FTTBUSHTO P«™BUTO) TOtt PEHOT (Ho. 6M) AOTHOKggP BY_Tm>OT O F OOTOBEB 6. 1P17. OH FILB AT THE POCT OfflCl OF HEW YORK, If. Y. By Ordgr of the Prat, A. B. Burleson P M. Om * a J v «t j t »Jo v enaki dnevnik ▼ Združenih državah. Velja m celo leto .......$6 00 Zrn pol leta...............$3.00 Za Hew York eelo leto____$7 00 Z« inozemstvo eelo loto... $7.00 GLAS NARODA List slovenjih delavcem v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Headers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 139 — ftTEV. 139. Entered as Second Class Matter, September 21 1903, at the Post Office at New York, N. Y., unto the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NEW YORK. WEDNESDAY, JUNE 15, 1921. — SREDA, 15. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PROCES PROTI BANDITU KQEUU BERLINSKO SODIŠČE IZGLEDA KOT TRDNJAVA ZA OBRAVNAVO PROTI HOELZU, KER SE JE BATI OSVETE KOMUNI-STIČNIH TEF.ORISTOV. Berlin, Nemčija, 14. junija. — Mrko in svečano izgledajoče Mo-. bit sodnijsko poslopje je dobilo kcraj posadko kot kaka trdnjava. IVheisti v zelenih uniformah, oboroženi s puškami revolverji in roč-u.mi granatami, so zasedli vsak dohod k glavm-m uhodu. Koridorji v notranjosti so bili polni rezerv, oborože nih od m -g do glave. Močim sil;i jo stra/ila tudi >odno dvorano. Par pri vili {Tirani h gledalcev, ki so bili opremljeni s posebnimi vstopnieami, je moralo ti skozi dvojne vrste straž., ki so pregbdale vse listine ter preiskale vse pse be, če nimajo pri w bi kako skrito orožje, kajti komunist Maks Hoelz. ki si pridobil dvomljivo s'uvo po vsem svetu kot roparski glavar v — ^'gtland na Saškem, m« -,tal pred sodiščem. Pre4.? n j« mu je naperjenih petdeset obtožb o«i umor« navzdol v zvezi z zadnjo rdečo ustajo v centralni Nemčiji, tekom ka ere j« bil Hoelz eden glavnih voditeljev. katere so prijeli sredi izvrševanju n>pov, ju »žigov in umorov. Značilno j«*, da Sv- je ta komunist, ki je na svojodastno roko to-i roriziral eelo deželo, ba! iti sam iz je«'*e na sodni jo v spremstvu poli-J »ije, kajti bal se jo, da ga bodo med potjo umorili. Prosil je sodišče, i tj dovoli, da ga spremljajo na tej poti njegovi zagovorniki, kateri I rošnji je popustljivo sodišče tudi ugodilo. S«Hliš«"e m- balo, da bodo oboroženi komunisti navalili na sodno dvorano ter pričeli metati med sodnike ročne granate. Števil-uo priče, katere je državni pravdnik poklical proti Hoelzu. so se bale o^vete komunistov t*-r niso hotele pričati proti njemu. 1 Hoelz, ki je star dvaintrideset let. je. majhne postave, bledega j obraza ter brez brade. >■" «rovo čelo je nizko in bistre oči so globoko \drte v jamiee. Njegova slika kaže. da ni niti zločinec po poklicu,_ niti romantični ravberhauptman iz prejšnjih časov, temveč nov tip Nemea. ki so jp. razvil tekom vojne in revolucije in katerega se najlažje opiše kot onega hladnokrvnega fanatika, ki jc pokazal svojo in-I« !igen«-o s tem. da je čital v ječi Tagorcja. ki je dal dokaze svoji /možnosti kot vodrtelj in organizator, ki pa je hotel z brezprimernim fanatizmom ustanoviti diktatorstvo proletarijata. Zdravniki izjavljajo, da je ta rdeči voditelj psihopatičeu s siinp-toni histerije, da pa je druguče v polni meri odgevoren za svoja dejanja. Značilno z« komunistično razpoloženje Hoelza je. da je v uvodnem ugotovilu pred sodiščem izjavil, da se nc smatra samega sebe obtoženim, da pa je prišel pred sodišče kot obtoženi celega kapitalističnega družabnega sistema in socijalnega red;.. Z mirno brezbrižnostjo je priznal osebno odgovornost za veliki? mase rdečih prokla-n.aeij, povelja rdeče armade in druge dokument**, ki nosijo njegov podpis, vključno pretnjo, Ja bo dal poklati vse buržuje. Obračava proti Hoeizu vzbuja po celi deželi velikansko pozornost. " BOLJŠEVIKI HOČEJO NAPASTI VELESILE POGAJANJA 6LE0E REKONSTRUKCIJE KONČANA i Ker so se ckstreinisti polastili kon-i trole, je pričakovati