 16. jvnif;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Po* ročile; 6.45 Na datialnji dan; 700 Hor01 kop; 715 Cestne informecije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7^ Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-plajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poroćilfl: Izborpesmi tedna; lO.GONa svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma danalnji dan; 14.30 Poroi;ila 15.00 Aktt^alno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj, 16.30 Poročila: 1700 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 I^a svidenje.
NEĐEUA, 17. junij:
8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 8.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhowia iskanja; B.30 Poročila; B.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9,30 Poročila. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ne današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldrm na Radiu Velenje; 18.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 fi/linute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEO£UiKJ8. jtinij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.46 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 745 Današnji kultumi utrip; 8.30 Poročila: 8.45 Policiiska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnii dan; 14.30 Poročila: 10.00 Aktualno. 10.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. junij
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne in Ion nacije Avto motozveze Slovenija. 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na s^^denje; 14.00 Pozdrav: 14,10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 1700 Naši kraji in ljudje; 16.30 Poro&ía; 19.00 Na svidenje
SR!DA, 20.iunii:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moiozveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša: 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidertje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: 16.00 Kdaj. kje. ka/: 17.00 Vi in mi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Nagradna križanka Pentlja Q^a
jçr
Cankarjeva Id/mestna tržnica/ Tel.; 03/586-30-39 In Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
Priskrbite si vse biske potrebščine in se brezskrbno odpravite na počitnicel Za vas imamo poleg novih in rabljenih učbenikov tudi vse šolske potrebščine od barvic do zvezkov, torb in copat. V Pentlji ie spiejeinamo naročila za učbenike in delovne zvezke.
Vsi. ki boste ktjpovali pri nas. sodelujete v nagradnem ^ebanjuz lepimi nagradami.
Potrriudili se bomo. da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, o^vemijeno z vašim naslo-voia pošljite ns Naš čas. d.0.0.; Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 25.jLinija. Izžrebali bomo tri na-giade.nakup v vrednosti 15 evr v Pentlji
NagrajeiKi nagradne križanke KITEXil.».o., Kidn(«V0 2d, Velea[e,v kleti Nakupovalnecja «entra, objavljene v tedniku Naš ÏQ$t 31imQ{tt so: 1. regrada: latex vzglavnik 40 x 60 pr^me KATRA JEZERŠEK. Aškerčeva 8.3320 Velenje. 2. nagrada rogljiček prejme: MAHJAN ŠKOF L£K. Ljubljanska 43.3320 Velenja. 3. nagrada, ledvični pas prejme: MARICA KOLAR. Pod lipami 8. 3Q0Û Ceije
Nagrajenci dvignejo nagrade z osebi^o izkaznico v prodajalni Hitex v Nakupovalnem centiii v Velenju.

OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURNI t3lefQn za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovsinica ZAUPANJE 2d vse siaros:t, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495.6SM: 031/a36'378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvojelirepeml. pokliči na gsm: 031/83B-378,
NUDIM
STARO železo skupaj z belo tehniko ter neuporabne avte brezplačno odpeljemo. MIlan Golijans. p., gsm: 040/153-798. 040/465-2 U.
INSTRUKCIJE
IZPITI se hSiz&jo. pohiti! Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Aimando Gržlnič. »Jonela« izobra-
ževanje Velenje. Gsm: 040/226419 ali 040/977474.
RAZNO
TRAK za spravilo sHaže, 10 m. prodam. Gsm: 031/347-374. ŠIVALNI stroj bagai hladilno cmaro ter razno pohištvo (tnize, stoli in drugo) ugodno prodam Gsm: 041/217-514. DVA rabljena iesena soda. od 120 do 180 Oprodam. Telefon: 5882-249, VRTNO GARNITURO (novo) iz smreko vega lesa (miza 220 x 80) in dve klopi z naslonom (debelind lesa je 4,5 cm), prodam. Bsm: 031/344-180.
PBIDEIKI
BOROVNIČEVEC. medenovec 1er več vrst jabolčnika in žganja predam, Gsm: 041/344-883.
NEPREMIČNINE
ODDAM opremljenogarsonjerossoupo-rabo kopalni». Mesečno plačilo 180 ev-rov z vsemi stroški. Bsm: 041/428-566.
