Priloga k 173. štev. „Slovenskoga Naroda".
RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane do konca 1891. leta 40 kr., potom pa 7Q kr. na leto. — Članom ^Slovenskega društva" in naročnikom »Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Ža oznanila plačuje se od dvostopne peti t-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 18. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru »Slovenskega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj
se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
3. šter.
V Ljubljani, dne 1, avgusta 1891.
I. leto.
Kdo nas je razdvojil
Kako in zakaj se je ustanovilo „Slovensko društvo", to je našim čiiatejjem znano. Takoj v ustanovnem svojem oklicu smo odkrito označili svoj namen in cilj. Povedali smo, da nam je na mari zgol vsestranski napredek našega naroda, da nam ni za domači boj in da „radovoljno priznavamo opravičenost vsake druge združitve, ako po drugih potih dosega iste namene". Z mirno besedo dokazovali smo, da so napačne vesti, katere so se bile pričele trositi v svet o verskih nazorih posvetne narodne inteligencije na Kranjskem. Kako naš je sprejela že prej ustanovivša se takozvana konservativna stranka, to je še vsakemu v spominu! — Ker tisto zlobno natolcevanje našega verskega poštenja le ni prenehalo, ustanovili smo „Rodoljub-a".
Tudi „Rodoljub" je takoj v prvem svojem članku ponudil nasprotnikom bratsko roko pod staro slovensko zastavo, obljubil je delovati na to, da se povrne v nas stara slovenska sloga; boj napovedal je le tisti kliki, katera nam je z lažmi in obrekovanjem skušala ter nam
še skuša odtujiti prosti narod. — Žal, poštena beseda ni našla poštenega odziva! Liki belcebuba jeli so preganjati „Rodoljuba", kakor da bi naravnost v peklo kazal pot naš list. Bolelo nas je to a tolažilo nas je osvedočenje, da naših nasprotnikov ne vodi zavest dobre stvari ampak slepa pokorščina višjemu zaukazu. Upal smo tudi, da nas razumevajo bratje izven Kranjske. Hudo nas je zabolel zategadel dopis „iz Kranjskega" v zadnji številki „Mira". Bratje izven nesrečne Kranjske nas ne smej © napačno um eti in z a to nam ta d opi s sili danes v roko pero, da izpovemo in zapišemo brezobzirno—r- resnico.
Priznati moramo sicer,' da dopisnik na obe strani po enaki meri deli zaušnice; to je sicer že napredek a pravično ni. ^ V zvezde pa kuje dva resničnd v narodnem boji osivela rodoljuba, ki sta pričela klicati v bojne vrste: „Mir vam bodi in sprava"! Kako naj se doseže mir, kako sprava, tega nam „Novice" še niso razkrile. Lahko je govoriti, še lažje plavati nad strankami,
LISTEK.
Moj Jože.
Bilo je leta 1880. Naš slovenski polk št. 17, bival je kot posadka v Tridentskem kaštelu. Močno utrjeno poslopje bilo je nekdaj last mogočnih Tridentskih škofov.
V istih prostorih, kjer so nekdaj bivali škofje s svojimi'duhovniki, nastanjeni so bili sedaj avstrijski vojaki in mnogokrat, ko so po dokončani službi naši fantje lupiji za raenažo krompir na velikem dvorišči, razlegale so se po prostorih kaštela, milo doneče slovenske pesence.
Dajali smo tudi bližnjim utrdbam, zgrajenim proti Italiji, male posadke, in tako je tudi nekoč odrinila kompanija, kateri sem bil prideljen kot kadetkorporal, v utrdbo čivecano.
Dasi je tu narava, prekrasna in nepopisljivo romantična, tekli so, napi dnevi vender le jako počasi. Vežbali smo se ves dan v orožji ter učili vojake, kako ravnati z velikanskimi topovi, koji sp skozi line moleli svoja ogromna žrela proti blaženi Italiji.
Le poredko pohajal nas je sodrug iz bližnjega Tri-denta. Živeli smo kakor je mogoče v utrdbi, kuhali in cvrli, in ker sem znal prirejati kaj okusen „golaš" in domače koruzne žgance, imenoval me je tedanji blagi moj stotnik za svojega dvornega kuharja.
Nekoliko dnij pred odhodom v utrdbo čivecano, končali srno jako težavno novinsko vežbanje. Dasi sem strogo zahteval vsa službena opravila, občeval sem izven službe mnogokrat jako prijazno z moštvom in našel mej ranogobrojnimi novinci dosta blagih značajev in originalov slovenskih. Jeden teh je bil moj „Jože" I
Prve dni po dohodu iz daljne ljube domovine, ko smo ga stoprav utaknili v takrat še belo vojaško suknjo,
a kdor hoče doseči spravo, mora imeti tudi pogum, da pove resnico, da dokaže, kje tiči uzrok razdora. V narodnih stvareh ni na mestu diplomacija. — Resnice pa nista povedala niti čestita gg. Murnik in Svetec, niti Kranjski duhovnik v „Miru", akoravno mora biti znana vsem trem.
Zato povedali bomo resnico mi! Pod staro slovensko zastavo kličeta imenovana gg. veljaka vse slovenske rodoljube. Kedaj pa smo se mi, kedaj se je „Slovensko društvo" izneverilo tej zastavi? Na dan z odgovorom in prvi pridružili se bomo srednji stranki ter trkali si na prsa: „ Pater peccavi! In kje so v naši sredi tisti možje „ki iščejo le svoje koristi in se ne upajo dospeti drugače do slavnega imena, kakor s takim nepremišljenim početjem" ? Zakaj smo rodo-sovražni in ne rodoljubni ? — Mari slovenska inteligencija na Kranjskem ni ostala ista, kakoršna je bila pred 10, pred 20 leti, in o čem se njeni nazori razločujejo* Od onih posvetne inteligencije naše na Štajerskem, Primorskem v Istri? Zakaj so takrat posvetnjak in duhovnik lahko delovala roko v roki, zakaj naj bi bila vera v nevarnosti le na K r a n j s k e m ?
In ako smo mi ostali isti, kdo se je tedaj spremenil, kdo se je izneveril staremu slovenskemu geslu? Odgovor ni težak, -m In od kedaj naš razpor? Odkar v škof jem dvorci ljubljanskem ne vi adi kujejo, več Wolf, Pogačar in Gogala, odkar v ladikuj e v n as mož, ki se ne šteje Slovenca, kateremu zategadel v narodnih stvareh nismo dolžni nobene pokorščine, v cerkvenih pa je mu niklda-r odrekali nismo. — To, da se -ne valjamo v prahu pred kvarnimi nazori njegovimi o narodnjih naših težnjah, to je vse naše brezverstvo! Odtod naj-
novejši bojni klici, da je ravno pri nas vera v nevarnosti, od tedaj cepijo se naše moči po starem geslu: Diviđe et impera, zdvpvaj, ako hočeš vladati. — Kranjska duhovščina prej v svoji celoti uzor rodoljubja, v kolikor se vzgaja v tujem duhu in v kolikor je v taboru „Slovence vem " ni več samostalna, tuja roka odvrača jo od skupnega narodnega dela z ostalo inteligencijo, zato nas mora preganjati z — neresnico. In zategadelj ker vemo, da se navdušuje za tako postopanje le kopica mladih fanati-zovanih kaplanov, da pa marsikakema kranjskemu duhovniku krvavi slovensko njegovo srce* pri tem prisiljenem herostatskem početji, zategadel zapisali in rekli smo, da nasprotne stranke ne vodi zavest dobre stvari, ampak višji ukaz.