pogona na I kapitalistične države. POGAJANJA MED NEMŠKIM IN FRANCOSKIM MINISTROM REKONKŠTRUKCIJE KONČANA. — NAČRTI BODO PREDLO-i ŽENI OBEMA PRIZADETIMA VLADAMA. Pcroša Konstantin Brown. NEW YORK IZGUBIL POLOVICO SVOJIH KONJ. VOLIVA JE PROTI NAGOTI. POLJAKI SO USMRTILI AMERIKANCA SMYDERJA NEMŠKE UNIJE SO ZAKRIVILE VOJNO Zion City, li!., ]4. junija. — Politični in verski načelnik tega me-sia. Voliva, je danes začel pred t^bernakeljom vdrihati po napol-iiagih ženskah. Za napoln.iiro žensko smatra Voliva ono. kateri ne seže obleka prav do vratu in do peta. Pravi, da n-; bo kaznoval samo takih žensk, pač pa tudi njihove može. Katera ne bo hotela plačati globe, bo morala z delom na de-,žr med zmernim i in ckstreniLsti se je končal s popolno zmago slednjih. Stranka ekstremistov. kateri načelujeta Troeki in Bu-karin, je dobila -prosto roko, da \odi zunanjo polit-ko in da kontrolira vojaške sile dežele. Zmerni, katere vodi ministrski predsednik Lenin, so se zavzemali /'a politiko sporazuma z zapadnimi deželami, a se smejo sedaj pečati le še z domačo politiko ter z notranjim ekonomskim položajem. (To ugotovilo nasprotuje di rektno izjavi Leoniila Krasina. ruskega trgovskega ministra, ki je rekel v Londonu: — Lenin je sklenil skleniti kompromis z zunanjo opozieijo. to je s kapitalisti, mesto da bi jih skušal zdrobiti. Krasin je tudi rekel: — Lenin je prisiljen vprizoriti strate-gieno umikanje, sicer mučno, a neizogibno. — Lenin je bil baje že dolgo za zmerno politiko v Rusiji, dočim se je Troeki nagibal proti ekstremnim militarstom.) M. Čičerin se je odlikoval pri razvoju aktivne ruske zunanje politike ter je formuliral eelo verigo pogodb za bližnji in srednji iztok, ki so postale pravomoč-ne. On je odločen pristaš Lenina ter je bil njegova desna roka pri zagovarjanju zmerne politike. Lit-yiiLOvu pa je na strani Troeki v notrenjem sporu v Rusiji.) Bojna sila zapaduih armad, ka-iero se je preteklega aprila cenilo jia 400,000 mož, je bila zelo povečana s prihodom ojačenj. Šestnajsta. armada koje glavni stan se nahaja v Žitomirju, devetdeset milj zapadno od Kijeva, je baje pripravljena na akcijo ob vsakem času. Največjo skrb se je posvetilo kavaleriji, ki je dobila konje s Krima. • Samo na rumunski fronti so zbrali boljševiki 600 težkih topov in nad dva tisoč strojnih pušk. Vsled pomanjkanja usnja in suk-na pa je oprema vojaštva baje slaba. Številni madžarski in nemški častniki so se pridružili ruskim armadom kot pomočniki načelnikov Štabov. Med njimi je neki major van Selimidthoff, ki j je bil preje pri nemškem generalnem štabu. Morala rdeče armade je baje zelo dobra. Kavalerija. rekruti-rana iz mladih mož, katere so privabile obljube, da bo dosti plena, je slabo disciplinirana, a si želi boja. Morala, infanterije je veliko boljša. Številni možje so bili v boljševiških propagandnih šolah skozi več mesecev ter so se baje izpreobruili k boljševiškim idealom. Razveutega pa izjavljajo vojaki prejšnjih carskih armad, da se s posameznimi boljše postopa kot pa pod starim režimom. Xa iztočni fronti so boljševiki baje koncentrirati 100.000 mož v .Georgiji in Aserbejžanu in sicer predvsem kavalerije. Tam se lia-baja -tudi najboljša kavalerija Budenija. Sedem divizij, pred-stavljajočih to kavalerijo, se je pred kratkim reorganiziralo. Sko-ro vsi častniki in seržanti stare amnade so se pridružili, deloma radi dobre plače, deloma radi od-krbe, katere je vlada obljubila njih sorodnikom. Disciplina v tej armadi je zelo stroga ter se pet-gosto male pregreške kaznuje s smrtjo. Načelnik štaba generala Bude-ni-ja je neki nemški kavalerijski častnik, major von Stein. Navzočnost velikih kavalerijskih oddelkov na iztoku se smatra za znamenje, da boljševiki pazno zasledujejo razvoje/ t Anatoliji, kjer Pariz, Francija, 14 junija. — V medsebojno zadovoljstvo, soglasno z njih lastnimi ugotovili, sta francoski 111 