NJE; Stane-041/624'775. 897-58-13. MOZIRJE: Ema-D51/307-035.839-56-5Û KUPIMO -1 sobno stanovanje v Velenju v nižjem nadstropju •GarsonjerovVelenju PRODAMO ' 2 sobno stanovanje v Velenju. Gorica. 5. nad.. 57 m2. letnik 1980-Cena: 55.000EUR/ 13.180.200 SIT *3$obnomansardrx) stanovanje vSo^nju. 71 m2. letnik 1910, obnovljeno leta í997.Cena: 50.000 EUR
ŽIVALI
TELICO belgijsko plavo, težko okoli 150 kg. prodam Gsm: 041/945-095.

v SPOMIN
19. junija bo minilo eno leto. odkar smo za vedno izgubili našega ljubljenega sina
je TTikd. pred rjim je bvel kot rcàd zâ(velel, lisoć je imel želja îfi sa/ijá/Ji te verjel, ù: (lenulek in njegov jesvel polonií v mwA. marsikdo oo lam molče uskvil svoi kcuâk.
MATEJA BENKA
I {vala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu našega Mateja, mu prinašale cvetje, prižigate sveCke in ga ohranjate v lepem spominu.
Matinca, a ti in sesrm Vanja z družino
ZAHVALA
Oh boleči izgubi naše drage
E4m KRAJNC
M Skal pri Velenju 1925 - 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
M(>i Maks. hverka Droi^ica z Milanom, sin Dušan, snaha Aíenka, vnukinje ai asa, Tatjana z En rikom, /{senfja z Roberrom, Katja y pravnuka Da*'iít in Miha ter brat Dol/t z družino

Mamil
Pa fíisj bd \âko. fid; po h-'-jje i>t>. dň }e]2fe náše bo sîovo. Vtičkfai vsí/n ^avorík si, da moliš ifí piosiš 803^ pi,w2čito. da li sebi vzame te. id; tam ^ori ni bolečin, ni trpljenja, fsm ,çan ní skrbi. Zàlo lahko vsa k prav mirno spi.
ZAHVALA
Prejšnji ponedeljek. 4. 6, 2007, smo se za vedno poslovili od moje drage mame
ANICE KORADEJ
roj. BRJŠNIK
30.6. 1937 - 2.6. 2007
/ahvaljujem sc vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi jo pomagali pospremili na njeno /adttjo pot. Vsak stisk njihove roke, izi eki stJžalja in sočutja so mi v teh težkih dneh veliko pomenili.
Ob lej priliki pa izrekam tudi posebno zahvalo Domu za varstvo Odraslih Velenje, kjer je moja mami po hudi poškodbi hrbtenice preživela skoraj 22 let svojega življenja. Hvala vsem zaposlenim, ki Sle pomagali pri njeni oskrbi in ji večkrat podarili tudi kakšen nasmešek in svojo dobro voljo, /ahvaljujem se tudi predstavnikom invalida in paraplegikov J/ Štajerske, Pogrebni sluz.bi K.)munalni^ podjetja Velenje • Podkraj. g. Ahacu za lep govor in g. duhovniku za opravljen obred ler sv. mašo.
Žainjoci: hd Mane a z družino in ostali njeni najdraži
DEŽURSTVA
PUJSKE, teřke od 25 do 30 kg^ prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931.
BIKCA. 130 kg težkega in jaboicnik (llabko tudi za kis) prodam. Telefon: 5893-279.
TELETA 4 kom, teikeod 80 do 120 kg. prodam. Gsm: 041/924-202.
PODARIM
006R0 ohranjeno sedefno garnituro za drevno sobo podarim. Etenkova 21, Velenje. Telefon: 5874-210, gsm 041/75^07
REGAL za dnevno sobo podaiim. Telefon: 5868077.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. dajeteL 112 rezervirana za sli^bo nujne medicinske pomoči. Na to lelsfonsko številko pokličite SAh/IO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali polkodbs ogrcčeno življenji in je posebno takojšnje ukrep» njeskipa za nujno msdicin^o pomoč. Pogovore na tej štovAki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličKe na telefonsko številko 899S478, tSe-žumo službo pa na 8995445.
Ukorna v Velenju:
Lekdna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja
nujnih zdravil m zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedaljah in driavn h praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14J30. telefon 8981880.