Te razmere so naše zlo, so pravi in edini uzrok našega razdora, o tem smo osvedočeni mi kakor „Novice". -— Razlika mej nami je le ta, da smo mi imeli pogum zapisati pošteno in brezobzirno resnico, „Novice" pa ne. In to, da smo povedali resnico, je najboljši dokaz, da nismo sovražni naši duhovščini, da si marveč želimo duhovščino le tako, kakoršna je bila nekdaj. Čemu tedaj nas bijeta ustanovitelja „srednje stranke", zakaj se ne pridružita nam? Zmerneja, nego je narodno-napredna stranka, „srednja stranka" tudi ne bo mogla biti, ako bo hotela vstrajati pod staro slovensko zastavo. Kdor pa si je stavil nalogo doseči mir in spravo, uduši naj zlo tam, kjer se je rodilo.
Kje je ta izvor vse naše nesreče, smo povedali: tam naj veljaki združivši se v „stranko miru in sprave" zastavijo ves svoj upliv, tam naj zađoni njih glas : Nazaj dokler je še čas! In kadar bomo čuli ta glas, tedaj ne bo več razlike med narodno-napredno in srednjo strank o.
bil je sila klavern, otožen, vrh tega pa še strašanski ne-ukreten. Smejali so se mu starejši vojaki in brili ž njim vsakovrstne burke in ludarije — kakor je to pri vojacih že običajno; jaz sem ga pomilova!. Mnogokrat sem opazil, da se je zmuznil iz velike dvorane, kjer je bivalo do sto vojakov ter jo krenil v trdnjavsko grapo. Tam je sedel na gomilo vojaškega ubežnika, ki je bil na istem mestu ustreljen pred nekoliko leti — ter milo zajokal.
Nekdaj šel sem za njim in ni me opazil prej, nego ko sem neposredno stal pri njem, potolkel mu ramo ter vprašal: rtJože! zakaj venđer jokaš? Ali te ni sram? Toliko fantov je tu, a vsi so dobre volje in zadovoljni z usodo svojo. — Ne bodi baba!"
Potegnil je z desnico preko zajokanih očij ter tako milo uprl v me svoje modre lepe oči, da me je kar pretreslo.
„Vsaj je ne poznate!"
.Koga?"
„1 koga? Sosedove ^Rezike"! In oni trapasti Tone lazi za njo!"
Zaškripal je z zobmi.  „To ga bom! to ga bom!"
Tolažil sem ga, zatrjeval mu, da na veke ne ostane v tem pustem kraji, da tudi mene in drugove najine stotero Vezij veže na prelepo domovino, toda prisega dana cesarju, nam veli, da storimo vsak svojo dolžnost kakor moremo.
In od tistega dne oklenil se me je Jože z ganljivo udanostjo ter postal mi sluga.
Udan mi je bil moj „Jože". Vse, karkoli sem po* želel, storil mi je, vsako povelje izvršil nemudoma. A ko sem nevarno obolel, ni se ganil od moje postelje. Noč in dan sedel je poleg mene, obkladati mi glavo z mokro krpo ter pripovedoval mi povesti iz domovine, vedno iz domovine, kamor ga je vleklo bolno srce*
Politični nauk.
Svoji k
V prvih dveh številkah našega lista smo opozorili čestite bralce, kako moramo mi postopati, da se naš materini jezik spoštuje in čisla pri sodiščih; da ohranimo svojemu slovenskemu jeziku ono veljavo, katera mu gre po vseh človeških in državnih zakonih.
Pokazali smo Vam, kaj smemo in moramo zahtevati od onih, katere smo pooblastili, da za nas izvršijo zadeve in dela, katere imamo pri sodiščih in drugih uradih.
S tem, da smo to vestno spolnjevali, pa še nikakor nismo vsega storili, kar smo Slovenci za svoj materini jezik storiti dolžni.
V boju, ki ga bijemo mi Slovenci za jednakoprav-nost svojega jezika, dosegli smo vsaj že toliko, da se nam osobito pri sodiščih ne godijo tolike krivice in ne-postavnosti, kakor prej. A to nas ne sme malomarnih in zadovoljnih napraviti. Da smo toliko dosegli, spodbuja naj nas tem bolj k daljnemu, neutrudljivemu in vstrajnemu delovanji, da bodemo pripomogli svojemu jeziku do popolne jednakopravnosti in veljave tudi pri drugih in pri vseh uradih.
V prvi vrsti mislimo tu na politične urade, osobito na c. kr. okrajna glavarstva. Ravno pri imenovanih uradih gode se nam še mnoge krivice, ravno pri teh uradih najdemo največ uradnikov, kateri slovenščine niso niti v besedi niti v jeziku zmožni, ki tedaj našega kmeta ne razumejo, on pa njih ne.
Le poglejmo si naša okrajna glavarstva! Koliko je tu uradnikov —trdihNemcev! Stranka, katera ima pri gosposki opraviti, primorana je mnogokrat podpisati uradne zapisnike, katerih, ne umeje, in ako se zgodi kaka zmešnjava, kdo ima potem trpeti, kdo ima
Nekega dne popoludan, sedel sem v mali sobi kasarne svete Magdalene v pogovoru s predragim, 1882. leta umršira prijateljem.
Bilo je okolu 6. ure, ko potrka nekdo na vrata, — v sobo stopi moj „Jože". V desnici držal je komadič papirja; v levici nosil pol litra črnega Tridentinca. Opazi vši tovariša hoče oditi.
„No Jože, kaj pa hočeš?" ga vprašam.
Stiskal je papir in steklenico pod pazduho, ne-ukretno sukal se na peti desne noge.
„Nič se ne sramuj, Jože"; povej, kaj ti je na srci."
„Prosil bi Vas gospod, da bi jej pisali, a to-le prinesel,sem Vam". Nikakor nisem hotel užaliti blage prostaške duše. Poučil sem ga, da se višjim ne sme do-našati .daril, natočil kozarce ter velel mu, na moj račun prinesti bokal najboljšega ruj nega Tridentinca.
-Kaj pa naj pišem Jože?"
Namuznil se je in mi šepnil na uho: VVsaj to sami najbolje veste! Pišite jej, da me naj počaka, da se mi
svojim!
potem še nepotrebna pota? Kdo drugi, kakor stranka sama.
Naša sveta dolžnost je, da vedno in povsod zahtevamo slovensko obravnavanje in da se odločno protivimo vsakemu vsiljevanju nemščine. To naše zahtevanje je utemeljeno v zakonih in je opravičeno.
Uradniki, kateri hočejo pri nas živeti, morajo biti zmožni našega jezika, morajo v našem jeziku uradovati in morajo naš jezik spoštovati.
Naša d o 1 ž n o st p a j e, da se vselej, kadar se rušijo naše pravice, pritožimo pri višjigosposki.
Ako se bođemo strogo in vestno držali teh načel, dosegli bodemo to, za kar se potegujemo. Razvideli bodo gospodje na višjih mestih, da ne odjenjamo od svojih pravic in dali nam bodo, radi ali neradi, kar nam gre: dali nam bodo slov enske uradnike inžnjimi tudi slovensko uradovanje. Razvideli bodo gospodje na merodajnih mestih, da pri naših uradih niso mesta zatujce — Nemce, katerim je naš slovenski jezik — naša svetinja—deveta briga in oddajati bodo morali taka mesta našim rojakom, Vašim sinovom, kateri bodoznami občevali v našem domačem jeziku, kateri bodo nas in naš jezik v časti imeli. Opažati imamo priliko sosebno pri naših političnih uradih, da se mesta okrajnih glavarjev, komisarjev i. t. d. zasedajo s slovenščine nezmožnimi uradniki, dočim so naši mlajši rojaki primorani, ako nočejo na veke sedeti na enem in istem mestu, iskati si služeb izven svoje domovine, ter svojo delavnost
ne izneveri — drugače — ga ubijem onega bogatega postopača, ki lazi za njo — ubijem!*
Spisal sem mu list ter mu ga prebral. Zadovoljen je bil z vsem, le konec mu ni ugajal. Skleniti sem moral tako-le: vPodam.Ti roko čez hribe in doline, in ostanem do mrzlega groba Tvoj Jože Dvornik".