nemški rekonštruk-jcijski minister, M. Loucheur in dr. Rathenau zaključila svoja pogajanja v Wiesbadenu. ! Od pričetka do konca je liil to pogovor, ki n: imel nobenega stika s politiko. Ko je eden zašel na to polje, ga je drugi opozoril na to in vsled tega je prišlo do popolnega sporazuma giede načina in sredstev, knko dovesti do rcstavraeije Francije. j Vsak minister pa bc predložil uspehe pogajapj svoji lastni vladi ri pozneje se bo o teh načrtih razpravljala na podroben način v l\i-! rizu. kjer bo posloval Bergmann kot zastopnik dr. Rathenau. ttku enega meseca bo mogoče sestaviti popolen načrt, tikajoč se skup nega napora pri rekonstrukciji. Del pogovorov med obema ministroma je bil soglasno s poročili po svoji naravi bolj sličen vztrajnemu barantanju. Oba sta praktična moža in dr. Rathenau govori francoski kot francoski minister sam in vsled tega ni bilo treba nobenega tolmača. Dr. Rathenau jc pozneje rekel: — Pogovor mi je pokazal, da obstoja želja, da se razpravlja o tej zelo težki in resni zadevi na stvaren način. — GRŠKI KRALJ V SMIRNI. ARETACIJE V MIN GO OKRAJU. JAPONSKE BOJNE LADJE PRED KAMČATKO. MELLON PROTI BONUSU ZA VOJAKE. Reval, Estonska, 14. junija. — Iz Moskve poročajo, da sta dospe-j li pred Kamčatko dve japonski Washington. D. C.. 13. junija, križarki ter rekaj torpednih eol- iZakladniaki tajnik Mellon bo na-rov. Japonci pravijo, da hočejo!:eprotoval dovolitvi Vojaških bonu-ščititi tamošnje japonske ribiče,|sov tekom sedanjega zasedanja v resnici ima pa zadeva politično j k I C. W. WOODS AMERIŠKI PO- NOVI FRANCOSKI POSLANIK SLANIK NA ŠPANSKEM. ZA KITAJSKO. Washington. D. C., 14. junija. Predsednik Harding je imenoval ameriškim poslanikom na Španskem Cyrusa E. Woodsa. Njegov prednik je bil Joseph E. Willard. PREISKAVA ZAVAROVALNIH DRUŽB. Pariz, Francija, 14. junija. —■ Svetovalce francoskega poslaništva v T^ondoim, M. de Pleurian, je bil imenovan francoskim i>osla-rJkom v Pekinpru. Washington, D. C.. 14. junija. — Kongresnik Kindred iz New Yorka je vložil resolucijo, s katero naj bi se poverilo posebnemu komiteju preiskavo glede poslovanja zavarovalnih družb za življenje in proti ognju. Potni listi. se bo kmalu zopet unela vojna med Grki in Turki. Vlada Kema-la, čeprav igra v roke boljševi-kov, ni boljševiška ter je Moskvi jasno namignila, da nc bo trpela ustanovitve boljševiškega režima v Turčiji. Sovjeti so dosedaj pomagali Turkom z orožjem in denarjem, a ^le s četami. ^ Enver paša, ki hoče stopiti na mesto Kemal paše, se nahaja sedaj v Kavkazu ter se glasi, da je obljubil Rusom ustanovitev bolj še viške vlade v Anatoliji, če se mu bo posrečilo izpodriniti Kemala. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako OTinesejo s seboj kako li=?tino iž starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj pise županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ----- , - ^ JULOrvtSamamxixy * — ^ » I Slika nam kaže francoskega šampjena Carpentiera pri vežbi za ve-Lko rokoborbo ki se bo vršila med pjim in Demf seyem dne 2. julija v Jersey City Nekateri so odloč eo za to, da naj se "fight" prepove, češ, da sta se oba rokoborca izogibala vojaški -službi. Vstopnica za najslabši prostor bo stala od petindvajset do petdeset dolarjev. Miljcnarji, ki bodo sedeli v prvih vrstah bode plačali tisočake Washington, D. C'., 14. junija, štetje, ki je bilo vprizorjeno te-J kom preteklega Uta. je pokazalo značilno skrčenje števila konj v| teku zadnjih desetih let. Številke, katere je objavil danes tozadevni urad, kažejo, tla je bilo v New 1 Vorku r»6. s!9 konj. y primeri s 128,224 It ta 1910. V (Tiieagu jih je bilo nekaj nad TO.OOO v primeri z več kot 00.000 leta 1910. Tudi v drugih večjih mestih jc padlo število konj v približno istem razmerju. t Gornje-šlezijski ust asi so ga pobili s puškinimi kopiti. — Kaj je povedal očividec. Berlin, Nemčija. 