Zobozdravniki:
16 in 17. junija - Mojca Pusovnik. dr. dent. med,, {delo o pra vij a v dežurni zobii ambulanti. Vodnikova 1. ZD Velenje)
Veterinarska postaja ioitaa]:
Oezurni veterinar-gsm 031/686-600. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravá • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure tenorů in Četrte od 13. do 17. ure.
KOMUNALNO POOIETJE VEiEN JE 4.0.0.
^Orebno pokopaliika đ«]tvnoft
KoroSka ce?ta 37 b. Ve^je
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
• MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV . UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Prêzen dom je fn dvDriSče. nsše oko zaman te ii^Če. ni tvoj^a smeklfájá. utihnil je tvoj ^tas. bolečina in samrjíei sta pri náS. iidto pot nss vodi fjâ. kjer sredi lišinespS. 2 v ndših irrih li živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage /ene, rrtame in omicc
INGE BOLS EC
20. 12. 1942-4. 6. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem za Iziazeno sožalje. darovano cveije in ^vcce ter spremstvo na njeni 2adnji poli. Posebej se zahvaljuicmo g. Zdenku Kikcu. dr. med., in osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec oskrbo in nego ler vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob sirani.
í\jeni nq/draifi


Zamjn je bil tvr^ boj. zaman vi/ (//?eW fvo/^đ trpljanjà. bolezen je biU miiČnejSd od ^Ijenjs.
ZAHVALA
Ob hudi izgubi dragega moža. očeia, brata, dedija Ln pradedija
ANTONA ŽEVARTA
27. JI. 1932 - 4.6. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. izrekli sožalje. darovali svccc in cvctje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Premogovniku Velenje, govorniku, gospodu župniku, godbi in pevcem.
Xaluj
oei vs/ njegovi
Ni síTwt lisfo. kar nas loCi. irr življenje ni. kar dnůi nas. So VB^i močnejše. Brez pomena zanje so la/dfi^e. kràj in čas.
M. Kačič
ZAHVALA
Ob holeci i/.gubi našega dragega
ŽARKA BOŽIČA
rojenega 29. L 1952
se žehmo iz srca zahvalili osebju Bolnišnico Ibpolšica, llcševalni službi Zdravstvenega doma Velenje ter Onkološkemu iniiiiuiu Ljubljana, šc posebej prof. dr. Matjažu Zwiitcrju. Iskreno zahvalo za vso pomoč izrekamo vodstvu in sodelavcem podjaua Esoiech -Tehni. organizaciji zveze borcev, duhovniku, dobrim sosedom, prijateljem in
sorodnikom.
I Ivala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem. ki se boste našega /arka radi spominjali.
Sjefiovi najdražji
Izbiramo naj osebnost meseca maja
Kupon za naj osebnost maja
Glasujem a_
Obrazložitev.
Moi naslov
Kar pridni «mo ieiašnjc Icio. Izbrali smo že siiri osebnosli po samcznih rrcscccv. Naj spomnimo, daje zmagovalec januarja Malija Blagus, predsednik velenjskih Lionsov. februarja.
Maja Ilosinik» mesina svetnica, marca predsednik uprave Cîore-nja Franjo Bobiuac in aprila florist Simon ()i;ri/ek. Ddevembra pa homo izmed zmagovalcev po sameznih meseccv i/brali naj
Ivč Kotnik,
direktor Šolskega centra {dober vcxJja in pedagog ...)
Manja Gošnik Vovk,
(uspešna pevíwJkinja, proresorica na velenjski glasbeni šoli. kjer vodi otročki zbor Ta je najuspešnejši v regiji...)
Miro Požun,
(odličen trener, svojo ekipo Je popeljal do lige prvakov...)
osebnost leta 2007 v Šaleški dolini.
Trenutno izbiramo osebnost, ki je najbJîlj za/namt)vala mesec maj. S kuponi, ki smo jih objavili v prejšnji številki, ste na leslvico uvrstili rokometnega trenerja Mira Pozuna, direktorja Šolskega centra Velenje Ivča Kotnika in pevovodkinjo Manjo
Ciošnik Vovk.