Odrinili smo na laško mejo. Gori na visoki skali kakor orlovo gnezdo sedi utrdba čivecano, a doli pod njo v soteski nahaja se mala v skalo usekana utrdba, ki preči cesto. Njej na desno penijo se po skalinah valovi deroče Fercine.
Prišedši v Čivecano,. bilo je vse čilo in zdravo. A le kratek čas je trajalo to, in skoro je zbolelo zaporedoma 5 vojakov za vročinsko boleznijo, mej temi tudi moj „Jože".
Ni hotel uleči se. Prigovarjal sem mu, da naj g»*o v posteljo, a trdil je, da je zdrav. Kmalu so ga zapustile moči in legel je tudi on.
V noči od 14. na 15. dan decembra umrl nam je prostak. Poslali smo v bližnjo vas Konjolo po civilnega zdravnika.   Zaukazal je, da moramo vse bolnike nemu-
žrtvovati tujemu narodu, mesto da bi posvetili svoje moči svojemu narodu, svojemu rodu, čegar sinovi so.
S svojim odločnim zahtevanjem za izključljivo slovensko uradovanje pri vseh uradih zaprečili bodemo pa slovenščine nezmožnim uradnikom naseljevati se med nas, primorali bodemo našega jezika nezmožne uradnike, da si poiščejo drugod mesta,  kjer bodo lahko vestno
svojo službo opravljati mogli in s tem odprla se bode pot naše gore sinovom do boljših in višjih služeb in mi dosegli bodemo jednako-pravnost in spoštovanje svojega materinega jezika pri uradih.
Na to delovati je slovenski kmet dolžan svojemu jeziku, sebi in celemu svojemu rodu!
Politični pregled.
Državni zbor končal je svoje zborovanje in ob kratkem zbrale se bodo takozvane delegacije, ki imajo sklepati o vojaških potrebščinah države. Te so, kakor povsod, tudi pri nas tako visoke, da za zboljšanje narodnogospodarskega položaja narodov le malo preostane, akoprav so davki že tako visoki, da pod njih težo ječč vsi stanovi. Cela Evropa štrli v orožji in to stanje imenujejo učeni državljani „oboroženi mir", ljudstvo pa-počasno a gotovo smrt narodnega blagostanja. — Pet-indvajsetletnica bitke pri Visu, v kateri je naše hrabro brodovje pod poveljstvom slavnega Tegetthofa dne 20, julija 1866. 1. skoraj uničilo ponosno italijansko mornarico, praznovala se je naudušeno po vsi Avstriji, posebno velečastno pa na otoku Visu samem, v Pulji, na Dunaji in v Mariboru (rojstnem mestu Tegetthofa). — Minlster-8tvo notranjih zadev izdalo je te dni važno odločbo, da sme vlada le vsled lastnega nagiba ustaviti kak občinski sklep in da nikdo nima pravice pritožbe, ako se politična oblast brani kak sklep ustaviti. — Deželni zbori sklicali se bodo, kakor se poroča, še-le za drugo polovico decembra ter bodo zborovali tudi še po božiču. —-Ruski Židje, katere je ruska vlada prognala, naseliti se nameravajo deloma tudi na Hrvatskem, kjer so kupili od Oseške hranilnice že 11 000 oralov sveta. Mislimo, da se Hrvatje, ki imajo mej svojimi prebivalci itak že lepo število Židov, nič posebno ne vesele teh novih nepoklicanih gostov. — Italijanske denarne razmere so sila
slabe, tako, da se je bati celo denarnega poloma. Nedavno je vlada zaukazala vsem prefektom v deželi naj pazijo na to, da občine in pokrajine ne bodo trosile preveč denarja za ceste, poslopja itd. Italijanski radikalci trdć, da je tega neugodnega stanja kriva v prvi vrsti trojna zveza, ki nalaga Italiji prehuda vojaška bremena. — Zdravje Svetega očeta nikakor ni tako slabo, kakor trde" nekateri italijanski listi. Nj. Svetost še vedno marljivo dela in le huda vročina ga nekoliko slabi. Res je, kakor se poroča, le, da je Sveti Oče napravil testament ter ga izročil kardinalom; ob jednem izrekel je baje željo, da bi bil njegov naslednik kardinal La Va-letta. — Razglašanje neodvisnosti Bolgarije se bo, kakor poročajo ruski listi, izvršilo še pred koncem tega meseca. Do sedaj je Bolgarija, odkar so jo Rusi osvobodili, še nekoliko odvisna od Turčije, ter mora tej državi plačevati precej visok dajn. — Srbskega kralja potovanje na Rusko in' velečastni vsprejem od strani ruske vlade, vzbudilo je v nemških in madjarskih židovskih listih velik hrup, ker ti listi trde, da bodo Rusi skušali odvrniti mladega kralja od sosedne Avstrije. Pa menda ne bode tako hudo, ker bo sam naš1 presvetli cesar Vsprejel srbskega kralja, vračajočega se iz Rusije že dne 10. t. m. v Ischlu. Na Dunaji pa bode bival mladi srbski kralj kot gost cesarjev v cesarjevi palači. — Francosko-rusko prijateljstvo postaja od dne do dne tesneje, zlasti odkar je nemški cesar pridobil za trojno zvezo tudi Angleže.
doma prepeljati v Trident ter da mora tuđi kompanija zapustiti utrdbo.  Poročili smo to v Trident.
Bolnike so odvedli na to v bolnico Tridentskih usmiljenih sestri in kmalu potem je tudi kompanija odpotovala v Trident.
Bilo je 25. decembra meseca. Sedel sem pred kavarno, ko pride pome vojak iz bolnice ter mi javi, da moj Jože umira ter da želi, da bi prišel še jedenkrat k njemu.
Dasi je bilo strogo zabranjeno, hoditi k bolnikom, šel sem ipak le k njemu. Moral sera se pa prepirati z jezično italijansko predstojnico bolnice 'skoro pol ure, predno sem smel ustopiti. V nezavesti je ležal moj „Jože" na postelji. Sedel sem k njemu. Glava mu je bila otekla in goreča. Nekaj hipov mu je malo odlejglo — zavedel se je ter me spoznal.
„Gospod! hvala Vam, da ste prišli. O), umrl bom, umrl in tako daleč od rojstne mi vasi!"
Tolažil sem ga.
„Prosim Vas, pišite jej, da jej odpustim.   Ni mi
odgovorila in pretekla sta dva meseca, odkar ste jej pisali! In nič odgovora, nič! Odpustim jej, odpustim. Pišite jej, da sem jo imel rad, oj tako neskončno rad!"
In utrnila se mu je solza. Odpel si je srajco — pomagal sem mu — ter si od vezal mal, na črni niti viseč križec, kateri je nosil na prsih.
„To-le mi je prinesla pred 12. leti s svete Gore ranjca mati ter posvarila me, da naj nikar ne pozabim Boga.  E, pa saj sem rad molil, zmirom rad."
Umrl je Še tisto noč.
Drugi dan se je pomikal po Tridentskih ulicah vo-jašk sprevod.
Godba je svirala žalostinke; pred vojaškim vozom korakal je oddelek vojakov, za vozom pa sem stopal s stotnikom jaz. Vrgel sem pest tuje črne zemlje na priprosto krsto in solza mi je prišla v oko ter padla na gomilo jednega najblažjih značajev. In ko sem prišel domov, sedel sem ter pisal njej; da jej je on odpustil vse — pisal, da smo zagrebli Jožeta v tujo tirolsko zemljo.