14. junija. — I* Gornje Šlezije je pobegnil ham-bnrški strojevodja Horn ter do-j spel sem. Tukajšnjim oblastim je' sporočil, kako so poljski ustaši dne 20. maja ubili pri Mislovicali Louisa Smvdera iz Bostona. | Sinvder je pokazal ustašem potni list ler izjavit, tla nima nobenega stika y. gonije-šlezkimi lio-raatijami. Kljub tema ga je pa dal poveljnik poljske bande potolči s puškinimi koniti. Tudi Horn;: bi bila zadela ista usoda, če bi se mu ne posrečilo pravočasno pobegniti. Horn pra-. vi, da ne ve. po kakšnih oprav-j kih ee je mudil Sravder v Gornji £>leziji. Berlin, Nemčija, 14. junija. — Neka uradna brzojavka iz Op-peln naznanja, da je prenehala] medzavezniškr. komisija z vsemi operacijami, katerih cilj naj bi, bii zopet na vsT&novite reda. Poljaki namreč !i<>(V-o prostovoljno za-! pustiti zasedi nega ozemlja. London, Anslija. lf». jtuiija. —j Tukajšnji "Times1' je dobil iz Oppeln brzoii vko. da so poljske | ustaške bande oplenile in požjra-le one vasi. katere so bili Nemci pred tremi dnevi prostovoljno zapustili. Tako pravi predsednik American Federation of Labor. — Konvencija ima značaj angl. propagande. Denve*, Tok*, li. junija. — Na kini konvenciji A F. of L. je re-jkel predsednik -fimuel Gompers, ki je rodom Anglež; Organizirani (nemški delavci so povzročili strašno svetovno vojno. Po njegovem mnenju bi oni prav lahko preprečili ta grozni pokol j. Par tisoč bi jih bilo morda postreljenih, toda te žrtve bi ne bile nič v primeri z žrtvami "svetovne vojne. Vsled tega so nemški delavci iz-dajalci človeštva. Gompers je z~zgorajšnimi besedami odgovoril na govor Angleža Thomsa in Kunadca Buslia. Z ozi-Jrom na to, se ialiko zatrjuje, da ima konvenciji pomen in značaj angleške propagande. Anglež Tlicmas, ki je prišel sem kot zastopnik angleških delavcev, je svaril delegate, naj se na konvenciji nikar ne lotijo irskega vprašanja. Angleži že sto let rešujejo irsko vprašanje, pa ga niso rešili. Čosar niso mogli sto- 1 . riti Angleži v stotih letih, ne bodo ameriški dclavei. ki so oddaljeni tritisoč milj od Irske, napravili v par dneh. Proti govorniku so odločno protestirali prijartlji irske prostosti. JUGOSLAVIJA: fiazpoiilja aa zkdnje poite in izplačuje "Kr. poitni čekovni urad" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. 300 kron .... $2.40 1,000 kron .... $ 7.75 400 kron ---- $3.20 5,000 kron ____ $38.50 500 kruc ---- $4.00 10,000 kron ____ $76.00 13 CirtUitft StrwL Im V«t London, Anglija. 14. junija. — V svojem komentarju glede slučaja Simsa j-* izjavila londonska 'Post"; — Vsakdo v Združenih državah 1:1 vsakdo v tej deželi vse, da je admiral Sims govoril čisto resnico. List soglaša z admiralom Sim-som, da je bilo treba delovati proti uplivom S mn Feineev tekom vojne, ker bi drugače škodivali. a izjavlja, da je potrebno to še sedaj ter dostavlja: — In kako bi bilo mogoče to storiti, če možje kot Sims ne dajo izraza svojjm mislim, nam je nemogoče pojmi-ti. Prepričani smo. da je pretežna večina airu riškega naroda za vj-držanje prijateljstva med obema narodoma. List trdi, da Irci niso sposobni za samovlado in da razumejo pod samovlado, prosto izvajanje korupcije. Smirna, Mala Azija, 14. junija. Kralj Konstantin se je danes po-1 svetoval glede vojaškega položaja v Mali Aziji z generalom Papou-las, poveljnikom grških čet v Smirna okraju: generalom Dous-manis, načelnikom generalnega štaba; G on narisom, ministrskim predsednikom ter vojnim ministrom. Pozneje je pripravljal pro-klamacijo, katero bo izdal na narod. -— Vam je bila poverjena vcli-lika in trajna misija, v kateri smo mi orodja, določena od višje previdnosti. — se Je glasito v kraljevi proklamaciji. — Vaša] zmaga bo imela za posledico procvit nove civilizacije, ki bo Hnela vse velike kakovosti civilizacije preteklost. Stvaritelji in ustanovitelji te nove civilizacije pa boste vi. Vredni svojih prednikov, boste zapustili svojim otrokom bodočih