O predlaganih kandidatih I a il ko glasujete vse do konca lega meseca. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak dan malo pred 17. uro (telefon 897 5004 in 897 5004). Upoštevali bomo kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do lorka, 19. junija, do 12. ure.	■
PAOTflGRUe
^ v" WORLD COLLISTAR
. ft ^^	PeaabnoffO n »epofno açw
pepofno oçwtoft
10% popust + i>AfiiLO
ÚÓ fiéhjpu dtmň mfe/lBf^ TORBA ZA PLŘŽO
MaritanUc-IM M.i»»/4Uttt8
AHicrtMcM, ld.2 il/4»nM
M,t9i/mtjn
lehšUtl,
M.iM/MiBlTH
Vaše sodelovatvje tudi nagrđujemo. I/žrebali bomo dve nagradi pokroviteljice parfumerije in drogerije BK-AUTY WORI.D poslovalnici iz Velenja v centru Standard in contru Nova,
Naslov nagega uredništva: Naš cas, d.o.o., Kidričeva 2 a, Velenje
N agraj e n ci prejš nj ega tedna pokrovitelja parfumerije in drogerije BIiAUTY WORI.D poslovalnici I/ Velenja v cenlru Standard in centru Nova: AnU>n Kusier-banj, l.eiuš 108 D. Šmartno ob Paki in Vera Iršič, Salek 91, Velenje.
Velenje in Solčava dobili književniški rezidenci
REKLI sa ...
VI. Herbersteinsko srečanje književnikov motilo vreme - Udeležba je bila mednarodna, a skromnejša kot prejšnja leta - Pretnarjeva nagrada šla v prave roke
Velenje - Kot vsako leto v juniju je tudi minu i podaljšan vikend v mestu potekalo srečanje književnikov. tokrat šesto po vrsli in prvo res mednarodno obarvano, Orga n iza t< )rjem p rired i l ve je ža I spel nagajalo vreme, vendar so v Velenjski knjižni fundaciji in Asociaciji Ve le (ti k a vseeno zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tudi gosije, ki 80 letos na srečanje prišli iz Poljske, Ćeškc, Hrvaške... S prelepimi viisi mesto zapuščala tudi letošnja Pretnarjeva nagrajenca. zakonca Božena in Emil Tokarz. ki sia na Poljskem ustanovila kar nekaj lektoratov za skv venski je/ik. Zgovoren je podatek, da danes tam slovenščino študira kar 500 študeniov, kar je več kt)t pri nas.
Letošnje VI. Herbersteinsko srečanje je v luči priprav na Fv-ropskti kullurno prestolnico lela 2012. ko ho prav mesio Velenje zadolženo za področje literature. Zato bodo srečanja vsako leto bolj mednar;)dno obarvana. Korak dlje pa je bilo tudi uradno odprtje prvili dveh književniških re-/idenc v bodoči regiji SASA. Prvo so odprli že na otvoritvenem večeru v četrtek/vccer v vili Ilerberstein. drugo pa v soboto, zadnji dan f^rečanja. v Solčavi. Simbolično je odprtje rezidenc podprl ludi VTV studiu, ki je lun-daciji poklonil ček v vrednosti 2012 evrov. V nadaljevanju večera ludi močan naliv ni zmotil dobrega razpoloženja, za katerega so poskrbeli predvsem glasbeniki in tudi literati, ki so brali svoja dela.
Ker je prvi) književniško rezidenco odprl poslanec v DZ RS Bojan Kontič, kije projekt močno podrl, smo gà vprašali v čem vidi pomen odprlja dveh prostorov, kjer bodo v bodoče lahko bivali kiîjizevniki in prevajalci, ki bodo tako dobili možnosi za ustvarjanje v bodoči regiji SASA, Povedal nam je: ^Pričakovanja so velika, ker dejansko želimo naš prostor ponuditi kul;urnim ustvaijalcem, pa naj gre za književnike, pesnike ali prevajalce, tudi likovnike In gÍH^henike. ki bi lahko na^li umei-
niški navdih v naši ali Zgornji Savinjski dolini. Naš namen je bil, da umetnikom pod določenimi kriteriji omogočimo brezplačno tjameslitev. V vili Herberstein je Ciorenje za ta namen rezervirali^ eno od sob, druga je v moielu Na ra/p<uju, ki leži oh vhodu v Logarsko dolino. Prepričan sem, da se bodo odpirale nove rezidence, morda celo v vsaki od desetih občin regije SASa.«
Prvi večer se je, kol že omenjeno. nadaljeval z literarnim branjem in predstavitvijo nove številke mednarodne izdaje revije za poezijo l.irikon 2L kije izjemno obsežna, V ujej so svoja dela objavili tudi kandidati za priznanje za vrhunski prevod, imenovano Liriki>nov zlat, ki st> ga podelili v