V Kronstadtu na Ruskem vsprejeli so te dni francosko brodovje tako častno in naudušeno, kakor se vsprejme sploh le iskren prijatelj in zaveznik. Pri tej priliki prinesli so Francozi nazaj tudi nekaj cerkvenih zastav, ki
I so jih bili uplenili še leta 1854 na Ruskem.   V Parizu pa se je pri zadnji vsakoletni narodni slavnosti opazilo j vse polno ruskih zastav.  Vse to gotovo ni brez resnega j pomena.
Dopisi.
Ia Škofjeloko dne 24. julija 1891. [Izv. dopis.j V nedeljo obhajali smo pri nas žegnanje in zopet enkrat smo na laž postavili tiste obrekovalce, ki trdč, da v Loki ni mogoča nobena slavnost brez poboja. Naši fantje obnašali so se povsem mirno in dostojno in niti najmanjšega izgreda ni bilo izvzemši enega. — G. Avgust Sušnik, ki nas je pri zadnjih volitvah tako oblastno pital z „brezverci", pokazal je namreč v nedeljo svoje katoličanstvo s tem, da je dopustil že dopoludne med veliko službo božjo v svoji krčmi — hrumečo godbo in ples, tako da se je vpitje in razgrajanje iz njegove krčme razlegalo po celem trgu. — Mi „brezverci" pa smo se k sv. maši gredoč začudeno vpraševali, je- li to „Gusteljeva" katoliška podlaga? No, kazen božja ni izostala, kajti že popoludne bila je v krčmi tega čudnega patrona birma, pri kateri pa on ni bil za botra —-ampak za birmanca. — Loški grad kupile so čestite sestre Uršulinke, ki bodo v njem nastanile svojo šolo ter ga zvezale z dosedanjim samostanom. Prav tako, kajti čim lepše .prostore bodo imele, tem raje bodo pošiljali tujci svoje otroke v to šolo. Taki tujci se pa potem tudi na letovišče radi v naš kraj nasele Vrh tega smo sedaj vendarle sodišče in davkarijo dobili v mesto ter smo s tem enkrat za vselej oproščeni nadležnega pota v grad.
% Notranjskega 20. julija. Res je, da imamo mi Slovenci primerno veliko če ne celo preveliko število raznovrstnih časopisov. Ali vendar nam je bil tak časopis, kakor se je nadejati, da bode „Rodoljub", nujno potreben. Ta potreba čutila se je že nekaj časa, in zato se je ta želja čedalje bolj čula v narodno zavednih krogih, dokler se nam ni, hvala Bogu, vendar enkrat izpolnila. Z veseljem pozdravili smo torej prvi številki dobro nam došlega „Rodoljuba".
Žalostno je le, da so nekaterniki tudi pri nas duri zapirali listu še nerojenemu na jako čuden, da ne rečem nepošten način. Začeli so ga grditi, črniti in proklinjati še preden so ga videli, še preden so ga poznali. Pa čudno, da so se nekaterniki tega, sicer malega lista, tako jako vstrašili. Niso ga še videli in vendar so se zbali njegove svetlobe.
Čuden ter pomilovanja vreden je pa način, da se kdo sodi še preden je kaj zagrešil, da še predno je prišel na svet. Ti krivi sodniki se čutijo ter smatrujo že več kot nezmotljive ter mislijo in to tudi nekako zahtevajo,
da vse, karkoli hočemo mi Slovenci napraviti ter osnovati, se mora in sme to zgoditi le z njih dovoljenjem. Gorje njemu, kateri Fe njim slepo ne klanja, tak je brezverec, tak je brezbožec, če tudi prav uzorno, po božjih in človeških postavah ali zakonih živi. Kedor se jim pa klanja, je pa živ svetnik, če tudi je le pobeljen grob. -
Svesti smo si, da „Rodoljub" ne bode posnemal svojih nasprotnikov, odnosno sovražnikov; mirno in resno naj brani ter zagovarja pravice naroda; z lepo besedo naj poučuje svoje čitatelje o narodnem gospodarstvu, o občinskih zadevah, o politiki in o drugih potrebnih stvareh. Pripoveduje naj zanimive dogodbe, no in kakšna smešna kot dodatek nam ne bode škodovala. Gradiva bode dovelj brez ravsa in kavsa. Ako bode treba časih nasprotnikom pa kako resno povedati, mu tega gotovo nihče zameril ne bode.
Na delo torej, pokažimo svetu z dejanji, ne samo z besedo, da nam je blagor in sreča našega ljubljenega naroda črez vse na svetu.
Bog nad nami, a narod z nami.
Ta Dolenjskega [Izv. dopis]. (Pridnost naših orožnikov (žandarjev) in dobrota časopisov.) V Velikem Liplji Žužemberskega okraja ukradli so cigani 9. rožnika 2 kobili in lastnica napravila je že križ čeznje, ker več ko 14 dni ni bilo sledu o njih. Pa Žužemberski orožniki pisali so in brzojavili hitro na več krajev, sodišče oglasilo je tatvino v časopisu in 15. dan naznanilo se je iz Komorskih Moravic na Hrvatskem, da so konje dobili. Pred par dnevi pripeljali so jih lastnici nazaj.
Nadležna kuga na gobci in parkljih prikazala se je po Dolenjskem posebno v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okraji. Ljudje sicer smejo zdravo živino prodati v svojem okraji toda iz okraja ne sme. Zato prepovedani so ondi vsi semnji in prebivalci, ki se posebno ondi žive od goveje barantije, so v velikih stiskah. Ker so polje podelali, bi živino radi spravili v denar, da bi imeli plačati s čim drage kosce i mlatice. Ker postava ne dovoli tacega prodajanja zaradi nevarnega razšir-javanja kuge, zato sklenile so Dolenjske posojilnice, da bodo potrebnikom šle kolikor moč na roko in do jeseni dajale posojila kar najceneje mogoče. Dolenjci, obrnite se torej do posojilnic v svojih krajih in ne k oderuhom, ki bi se radi mastili z vašimi žulji!
Slovenske in slovanske vesti.
(Nepošten boj.) Od prijateljske strani doposlalo se nam je sledeče pismo, iz katerega naj blagovolijo naši čitatelji razvideti, na kak način se našemu listu zapira pristop v narod: Košana dne 27./6. 1891.
Cenjeni gospod!
Sv. Frančišek Šaleški pravi: „Ljubezen do ovčic se kaže s tem, da kričimo nad volkom". Ni mi v navadi, da bi kričal ali se prenagnil z nepremišljenostjo. Skrb za dobro stvar me pa sili, da s temi besedami preprečim zlo, katero utegne imeti slabe nasledke. V mislih imam namreč „Rodoljuba", katerega bote kot uplivna oseba bržkone na ogled dobili. Da se jaz v svoji vesti ne pregrešim z molčanjem, Vi pa z naročevanjem „Rodoljuba", prašam Vas, ali bi ne bilo najbolj prav, da ga z besedo „nazaj" odpravite tje, od koder je izšel.
Oprostite, da Vas nadlegujem s prošnjo, ki se Vam znabiti malo čudna zdi. Skrb za dobro stvar mi daje pogum.   V trdnem zaupanji, da ne pišem zastonj, sem
Jakob Porenta.