generacij delo, ki bo vredno njih in vas samih. VaS kralj je z vami. Boj? na.1 blagoslovi stvar, za katero se borimo. Slovesen Tedeum je bil čitan danes v katedrali v proslavo pri-! hoda kralja v Smirno. Vrjetno je, da bo kralj koncem tega tedna odpotoval na fronto. Pre-J bivalstvo je priredilo Konstanti-j nu najbolj kordijalen sprejem. _ ' Williamson, Va.. 14. junija. Več kot štirideset mož bo aretiranih, če se ne bo takoj prijelo osebe ali oseb, ki so odgovorni za streljanje pri Lick Creek taborišču tekom včerajšnega dne. Tako je izjavil, major Tam Davis, poveljnik v M in go okraju izza proglasitve vojnega prava. Major Davis je rekel, tla se je streljalo na superintendent a \Ycl-sha. White Star Mining Company v Merrimac in na drnžLo motoristov, ki je prišla včeraj popoldne mimo šotorske kolonije ne-fzaposlenih premogarjev v bližji "Williainsa. Čeprav je bilo oddanih več strelov, ni bil nikdo poškodovan, — je izjavil major, — in družba je varno dospela v Williamson. V zadnjih par tednih se je v jdotični okolici streljalo že na več avtomobilov. — Oe ne dobim osebe ali oseb, ki so odgovorne za streljanje. — je rekel. — bomo aretirali prav toliko ljudi v Lick Creek kot pred dvemi tedni, ko je bilo več kot štirideset mož aretiranih radi j kršenja določb vojnega prava, i Izbirali bomo toliko časa, dokler ;ne bomo našli krivcev. Izmed aretiranih pred 2. tedni so oblasti pridržale tri. v GLAS NARODA. 15. JTK 1921 Zmernost proti prohibiciji- Zni»'m<*kt iti kontrola *ta prva in zadnja beseda na temelju no-ve^ra regniacij^kega kinImu za trgovino z opojnimi pijačami v provinci Quebec v < 'a nad i V leksikonu prohibieije ni nobene take besede kot je zmernost. Kontrola pod Volsteadovo postavo ter temu primerno zakonodajo od strani posameznih držav pomenja nadvlado Antisalonske lige ter r.jenih priganjačev. Postava ▼ Quebeeu je skrčila pijanost v M o nt real u za celih 75 odstotkov. Prohibicija v New Yorku pa je zelo povedala pijanost ter povišala s m rt on osn ost pijače. Regulacija trgovine z opojnimi pijačami v Qucbecu je zadala smrtni udi rec takozvuni "bootlegger" industriji, katero je prohibicija v Ameriki šele postavila na noge ter jo razvila. Država Quebec zadržuje strop cd človeka, pri katerem je pijančevanje bol« zeti, a se ne vmešava v zauživanje steklenice ali čase piva od strani trezno živečega državljana. Quebec je odpravil prejšuji salon, a ameriška prohibicija ga je pognala v skrivališča. Quebec trdi popolnoma upravičeno, po izkušnjah šestih tednov, da je rešil problem pijače i 11 razpečavanja opojnih pijač. Prohibicija p« je za nas brezupno zmešala celi ta prolem. (Quebec je poslužil zdrave pameti pri ureditvi vprašanja. Anti.salonska Hjjra pa se je zanašala na fanatizem svojih privržencev in nastrah. katerega imajo zakonodajalci pred njo. Onim merodajnim osebam, katerim je pri srcu resnični blagor dežele. naj bi služil vzyled Quebeca kot bodrilo, kako je treba v resnici nastopiti. Ta vzgled Quebeca pa l»o tudi da! dosti snovi za razmišljanje tako pri prostem občinstvo kot pri zakonodajalcih, ki se nikogar ne boje. kvizicije odvzemale večji del pridelkov v prid države, ostanek je pa komaj zadostoval za lastno potrebo, neglede na to, da je bil svobodni kupčij ski obrat s kmetijskimi proizvodi prepovedan in so zadruge izgubile vso svobodo dejanja. Kakor znano, je Lenin po kronštatskem puču sovjetsko agrarno politiko popolnoma preokrenil. Uvedel je mesto rekvizicije desetino. da bi pa jo kmetje mogli radevolje oddajati, je dovolil svobodno trgovino, obenem pa namerava kmete dejansko spremeniti v prave lastnike zemlje. Iz Helsingforsa se poroča, da je osrednji izvrševalni odbor so-vjetov objavil zdaj zakon o organizaciji agrarne posesti. Ta zakon se baje le malo razlikuje od Stolypinove reforme. Ne da bi se pravo osebnega lastništva nad zemljo naravnost priznalo, se indirektno priznava