21 Ivo Stropnik in Zoran Pevec.
pohvalno pa Je, dajo je spremljalo ludi veliko dijakov gimnazije Velenje. Petkovo popoldne je goste in književnike »preselilo« v center Nova, kjer so v Knjižnici odprii priložnostno razslavo z naslovom Omamljanje z As(nd Llndgren i/. zasebne zbirke Marjana Marin-ška, odprli pa so tudi razstavo ekslibrisov slikarja in grafika Arpád a Šalamona.
simpatična zakonca je s prisotnostjo na podeliti počastil tudi dr. Matjaž Kmecl, častni občan Velenja, kije njun doher prijatelj. Pravzaprav je prav on navdušil nagrajenca za študij slovenskega jezika. In to na Triglavu! Nagrado sla jima podelila predsednik Društvi slovenskih pisaieljev Vlado Žai»! in župan MO Velenje Srečko Meh, ki se je obenem zahvalil programskemu in organiza-
Podetttev Pretnarjeve nagrade dr. Boieni in dr. Emilu Tokarzu je bila vrhunec prireditve. tzročUa sta Jo Vlado Žabot in Srečko Meh, pozdravil pa tudi dr, matjež Kmecl,
Čeprav je vreme krojilo dogodtie letošnjega srečanja književnikov, je bil petkov večer pred vilo Herbner&tein vec kot prijeten. Gostje so brali literaturOf se spoznavali In tudi zaplesali
oh ritmih odlične etnojazz zasedbe.
petek zvečer v vcleiîjskem domu kuliurc. V peick popoldne je žal odpadlo kar nekaj prireditev na Titovem trgu, saj je dež vztrajno motil program.
Sicer pa je bilo pestro ludi na petkovem osrednjem omi/ju, kije dopoldne polekalo pred vilo Herberstein. Gostje so govorili o ojnamljanju z in za literaturo. Končali so ga s pogovorom z letošnjima Pretnarjevima nagrajen-cema. zakoncema Boženo in Emilom Tokarzom« ki oba odlično govorita slovensko. Icmo omizja sta zasntwala urednika revije (irikon
Nagrada je šla t prave roke
Dobitnika letošnje Pretnarjeve nagrade za ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Poljskem, literarna zgodovuiarka dr. Božena Tokan: in jezikoslovec dr. Emil Tokarz. sta si to niedtiarodîio nagrado zagotovo več kot zaslužila. Pravzapravje ob vsem, kar sla naredila za pn>mi)cijo slovenskega jezika in literaiure na Poljskem, to najmanj, kar je lahko So-venija naredila zanju. Izjemno
cijskcmu vodii festivala za vse, kar je lA leios »prinesel« v mesto.
V soboio so oiganizatoiji poskr-beL da so gosije sp<)znaii regijo SASA in Logarsko dolino. Zvečer pa so v Tržiču, kjer je bil doma Tone Pretnar, po katerem je imenovana nagrada za amhasa-doije slovenskega jezika po svelu, pripravili še srečanje s Pretnarje-viina nagr^encema ^07 in pesniki ter uredniki revu Pobocza/-Obrobja in Rp. Lirikon 21. Tudi tovrstnih gostovanj naj bi bilo iz leta v leto več.