Žal, da to pismo ni bela vrana, jednako glasečih razposlalo se je marveč na stotine. Mi prepuščamo sodbo o takem postopanji z mirno vestjo svojim čitateljem, kateri bodo vedeli najbolje soditi, v koliko je „Rodoljub" zaslužil tako nasprotstvo. Le tolikobiradigospodu kapelanu Košanskerau in njegovim sodelo-valcem povedali na uho, da imajo slabepojme o „dobri stvari", še slabeje o svojih duhovskih dolžnostih, najslabejše pa o — dostojnosti in poštenosti. To naj bo naš odgovor na vse napade izza grma!
(Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) vršila se je dne 23. t- m. v Kamniku zares dostojno in velečastno. Zastopanih je bilo pod predsedstvom načelnika družbi g. prof. T. Zupan-a nad 50 podružnic. Tajnik g. A Žlogar naznanil nam je veselo vest, da šteje družba že 98 podružnic z nad 8000 društveniki, blagajnik g. dr. Vošnjak pa je povedal, da je v preteklem letu družba imela dohodkov 7505 gld. 82 kr., razhodkov pa 5874 gld. 84 kr. Premoženja ima družba sedaj 10.644 gld. 12 kr. —i Vsprejem od strani vrlih Kamni-čanov bil je zares krasen, na kolodvoru vsprejela so skupščinarje vsa tamošnja narodna društva in celo mesto bilo je v zastavah. Po slavnostnem sprevodu skozi mesto, udeležili so se skupšt-inarji sv. maše, pri kateri je jako lepo pelo; domače * pevsko društvo „Lira", potem bilo je zborovanje, pri katerem se je tudi dosedanji marljivi odbor zopet volil, po zborovanji pa so se zbrali udelež-niki .— bilo jih je blizu 200 duhovskega in posvetnega stanu — pri skupnem obedu. Tu spregovorila se je marsikaka naudušena beseda narodni stvari na čast in korist in vsakdo nesel je domov prepričanje, da je storil dobro in koristno delo udeleživši se zborovanja najpotrebnejšega našega društva. Pri celi slavnosti vladala je najlepša sloga, kar je pač najboljši dokaz, da je prepir,
razsajajoč žalibog v Slovencih na Kranjskem, zasejala tuja roka, ki razdvaja, kjer bi imela blagoslavljati! Bog nam živi in ohrani družbo sv. Cirila in Metoda; kdor jej ni društvenik, nima pravice do imena zavednega Slovenca.
(Volitev deželnega poslanca na Gorenjskem)
vršila se bode vsled smrti deželnega glavarja g. dra. J. Pokiukarja prve dni puhodnjega meseca. V „Novicah" prijavlja se kot kandidat tajnik kmetijske družbe gosp. Gustav Pire. „Slovenec* pa priporoča za kandidata župnika v Bohinjski Bistrici g. J. Mesarja. „Slovensko društvo" se v to volitev ne bode umešavalo.
(Duhovske vesti.) Vič. g. Janez Strah, župnik pri sv. Rupertu v slov. goricah, obhaja jutri dne 2. avgusta svojo zlato sv. mašo. Na mnoga še leta! — Izpit za sposobnost poučevati krščanski nauk na srednjih šolah, naredili so 16. in 17. t. m. duhovniki Ljubljanske ško-iije gg.: Ivan Lavrenčič, kapelan v Kranji, Lavoslav Pi-cigas, katehefc v Idriji in Franjo Perne, prefekfc v Alojzijev išču v Ljubljani. - Dne 22. t. m. umrl je po dolgi bolezni župnik pri D. M. v Polji g. Andrej Pavlic.
(Nova odvetnika na Kranjskem.) Gosp. dr. Val. Tamniker, odvetnik v Slovenjem Gradei, preseli se v Kamnik, g. dr. A. Leščnik, odvetnik v Sent Lenartu na Štajerskem pa gre v Škofjoloko.
(Osebne vesti.) C. kr. sodnijski adjunkt g. Janez Pirnat, premeščen je iz Loža v Slovensko Bistrico, mesto njega pa pride v Lož g. Anton Brumen. — Gosp. Anton Funtek imenovan je za strokovnega učitelja na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani. — Za naduči-telja v Košani imenovan je g. Martin Judnič, dosedaj nadufcitelj v Čermošnjicah, za učitelja v Robu pa g. Fran Koller.
(„Sokol Ljubljanski") napravi jutri v nedeljo dne 2. t. m. izlet v Kamnik, kjer priredi veliko ljudsko veselico.
(Toča) je pred par dnevi prav hudo pobila v Bra-niški dolini ter v jednaki črti po Notranjskem. Posebno hudo je ta nesreča d l<;tela Štanjel na Primorskem, kjer je uničila ves letošnji pridelek. „Nova Soča" prav umestno svetuje, naj bi goriški deželni odbor raje tem nesrečnim krajem poklonil podporo 1500 gld., katero je namenil goriškim Lahom za laško gledališče.
(Cesarski vojaški manevri) vršili se bodo koncem avgusta pri Celji na Štajerskem; udeležil se jih bo tudi presvetli cesar sam. Kako velikanski bodo ti manevri, razvidno je že iz tega, da se bo v Hornu ustanovila posebna vojaška pekarija, ki bo preskrbela vsak dan 30.000 hlebov kruha.
(Železnica iz Poljčan v Konjice.) Deželni odbor štajerski predložil je ministerstvu načrt za to progo. Železnica bila bi ozkotirna in stala bi 370.000 gld.
(Češko razstavo v Pragi) o kateri smo že v prvi številki poročali, obiskali so pred par dnevi tudi slovenski
Štev. 3
RODOLJUB
državni poslanci. Čehi so jih naudušeno vsprejeli ter jim priredili posebne slavnosti. Dne 19. p. m. pa so došli v Prago s posebnim vlakom Srbi, katere so čehi istotako slavnostno vsprejeli. Ta razstava je pač slava vsega slo-vanstva. Bog blagoslovi zatorej delo velikega in bratskega nam naroda češkega!
(„Srce".) Spisal Edmondo de Amicis. Z dovoljenjem pisateljevim preložila Janja Miklavčič, učiteljica. V Ljubljani 1891. Založil Janez Giontini. — Prejeli smo prekrasno to knjigo, izišlo v 4 zvezkih. Mladina naša pač še ni dobila primernejšega jej berila, nego je ta, po slavnem italijanskem pisatelji za mlada nežna srca spi-
sana knjiga. Jezik prevodu je pravilen in gladek Cena posamičnim zvezkom je 20 kr. Slovenska mladina, pridno segaj po tem lepem novem darilu.
(Roparski umor v Pijavi Gorici.) Znano je še vsem, da je bila neka Slovakinja pri Pijavi Gorici na grozen način umorjena in oropana. Dasi so javni organi storili vse, da bi zasledili morilca, ni se to do zdaj posrečilo. Pred nekaj časom pa so prijeli v Gorici svaka umorjene Emeriha Pavlovič-a in ga izročili deželni sodniji, ker je isti jako sumljiv, da je morilec. Skrival se je od roparskega umora.
orno
Razne vesti.
(Umrljivost ljudi na celem svetu.) Na celem svetu umrje na leto do 33 milijonov ljudi. Po tem računjeno umrje ljudi na dan 91.554, v vsakej uri 3750 in 62 vsako minuto; tedaj umrje na vsak udarec žile jeden Človek. Povprečno je človeško življenje 38 let dolgo. Četrti del prebivalstva na celem svetu umrje, predno je doseglo sedmo leto svoje starosti in polovica, ko je doseglo 17. leto svoje starosti. Od 10.000 ljudi doseže le jeden dobo 100 let, od 500 ljudi doseže jeden starost 90 let in od 100 ljudi jeden starost 60 let, Od 1000 ljudi je 95 pomoženih in v mesecu juniju in decembru oženi se jih več, kakor celo drugo leto. Jedna osminka vseh ljudi na svetu je vojakov.