s tem, da se v vsakem slučaju prepoveduje razlaščevanje zemlje, ki po kmet dejansko poseda. To se določno odreja v slučaju novega porazdeljevanja, ker se določa, da se v takem slučaju razdelba, oziroma porazdelba na noben način ne sme izvršiti na škodo obstoječe1 posesti. Na ta način bi se porazdelba izvršila v vsakem slučaju le na boljše in zakon pravi izrecno, da se mora gledati na to. da se posest v takem slučaju poveča. Treba reči, da ta dekret, če res ne vsebuje več, Stolypinove reforme niti oddaleč ne dosega. Predvsem ne nudi ključa za pravično porazdelbo in ne izključuje najsamovoljnejše interpretacije. Na vsak način ostane skupna last v principu, kar ne odgovarja dejanskim potrebam ruskega mužika in bo pustila odprto možnost najrazličnejših sporov v konkretnih slučajih. Korak naprej pa pomenja, ker bo nujno izzvala potreba rešitve agrarnega vprašanja v celem obsegu. Od teg je tudi odvisna usoda sovjetskega režima v obee. Dopisi Na napačni naslov. f> je bil admiral Sims v resnici odpoklican nazaj v deželo, da bo tukaj oficijelno ozmerjan, d oči m ne bo dobil poslanik Harvey v 1 -oftdonu nobenega ukora, sta gotovi dve stvari: — Kaznovanje admirala Siinsa se bo skrčilo ua obseg in pomen šale v očeh večine njegovih rojakov. Važnost dejstva, da je ostal poslanik Harvey nekaznovan radi svojili izjav, pa bo postala vedno večja v očeh istih ameriških državljanov. Ko j*1 izrekel admiral Sims par slikovitih besed glede ameriških Sinn Fein voditeljev, ni trdil, da govori v imenu Hardingove administracije. V govoru, v katerem jc poslanik Harvcv označil ves araer. narod kot umazan, sebičen narod. 4*ki je v strahu ne boriti se", pa je govornik sprejel ton akreditiranega zastopnika administracije. Bila pa je indeskrieija admirala, ne pa psovka poslanika, katero je zapazila adminisfrcij ter jo vzel vpoštev. Ameriški nrod je še vedno ohranil nekaj čuta pravičnosti. — Na brrojavko tajnika Denbvja se ozira z velikim nezadovoljstvom raditega, ker vodno čaka na brzojavko, posifejio na naslov posla-r.ika Harvey a. Važna agrarna reforma v Rusiji, Kardinalna vprašanje Rusije jc agrarno vprašanje. Pred revolucijo 100;» leta je bil večjidel v veljavi sistem razdeljevanja zemlje vsako leto pred spomladansko setvijo, kar pc imela v rokah selska samouprava na shodu takozvanega "mira". M;r kmetskega prole-t arija t a ni zadovoljeval ker je bil večinoma v rokah selske buržua-zije, postopal jako samovoljno in ni zadovoljeval resnične potrebe po zemlji. Siromaki so dobivali povprečno po eno destino na vsako dušo v onitelji. vedno porazdelje\ an jc zemlje je onemogočalo racionalne ek>ploataeijo. bogataši pa so potom nakupa nakopičevali v svojih rokah vso boljšo zemljo. Bilo pa je še našteto drugih načinov prisvojevanja zemlje, zlasti potom arende. Prvi je načel to važno in vsled različnih form zemeljske posesti silno zapleteno vptaianje znani minister Stolvpin. Najprej je bilo Ireba zemljo točno katastrirati. potem izvršiti komisacijo i^mljišč, ki je zahtevala, da >c tam. kjer so se zemeljski "učastki" (deli) nahajali daleč drug od drugega, kmetje odškodujejo za slabo zemljo ali pašnik in gozdove z drugimi, tako da se doseže čimvePja krajevna zaokroženost posesti, in najde pravilen kfjnč za razdelitev zemlje, ki naj bi po tem načrtu prešla popolnoma iz skupne mirske časti v zasebno. Imenovala se je komisija, ki je imela pred seboj naj-ogromnejšo nalogo, karkoli jih je kdaj na svetu imela kaka komisija, je veliko papirja popisala in požrla stolne milijonov, uspeh pa je bil minimalen. Dejansko reformo je preprečila podkupljiva buržuazijm in veleposestvo. ki se je balo osamosvojitve kmetskega proletarijata. Revofuciija 1917 leta je sicer to vprašanjb zopet načela, storila pa to veliko napako, da ni posegla po temeljnih principih Stolypinove reforme. Socijalni revolucijonarji so se nahajali pod uplivom. socijalizacije, toda