385
Politične  stvari.
Prazno veselje.
V zadnjem listu našem je poročal dopisnik z Dunaja, da je več nemških konservativcev izstopilo iz Ho-henwartovega kluba in da so osnovali svoj klub, katerega so krstili „klub središča". Naš dopisnik je tudi povedal, zakaj so to storili in da to ni nikakor slabo znamenje razsedanja ali drobljenja državnopravne, vladi Taaffejevi prijazne stranke, marveč le poseben korak, 3 katerim hoče;o nemški konservativci doseči potrjenje Lienbacherjeve šolske postave v gosposki zbornici; v vseh drugih zadevah pa bodo hodili in glasovali, kakor do zdaj, s Hohenwartovo avtonomistično stranko.
Ta čin nemških konservativcev so hudo obsodili celo nekateri listi naših gord , češ, da so ti katoličani ločili se od Hohenwartovcev zato, ker so jim ti premalo katoliški, in da se vzlasti v narodnih zadevah Slovani od njih nimajo nadejati nobene zanesljive podpore; celo tako so sodili nekateri teh listov, da se tem katoliškim Nemcem Hohenwartov klub zdi preveč slovanski, a da oni ne privoščijo Slovanom nobenih narodnih pravic, kakor tudi liberalci nemški ne.
Največ so pa te vode na svoj mlin napeljali razni judovsko-nemški listi ter zagnali velikansk krik, da vladna stranka razpada in se ruši, da grof Taaffe odslej v državni zbornici ne bo imel večine na svoji strani in da se bodo tako Herbstovci zopet pospeli do vladnega krmila. To je bil vrisk v taboru ,,ustavovercev", ali ta vrisk je bil prazen, ker — kakor pravi časnik „Tribune" — če se avtonomna (Hohenwartova) stranka razdeli še v šest ali deset klubov , Herbatovcem to nič ne koristi,  k njihovemu klubu ne bo nobeden pristopil.
Taaffejevemu ministerstvu — izvzemši morda edinega ministra Konrada, kateri uže vsem avtonomistom preseda — toraj ta ločitev nemških konservativcev nič ne škoduje; svoj namen z Lienbacherjevim predlogom o skrajšanji obiskovanja ljudskih šol od 8 na 6 let bodo tako dosegli, ker je gosp6ska zbornica pomnožena s 14 udi konservativne stranke, toraj ima v nji grof Taaffe zdaj uže večino in bo Lienbacherjev predlog lahko sprejet, če bo le Taaffe hotel. Brž ko bo ta predlog sprejet, utegnejo se izstopivši nemški konservativci vrniti v Hohenwartov klub nazaj, če bi to za edinost av-tonomistične stranke potrebno bilo.
Kar se posebno nas Slovencev tiče, je morda dobro, da se je to zgodilo. Grof Taaffe, kakor se vsaj do zdaj kaže, si ,,pomnjenje" in ,,sporazumljenje narodov" drugače misli, nego narodi sami. V tem obziru utegnejo ž njim zadovoljni biti k večernu Herbstovci (nemški liberalci in judjej, ker jim še prav nič na noge stopil ni in trpi cel6, da državni uradniki mu nasprotujejo in spodbijajo namere njemu dobrovoljne avtonomistične stranke; vsi drugi narodi pa dozdaj od Taaffejeve politike nimajo druzega, kot golo vero v njegovo dobro voljo, pa tudi ta vera se pri nekaterih, posebno pri Slovencih, uže hudo niajč, ker ni videti nikakoršnih izdatnih dejanj. Najhujša oteklina po prejšnjem ministerstvu je liberalna šola, ta skli vse narode, Nemce, Slovane in Lahe; in ravno ministerstva za uk načelnik je baron Konrad, od katerega v tem obziru ni nadjati se nobene zboljšave in ki je v sedanjem ministerstvu podoben črni ovci med belimi. Nemški konservativci dobro vedo, da njihovih namer o zboljšanji šolstva in olajšanji šolske dolžnosti Konrad ne bi podpiral, in da, če jih prav tudi gosp6ska zbornica sprejme in cesar postavo potrdi, bo Konrad kot najviša izvrševalna oblast vendar kolikor toliko storil, da bi se namen postave ne dosegel popolnem ali vsaj tako brž ne.
386
Proti Konradu je toraj namerjen izstop nemških konservativcev, kajti on je največi vozel v Taaffejevem ministerstvu. In če se jim posreči s tem, da bodo pokazali Taaffeju resnobnejše lice, zvrniti Konrada z mini-sterskega stola, no — potem jim bo ves svet hvalo pel, le tisti nemško-judovski listi, ki zdaj vriskajo zarad „razdora" v Hohenwartovemu klubu, bodo kislo držali se, ker če Konrad pade, nimajo v ministerstvu nikogar več svoje vere.
Morda bo ta korak nemških konservativcev Taaffeja vendar nagnil do veče odločnosti in resnobnosti. Njegova zaslomba je le avtonomistiČna stranka, to je : češki, poljski in Hohenwartov klub in ker večina teh ni ravno velika, bo sprevidel, da ne sme nikogar zanemarjati izmed svojih prijateljev, in tako utegnejo tudi naši slovenski poslanci priti pri njem v večo veljavo, nego so zdaj, kakor je čutiti. Ce le kakih 15 poslancev popusti Taaffeja, pa nima večine v zbornici zase, in tako bo prisiljen, nekoliko bolj ozirati se na njihove želje, kakor je to do zdaj delal.
Iz teh razlogov vsa ta reč ni tako žalostna, kakor se nekaterim naših listov zdi, in tudi naši nasprotniki nimajo pravega vzroka radovati se. Mi še zmlraj upamo, da so za Avstrijo napočili boljši dnevi in da liberaiuško-judovsko gospodarstvo ne bo prišlo več na krmilo.