(Ženska zagovornica.) Odvetniška zbornica v Bukureštu vsprejela je te dni mlado damo, ki je doktor vsega prava v listo zagovornikov in jej podelila pravico, da sme zagovarjati pred sodiščem. Mlada odvetnica je gospica Sarmisa Bilcesko, ki je lansko leto dosegla doktorsko diplomo s sijajnim uspehom na Pariški univerzi z dostavkom „z največjo pohvalo". Ko se je vrnila v domovino, naredila je, kakor zahtevajo obstoječe odredbe, nov izpit in je izpitna komisija jej dala sijajno spričevalo. Potem uložila je prošnjo na odvetniško zbornico. Po dolzih borbah dovolila je večina, da se nova doktorica vsprejme v vrsto zagovornikov. Iz Pariza in raznih rumunskih mest dobila je mlada dama mnogo čestitk. Prvi svoj nastop kot zagovornica imela bode že tekom meseca septembra.
(Grozna nesreča v cirkusu.) V ruskem mestu Ber-diansku ob Azovskem morji daval je predstave cirkus Juta. Necega večera razletel se je petrolejski lestenec in se je goreča tekočina razlila v ložo, v kateri je bil avstrijski konsulski agent Lupi s svojo rodbino. Na mah bili so trije člani rodbine v plamenu. Mej poslušalci nastala je grozna zmešnjava. Nekateri člani cirkusa strgali so goreče osebe iz lože ter udušili s peskom plamen. Dva otroka bila sta mrtva, gospa Lupi pa je hudo opečena. Stari oče zgubil je vsled strahu pamet. Velika sreča je še, da se v grozni zmešnjavi ni dogodila večja nezgoda mej bežečimi gledalci.
(Slaba letina na Ruskem.) Na izrednem shodu zastopnikov mest gubernije Nižnij-Novgorodske se je skle-5 a ,SG naProsi vlada za posojilo 8 milijonov, da se dado podpore kmetom v obdelovanje polj in se jih preskrbi s potrebnim žitom za setev in za živilo. Tudi iz druzih krajev, ki prideljujejo mnogo žita, se poroča, da bode letošnja žetev prav slaba in se je bati pomanjkanja.
(Strela ubila je) pretekli petek posestnika; tak0 zvanega „Ludwigshof-a", ki je mej nevihto sedel v sredi sobe na stolu Posestvo je kacih 300 korakov oddaljeno od blaznice Peldhof na Štajerskem. Neka žena, ki je bila blizu ubitega, je popolnoma nepoškodovana. Na dimniku hiše je bil sicer strelovod, a strela je vsejedno udarila v streho in od tam po verižici neke viseče svetilke šla v sobo, kjer je odskočila in ubila v sobi sedečega posestnika Hambergerja. Ubiti je bil star 30 let.
(Naši četveraki) bodo menda prenehali. Državnim blagajnicam se je, kakor se čuje, zaukazalo, ta denar, kolikor se ga v državne blagajnice vplača, obdržati in ne več izdajati. Koliko je sedaj četverakov med ljudmi je težko določiti, a računati se sme, da jih je kakih 400.000 do,500.000, to je: za 16.000 do 20.000 gold. Mesto četverakov bodo sedaj samo še krajcarji in ni še določeno, z kakim denarjem se bodo četveraki nadomestili.
(Pri kvartanji.) Dne 19. julija igrali bo v gostilni Matija Bukovčevi v Semiču fantje na kvarte. Ko so nehali igrati, sprli so se in stepli in jeden igralcev, Viljem Kolar iz Semiča, zagnal je v Jožeta Hutarja, druzega igralca, tako močno opeko v glavo, da je vsled iste poškodbe v 24 urah umri.
(Stekle mačke razmesarile) so te dni v Lyonu neko gospo. Napadle so jo po noči v postelji in jo razmesarile. Ko je gospa počela klicati na pomoč, prihiteli so sosedje, ki so pobili besne mačke in gospo prenesli v bolnico. Od tam prepeljali jo boda v Pasteurjev zavod v Pariz, kjer se od steklih živali popadeni ljudje zdravijo.
(Bogat berač) je te dni v Berolinu umrl. Ime mu je bilo Dans in je zelo revno živel, in je celo dobival iz ubožne blagajnice na mesec nekaj podpore. Po njegovi smrti našlo se je pa pri njem 400 mark v zlatu in nad 60.000 mark v vrednostnih papirjih, kar znaša v našem denarji nad 36.000 gld. Ker ni nobenih sorodnikov, podedovalo bode to premoženje mesto Berolin.
(Ljudsko štetje.) Kakor kažejo uradni izpiski o ljudskem štetji ima celo Avstrijsko 23,896.000 prebivalcev in Ogersko 17,336.000 prebivalcev. Cela avstrijska država ima vštevši vojake 41,341.000 prebivalcev.
(Brat je svojo sestro ustrelil.) 11 let staro Geor-gino Wottitz na Dunaji je njen' brat, kateri je na vrtu tiče streljal, ustrelil. Deklica stala je za drevesom in je ravno v jstem trenutku izza drevesa skočila, ko je strel počil, in je takoj mrtva obležala.
(Puiit mej žanjci.) Iz Rima se poroča, da je nastal pri Veletriju v okolici Rimski punt mej žanjci, da je morala posredovati oborožeua sila. Dva izmej upornikov bila sta ubita, več pa je ranjenih.
(Kolera.) Iz Konstantinopola na Turškem se poroča, da je na jednem dnevu 401 ljudi na koleri umrlo. Ker so ravno sedaj veliki prazniki v Meki, kamor pride na tisoče romarjev, bati se je, da. bi se kolera še dalj ne zatrosila.
(Tri leta star izseljenec.) Te dni pripeljal se je s parobrodom „Aleksom" 3 leta star otrok, rodom iz Avstrijskega, v Newyork v Ameriko. Otrok imel je na prsih listek, na katerem je bilo zapisano, da se imenuje Alojzij Cimerman in kam da hoče iti. Otrokova mati je v Bremenu znorela, ter so jo odpeljali v nornišnico, otroka pa so odposlali v Ameriko, kjer bivajo njegovi sorodniki. —
(Utonil) je dne 18. julija v Dravi v Ptuji deček Mirko Ploj iz Št. Jurija na Ščavnici, in dne 16. julija v Savi pri Zidanem mostu dečka Jože Kosekar in Emil Klanšek; v Celji pa Ig. Zupušek, cerkvenik pri oo. ka-pucinih.
(V vodnjak je pala) deklica Frančiška Glinšek, ki je služila pri Francetu Pangercu na Spodjem Golem, ravno ko je šla po vodo, in se je tako težko poškodovala, da je v 4 urah umrla.
(Žandarm se je ponesrečil.) Dne 18. t. m. kopali so se pri Nabrežini žandarji J. Črnigoj, Franc Haupl in Andrej Mlekuš. Najedenkrat zagrabil je Mlekuša vrtinec in ga potopil tako naglo, da ni mogel več na pomaganje zaklicati. Tovariša skušala sta ga rešiti, toda vsa pomoč bila je zaman. Nesrečneža potegnili so že mrtvega iz vode.
(Strela ubila) je 12. t. m. posestnikovega sina, Franceta Drapa iz Stopiške fare, ko je ta ravno hudi uri zvonil.
(Iz Drave) so potegnili dne 22. julija v Selnici pri Mariboru truplo kacih 6 let starega dečka.