boljše viški prevrat je preprečil vsakovreno izvedbo reforme po skupnem in smotrenem načrtu. Razdelitev in poenotenje posesti je prešlo v roke selskili odborov, ki so delali čisto po svoje, brez skupnega načrta, prej bogate krnel« obubožali, revnih pa tudi ne zadovoljili. Mnogokje so se ustanovile zemeljske komune, ki se niso obnesle, ampak se izpremenile v vir dohodkov za vrhovne sovjetske upravitelje, d oči m so člani komune postali prosti dela-mrfnji najemniki. Drugod so pa kmetje začeli zemljo smatrati kot svojo* lasi, ki je pa niso mogli eksploatirati V svoj prid, ker so re- New York, N. Y. Slovenska župnijska cerkev sv. Cirila na 62 Srt. Mark's Place obhaja 4. julija petletnico, ko je bila slovesno blagoslovljena. V«sem je še ta naša ljubka in obenem veličastna slovesnost v živem spominu. Na največji ameriški praznik smo se poslovili od "druge ceste" in v krajaieiu poletnem jutru so korakali naši rojaki, na čelu jim slovenska godba, in dva mladeniča na iskrili konjih, proti 8. cesti v svojo slovensko cerkev, pripravljeno in okrašeno za slovesno blagoslovitev. Tedaj no tudi naša "srca vzkipela radosti, čutili smo tudi mi, kako ljuba nam je svoboda, dana nam na ve tek i dan ameriške svobode. in letošnji 4. julij bo že pet let te naše svobode. Kdo se ne I spominja z veselim srcem te pet-Iletnice naše svobode v New Yorku! Mnogim se je sicer zdelo nevarno, zidati svojo cerkev v voljnem času. Mnogi so napovedovali: saj slovenska cerkev v New Yorku ne bo dolgo obdala, se ne bo mogla vzdrževati, nas je premalo, kmalu lx> prišlo vse skupaj na boben Pa po preteku ij>etih let se ni jvresničilo njih prerokovanje — in Izdaj isto še na misel ne pride ni-j komur. Ravno nezaupnost mnogih 'je vnela dobre in radodarne naše j rojake k še večji požrtvovalnosti iza svojo cerkev, ki je z vsem po-jtrebnim opremljena. Za tako mak> število župijanov so bile v teku petih let izplačane ogromne svote. Mortgage je znižan od $19,500 na $12,000. Posojilo na banki pred j petimi leti se je od $20,000 skrčilo na $2,950 in to edino po v resnici redki požrtvovalnosti naših dobrih rojakinj in rojakov, katerih število je sicer jako malo, pa so *tm več dosegli. Ce bomo tako napredovali še nadalje, (bo (»stali dol^i čez pet let izginil kot kafra. Zato se pač spodobi, da se -veselimo te svoje petletnice, veselimo us,peho«v, h katerim je Bog, deli-vec vsega dobrega, vapodbudiil srca naših rojakov. Zarto se hoče mo iz srca zahvaliti Bogu 4. julija, na praznik ameriške in nase svobode. Tej svoji radosti '|>a hočemo dati duška tudi v prosti, svobodni naravi dne 26. junija, to je zadnjo nedeljo meseca junija, ki smo jo določili, da se obhaja vsako leto cerkveni izlet v nam priljubljenem in domačem Emerald parku. Po besedi: veselite se z veselimi. vabimo najvljudneje vse rojakinje in rojake Greater New York a, tudi vse nekdanje preroke, katerih prerokovanja se niso vresničila in gotovo zdaj tudi njim samim v veselje, da se niso, k skupni slovenski zabavi, da dostojno proslavimo svojo prvo tako veselo petletnico. Cerkveni odborniki. Willard, Wis. V tukajšnji višji šoli Greenwood High School sta graduirala Anthony C. Zupančič in Frances M. Ltuika. V tukajšnji šoli v Wil-lardu distrikt št. 5 so tudi zaključili 7. junija. Srazredno diplomo je dobHa Carolina Zupančolnwni<*n. kjer je umrl O podrobnostih ni doslej še nobenih poročil. Smrtna nesreča z dinalitom. V Podsl rečju pri Blagovici *>o našli ob gozdnem potu mrtvega posestnikuvega »ina Antona Bar-liča. Mrlič je bil strašno razmesarjen, glava je bila odtrgana in truplo raztrgano. Barlieu se je zažgala dinamitna patrona. Roparski napad v ljubljanski okolici. Ko se je 18 maja vračal posestnik Anton Breme iz Ljubljane proti St. Vidu, se mu je pridružil neznanec, ki je refrel, da je prodal vola in da naj grwta skupaj; tudi Breme se je pohvalil, da ni brez denarja. Dvojico je dohitel kmalu Se neki tretji mož in se ji je hotel »pridružiti, kar pa Bremeevemu spremljevalcu ni bilo všeč in je rekel Bremeu: "To ni nič prida človek. Pojdiva rajši za železnico domov!'