■ bš
Pruf dr. Emil IVikarz. Iclosnji IVcinarjťv nagrajenec: •V Veleaju sva z ženo prvič in se zelo dobr<5 počutiva. Okolje naju jc močno presenetilo, saj nisva pričakovala, da je lu tako lepo. Od kod ljubezen do si i renskega jezika? Vrniti se moram daleč nazaj, v seslde-scla Icla prejšnjega siolctja. Ko sem k<mčHl un:vcrzo v Krakovu, kjer sem se učiJ jugoslovanskih jezikov. sem prišel v Slovenijo na seminar slovenskega jezika in knji/evnosli. Srečal sem se s takrat mladimi profesorji in asistenti, Matjaž Kmecl pa me je na izletu na Triglav prepričal, da bi se bolj poglobil prav v sUrvenski jezik, lako ^cm tudi storil in doktoriral sem iz slovenskega jezika, Prevajala sva z ženo malo. v glavnem usmerjava najine študente slovenisiikc, da prevajajo in pro-movirajo slovensko literaturo, ki je zelo zanimiva. Z-a študij slovenščine je na Polskem tako veliko zanimaojo. da jc vcilno več kandidatov kot prostora. Imamo dobre kontakre z Univerzami v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Naši študenti tukaj Študirajo In tudi doba» govorijo vaš jezik. Privlači jih tako slovenska kultura kol okolje, Pretnarjeve nagrade sva z ženo zelo vesela, saj je bil Ione Pretnar najin odličen prijatelj. Ko je vzposiavljal šiudij slovcnSČine. jc tudi umrl pri nas na Poljskem. Zal veliko preigoUaj. Veliko je naredil za razvoj slovenisiike. Zato sva z /eno počaščena, da sva d<.ibila to nagrado,«
VluUo /jaUni, prcdsciinik Društva .slnveiiskih pisaieljev: >]-icr-bersteinska srečanja so zelo pomembna, spioh sedaj, ko ta regija kandidira za kulturno prestol-
nico Evrope. To je pomembna perspektiva, ki jo je treba z vseh strani podpirali. Zato so tolilio bolj dragiKeni ljudje od tukaj, ki to pripravljalo z žarom in močno voljo, ilcrbcr-sieinska srečanja in Pre-inarjeva nagrada so doslej dokazali, da st) kvalitetni. Preuiar-jeva nagrada je vedno prišla v roke tistim, ki si to res zaslužijo. Všeč mi je, da nikoli ni bili> kuliinje, amprtk seje iskalo kvalitetne promoiorje slovenske kulture v lujini. Upam, da sc bo naše društv<j vključilo z velikim interesom tudi v priprave na leto 2012. Meni mandat novembra poteče in ne mislim več kandidirati.«
Dr. Artur Slem, kiuižc*Tiik:<"V Velenje sem prišel na povabilo Iva Stropnika, lu pa se počuiim izjemno. Prav lu. na vrtu vile Herberstein. sem povedal da bom kandidiral za predsednika države. Računam, da b<3m
najlepši kandidat, v la namwi sem shujšal 10 kilogramov. V<\ mcgem bodo vsi svetovni mediji pisali o tem, da je pri nas kandidat za predsednika. ki je lep in izjemno intcU-gen len. politika pa ga sploh ne /finima, Na omizju smo govorili o omamljanju, ja. Oe si omamljen, pi&anjc (xlpadc. Sam tega no počnem, razen ki> pišem vabila Da svoje žure, ki jih pripravljanj na Vrabčali. Takrat pa omamljanje -dd.< ■
E. Leclerc v Velenju?
Maribor - Generalni direktor podjetja L. Uclerc Slovenija Jean Itancois llig<înet je na novinarski konferenci predstavil projekt trgovskega središča, ki bo 7. novembra letos v štajerski metropoli, za cenirom Rutar. odprio svoja vrata.
V iTgovini, veliki 20.000 m2, ho 5000 m2 zavzel hipermarket Leclerc. ponudbo pa bo pi^pestriio še .^0 drugih trgovin. Zgradili bodo tudi lasUH) bencinsko črpalko. Alati Gomez in Patricia Gomez, tajnika hipermarketa Leclerc v Mariboru sta povedala, da bo v novem centru dobilo /iiposliiev okrog ^00 ljudi. Celotna vrednosi inve«icije zjiaša 26 niiliiouov evrov C. Lcclerc v Sloveniji pouujajo 20 % frai>-coskih izdelkov (predvsem mlečne izdelke in vina). KO % pa so izdelki drugili pn)izvajalcev, med kaierimi je največ slovenskih,
K. Leclerc je po prometu drugo najveiSc lig<wsko podjetje v Hv-ropi. (îeneralri direktorje dejal, da imajo trenutno v naši državi 1,7 % tržni delež, ki ga nameravajo do leia 2010 povišali na 5 %. Ob lem je naši novinarki ludi poudaril, da so zelo zainteresirani, da zgradijo v Sloveniji še kakšen center. Med drugim iščejo lokacijo v Velenju, v Celju pa so zaenkrat od gradnje odstopili.