(Izseljenje v Ameriko.) Kakor se razvidi iz uradnih poročil angleškega konsula, izselilo se je v letu 1890. iz Evrope v Ameriko, in sicer: iz Nemčije 68.058 ljudi, iz Velike Britanije 62.829, iz Laškega 58.243, iz Rusije 49.119, iz Avstrije in Ogerskega pa 53.445. Več kakor tretjina vseh izseljencev je iz Nemčije in Avstrije, ter Ogerskega ; iz teh držav in iz Rusije se izseljenje vedno množi. Žal, da morajo naši ljudje v tujih krajih kruha in dela prosit.
(Vse se „zglihal") G. fajmošter vpraša Ožboltovega Janeza, zakaj še ni opravil velikonočne spovedi. „E, saj niman nič grehov", odgovori Janez. — „Tako, tako", pravi g. fajmošter, ki Janeza ni spoznal za takega svetnika, „ali nisi nikdar goljufal?" „Goljufal že, goljufal", odreže že na-to Janez, „a dajal sem tudi v vbogajme, potem se pa zgliha." „No, no," na-to zopet fajmošter, „klel si gotovo tudi?" „Klel tudi klel", odgovori Janez, „a zato sem tudi molil, potem se pa zgliha." -t- Sedaj pa g. fajmošter mirno odgovori: »Prav imaš Janez, Bog te je dal, hudič te bo pa vzel — potem se pa zgliha!" Ožbaltov Janez je potem menda vendar-le opravil velikonočno spoved.
(Prijeten poklic.) Sodnik vpraša nekega potepuha, od česa se živi. „Pisarim", odgovori potepuh. — „Kje in za koga", vpraša začudeno sodnik. — „Vsak mesec dvakrat teti po denar", se odreže čudni pisar. —
♦86
Poučne stvari.
Bramorji (šlzrofelzii) In azigrleslzl
■udje.
Mej najhujše otročje bolezni spadajo one, ki se skrivoma pritihotapijo v otročje tel6, potem se hitro razvijajo ter mnogim nadepolnim otrokom pokončavajo zdravje in lepo postavo. To so v prvi vrsti — bramorji (škro-feljni) in — angleški udje (krvica).
Te bolezni ste dostikrat podedovani, ker sta, n. pr. mati ali oče, ali pa obadva slabotna, bolehna in malokrvna, ali pa tudi, ako so stariši že preveč v letih.
V takih slučajih je materam nemudoma poklicati zdravnika, da se pričenjajoča se bolezen še ob pravem času zatre, in sicer bodisi s pripravno hrano, bodisi s primernimi zdravili.
Bramorka se razvije najčešče še le nekaj časa potem, ko se je dojenče že odstavilo od materinih prs; dostikrat pa se pritihotapi že v prvih mesecih novoro-jenčevega življenja, in sicer pri takih otrocih, ki kar od začetka ne dobivajo materinega mleka ter se morajo pitati in to često s slabim netečnim mlekom.
Najboljši pomoček, da se otroci obvarujejo te bolezni, je primerna, tečna hrana.
Otroci, ki so tej bolezni naklonjeni, ne smejo uživati močnatih jedij, ampak le mleko, jajca in tečne mesnate jedi. Oni naj ne bivajo v vlažnih, tesnih sta-novanjših, temveč naj doraščajo v čistem, zdravem zraku; takisto se morajo skrbnč kopati in umivati.
Otroci, ki so nežne, slabotne rasti, blede kože, plavih las in modrih oči, ki imajo veliko glavo, debele listnice,1 zel6 razširjeno punčico in sploh bled/©, bolehavo polt — so najbolj naklonjeni tej bolezni.
Taki otroci imajo bolj resen, pameten, in rekel bi, prebrisan in prezrel obraz; o njih že pravi ljudska govorica : Ta otrok je premoder, on ne bode doživel starih let.
Še le jako pozno začenjajo hoditi; noge so preslabe, da bi nosile pezo telesa ter se zlahka nakrivijo — in prav take nakrivljene ude zovemo — angleške ude. Radi tega takšni otroci skoraj vedno posedajo ali pa ho-dčvajo po vseh štirih.
Ako se takšni otroci ne rede* s primerno hrano ter se ne stavijo pod strogo zdravniško pazko, mora se bolezen razvijati vedno bolj.
Bezgalke na vratu zatekajo in se gnoje; otroci vidoma hirajo ter se suše navzlic temu, da so jako požrešni ter neprenehoma jedo in žvečijo kruh, ki jim je seveda najbolj škodljiv.
Roke, bedra in noge se tanjšajo — trebuh od dne do dne bolj odebeli ter se nabrekne — vetrovi otroku zelć nagajajo; zdaj ga tare driska, zdaj se mu zopet zapira blato — včasih gredo gliste od njega. Otrok ne raste ter se ne razvija; on je čmeren, čepi Često po cele dneve na tleh ter neprenehoma zahteva jedi — tak otrok se pozno nauči govoriti, je sploh malogovoren, toda vedno moder v svojih izrekih.
Ako je bolezen že dospčla do tč stopinje, je skrajni čas, da se otrok z zdravniško pomočjo otme gotove smrti. Inače se mu kmalu delajo kraste in rane po celem telesu, kosti mu gnoje, vnemajo se mu . oči in končno se ga poprime splošna jetika.
Angleški udje često pokvarijo celo postavo človeka. Ako tak otrok doraste, je skrivljen na vse možne načine ter često ni zmožen za nikakeršno delo; vzlasti
Štev. 3
RODOLJUEi
so deklice nesrečne za celo poznejše življenje. Ako torej mati zapazi, da se otroku krive noge ali hrbet, ako vidi, da rama od rame višji stoji, nemudoma pokliči zdravnika ter vestno izvršuj, kar ji naloži, Ona ne uporabljaj v takem slučaji domačih zdravil ter ne poslušaj abotnih svetov, ki jih od onih stranij donašajo nadležne stare ženice. Le na tak način bode mati vestno izpolnila svojo dolžnost ter se obvarovala prepoznega kes&nja.
3Sra,j"bolJše izdraTrllo.
Sadje ni samo tečna hrana, nego tudi izvrstno zdravilo proti mnogim boleznim. Grozdje posebno višnjevo, je zelo nasitljivo in kričisteče; breskev, katera ne sme biti preveč zrela, je jako zdrava jed, ako jo použiješ zjutraj na tešče ; isto velja tudi o pomeranči, posebno ako slabo prebavljaš. Kuhana jabolka so zelo koristna otrokom in ženam po porodu, da jim ni treba jemati praškov in drugih neukusnih zdravil. — Navadno dinjo (melono) je priporočati takim, ki so bolni na ledvicah, ali kateri imajo mrzlico. Sok citrone, pridejan črni kavi, je izborno sredstvo, ako te boli glava, a sok robidnice, če je skuhan s sladkorjem (cukrom) umiri najhujši kašelj. Kdor ima bramorje (škrofelne), pije naj mesto vode mrzel čaj, skuhan iz trnolje (sad trnovčev), a kdor ima ozebline, maže naj jih z jagodami in pusti, da se jagode posuše na ozeblini. Narava božja je pač polna zdravil!
UPolotno Icrrciljeiije molzno gro-sred.1.
Molzna goved prinašala bi nam lahko še veliko veče koristi, ko bi jo redili namenu primerno. V hlevih morajo živali vse požreti, kar se jim predloži, če jim že dobro tekne ali ne.
Pri takem krmljenji seveda ne bo moč doseči veliko dohodka od živali in se je sploh čuditi, da nam živina še tako dobro uspeva.
če hočemo od molzne govedi obilo dobrega mleka, pokladati ji moramo obilo tečne in lahko prebavljive krme. V mleku se nahaja namreč veliko redilnih snovi, katere nastanejo iz použite, krme-, če je tedaj krma slaba, ne more biti mleko dobro. Le obila in dobra krma daje tudi obilo dobrega mleka.
Na mlečnost vpliva kaj dobro sočna krma.
V poletnem času se molzna goved najbolj počuti na dobri paši. Paša je sploh najbolj naravna hranitba za govejo živino in tegadel nam tudi pasoče se živali naj več molzejo. In kako tudi ne! Saj je mlada in sočna trava po dobrih pašnikih ravno prav tečna in kaj lahko prebavljiva.
Ce moramo pa molzno goved rediti čez poletje v hlevu, tako ji najbolj ustrežemo, če pokladamo zeleno krmo n. pr. nemško deteljo ali lucerno, mešanico štajerske detelje s travo, turšico i. t. d Zelena krma je sočna in lahko prebavljiva, le gledati je pri njej, da je za molzno goved tudi dovolj tečna.
Poleg zelene detelje kaže- vsikdar pokladati travo, ker je taka zmes bolj prikladna. Z lucerno mešamo torej travo, katero nakosimo po sadnih vrtovih, mejah i. t. d. Štajersko deteljo pridelujejo skrbni gospodarji v ta namen pomešano s travo.
Kar se zelene turšice tiče, tako nam daje ona obilo krme ki je molznim kravam zelo priljubljena. Zeleno turšico bo treba pa vselej mešati z bolj tečno krmo n. pr. lucerno, če hočemo, da bo mleko tolsto t. j. da bo imelo dovolj smetane. Pridelovanje zelene turšice za krmljenje priporoča Se zlasti za pozno poletje in jesen. Če ne utegnemo mešati zelene turšice z deteljo, pokladamo poleg turšicel s prav dubrim vspehom po 1 — 2 klg. [otrobov ali zdrobljenega žita, ali 3—5 klg. pivovarskih tropin na dan.
Llatnloa uredništva: Vsem gg. dopisnikom se prijazno zahvaljujemo na njih prispevkih. Ob jednem prosimo z ozirom na tesni okvir lista potrpljenje; počasi pride vse na vrsto. Dobro došli so nam kratki dopisi o sploh zanimivih dogodkih ali pa gospodarske vsebine.
Loterijske srečke
dne 30. julija t. 1. Praga       6,      76,      58,      39, 21.
Tržne cene v Ljubljani
dne 29. julija t. 1.
Pšenica, hktl.
Rež, „
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, ,,
Koruza, „
Krompir, „
Leča, „
Grah, „
Fižol, „ Maslo, Mast,
Špeh frišen
kgr
P	kr.
7	4(1
5	52
3	41
a	9
5	
r>	52
5	50
2	|0
10	—
9	
!)	
—	80
—	68
—	60
meso, kgr.
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko Koštrunovo Pišanec .   . . Golob   .   . . Seno,   100 kilo Slama, „ „ Drva    trda, 4 □metr „   mehka, 4 „
	kr.
—	64
_	72
—	2
—	8
—	60
—	54
—	62
—	40
—	35
—	16
i	60
2	14
6	40
4	20
Vsaka beseda 2 kr.
Valentin Zamika zbrani spisi, nevezani 60 kr., po pošti 70 kr.
Josip Jurčiča zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. več. Dosedaj je izšlo 9 zvezkov.
Kuverte a firmo (naslovom, račune itd. z^všuje po nizki ceni „NArodna Tiskarna" v Ljubljani.
Dober in trajen zaslužek dobe osebe, katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom.
Cement
izvrsten za kapnjice (štirne) in za zidarje, pptem opeko prodaja Matevž IJpar, tovarnar v Smarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (4—i)
Zbirka.
DOMAČIH ZDRAVIL
kakor ji rabi
slovenski narod. S poljudnim opisom
človeškega telesa.
Drugi natis. (S—2)
Dobiti je v Celji pri založniku Dragutinu Hribarju. Cena 40 kr., s pošto 45 kr, — Na prodaj je tudi v »Katoliški bukvami", J. Giontini-ju in M. Gerber-ju v Ljubljani.
Prekupoi dobijo popust. =S££>
J.
!Na pol zastonj!
dobiti je od 4. julija t. i,, in dokler je kaj zaloge
slamnike asa gospode« dečke, dame in deklice, solnčnlke, cvetke in tri-cotaille,
nadalje nogovice za moške in ženske, ro-kovice iz svile in sukanca, plavne hlače, telovnike za veslarje, nederce s čipkami, predpasnike črne in pisane, srajce za dame in gospode itd. itd, pri
J. S. BENEDIKT-n
zaloga za žensko konfekcijsko blago
v Ljubljani,
12-3)
»tŽ i% >fŽ ffi p\j »f« »f4 >U ffi ffi {rte Ufa ffi frfrt
Banka „Slavija" v Pragi
priporoča se za
zavarovanje življenja
po najraznovrstnejših načinih ter za
zavarovanje proti požarnim škodam.
Banka „Slavija" je po številu svojih členov, po letnih prejemkih in po premoženji svojem, katero je v dva In dvajsetih letih njenega obstoja lz nič narastlo nad šest milijonov goldinarjev, jedna največjih zavarovalnic naše države.
Vse škode, ki se prigode" vsled ognja, strele, razpoka ali vsled poškodovanja pri gašenji, cenju-jejo in izplačujejo se takoj. Za take škode izdala je banka doslej že nad osemnajst milijonov
goldinarjev.
Uprava banke je čisto narodna; vse notranje njeno uradovanje vrši se izključno le v slovanskih jezikih.
Krajne zastope ima „Slavija" po vseh večjih krajih na Slovenskem; generalni zastop — Id je doslej izgotovil že nad 100.000 zavarovalnih pogodeb — pa se nahaja v LJubljani, v lastni hiši banalni ti—3)
v Gospodskih ulicah št. 12.
Ad št. 2344.
(5)
Prostovoljna prodaja.
V torek dne 11. avgusta t. I. ob 10. uri dopoiu-
dne bode pri c. kr. okrajnem sodišči v Žužemberku prostovoljna dražba posestva li. št. 3 na Cvifrlu pri Žužemberku, prej last pokojnega Pucelj Franceta, po dom. Štumfca. Domovanje leži koncem Žužemberka proti Trebnjem, na okrajni cest', oddaljeno streljaj od farne cerkve. Poslopje je dobro zidano, s slamo krito, ima v pritličji hrame in živinski hlev, nad temi pa 3 sobe, jedilno shrambo in vežo. Zraven hiše je p6d s senico, na njivi blizo hiše pa kozolec. Bazun tega je 3 orale 888 D0 dobrih njiv in travnikov. Domovje ima tudi pravico paše na trškem pašniku.
Vzklicna cena, pod katero se zemljišče ne odda, je 2711 gld., od katere je 271 gld. položiti takoj, ostanek pa do Božiča tega leta. Drugi u veti poz vedo" se v sodni pisarni.
Tam in takrat prodali se bodo posebej pokojnikovi trije vinogradi r Lisci s shrambo in posodo.
Istega dne ob 2. uri popoludne prodalo se bode iz iste zapuščine vse hišno ill poljsko orodje, vozovi, sodi, mize itd., tistemu, ki bo največ ponudil in kup precej plačal.
C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku
dne 29. julija 1891.
! Pozor!
Vsem Čast. p. n. gospodom udom „ Slovenskega društva ", naročnikom „Rodoljuba", tovarnarjem, trgovcem, obrtnikom in poljedelcem uljudno naznanjamo, da smo priredili poseben prostor za mala oznanila (inserate) od katerih se plačuje od besede $ kis
Vsprejemajo se tudi večja oznanila ter se ista računajo po nizki ceni.
Oznanila naj se blagovolijo pošiljati
upravništvu „Rodoljuba"
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12.
Irdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani.  Odgovorni urednik c. kr. notar Ivan Gogola.   Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.