* Breme ga je ubogal; ko €=ta prišla že blizu Poljan, je za-graMi Bremca njegov spremljevalec, ga vrgel v jareik. davil in tolkel po glavi z roko. Breme se je dolgo branil, toda roparju se Mi. kar na", je, se pa seveda temeljito razlikujemo od njih. Mi. k: nimamo tako dobrosrčne ideje, da bi nam dajala pila in jela, smo navezani drug na drugega. Kaše življenje temelji na medsebojnem izkazovanju uslug. Sakser naprimer nima ideje, s pomočjo katere bi spravljal rojake brezplačno v stari kraj. I* Glas Naroda nima mistične ideje, ki bi mu pokrivala tedenske in mesečne stroške. Če bi Zgaga, progruntal, kako je mogoče živeti samo od ideje, bi že zda', naj nikomur ne delal sivih las. je posrečilo iztrgati Bremen iz notranjega žepa denarnico, v kateri je bilo 15.000 kron denarja. Ropar je pobegnil proti Ljubljani. Smrt na driavni meji. Paznika finančne kontrole Jo- Prijeli morilec. Dne 2r>. maja sta detektiva Sne in Sa ve i j v Tratn i kovem hotelu v Ljubljani prijela dne 20. maja 1S99 v Plan mi rojenega samskega gozdnega pristava Alojzija Slej-kota, ker se je napačno javil in ker se ni mogel izkazati z nobenimi listinami. Ko £a je na policijskem ravnateljstvu zaslLŠaval S. Gruden, je Šlejko povedal, tla je on 18. maja obiskal svojega prijatelja Dominika Marušiča v M is leč ah. Ko sta se vračala od kaiplana Gabršeka, sla se Slejko m Marusič sprla. Maruš-ič mu je odpovedal prijateljstvo, nakar ga t je z vojaškim browningom (revolverjem) ustrelil v prssi in kolje hotel uteči. je Slejko ustrelil še večkrat na nje^a. Slejko je nato polM^nil in izgubil samokres. Priiel je v Ljubljano. Slejko je služil pred svojim zločinom pri baronu Mosconiju od 24. aprila do binkofitnih praznikov letos. Slej-ka je p<>licija izročila 28. maja deželnemu sodišču. Roparska umor v dr. Reiser je vi graščini. V noči na praznik sv. Iteš. Telesa ee je v stanovanju oskrbni- Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine sa Vašo umžino, sorodnik* ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in akufte-no slovensko bančno podjetje* FRANK 8AKSKR STATE BAHX (potniški oddelek) 81 Oortlaadt Mu l«v ▼ork. K T. (Advertisement) v Edina prijetna zavest te gospode pa je. da ne živi na stroške delavcev. Vse drugo, samo na delavske stroške ne. Živi namreč samo od ideje, kot živi naprimer Zakrajšek samo od božje besede. 4 . • Denarja se boje ti gospodje kot hudiča. Denar je namreč iznajdba kapitalistov. Ker je pa dandanašnji tak sistem, da se vseeno s, težavo vsili komu kak ček ob me-, secu, roma ta ček takoj v dobrodelne namene, v štrajkarske skla-j de in v druge namene, za katere j so čikaŠki voditelji vsak dan pri-' pravljeni preliti zadnjo kapljico j krvi. Kako znajo prelivati kri. so j jasno dokazali pri neki seji frlav-j nega odbora. m. m "GLAS NARODA" SMjSVKNIAM OAILY1 f * -v bcfmo pubimnna ookfavt v Sa MrtmUMi iTTfm»y>n< p||t||[< Sukl km nn »Hi ta tnlimU m mm prlofc£«Jejo. Denar naj m bta«oToll »o-SUiM *• ^aw^QNhrJPH^ wnwiwU btjt nroWUwt mm mmm SLAINASODA si SartiaMl BStal ■nr«un of HenhattM. Nmt York. «•. V. _Te—»umi Ctrl— m m _ GtaiTBl ilurtil: PndssdBlk: BUDOLX PSBDAN, 833 SL 185U» St, CtovMaa^. O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT, Bos 109, Fearl Avenae, Lorata, O. Tajnik: JOSEPH PISHLF<4. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L BBGZTCH. HIj, Minn. Blegajn'k netapiaCruih emrtain: JOHN NOVKBN, «24 2nd Ara, W. Ddath, Mina. ▼rtevafl ifcewflii Dr. JOB. T. GKAHSK, 843 H. Ofclo St., N. B^ Plttsbarftk. Pa. Nifciinl adber: MAX KERZiSNIK, Box 872, Bock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2003 So. Lavrr.dale Aye., Chicago, UL FBAI^K SKBABEO, 4822 Washington 8t., Denver, Goto. Paretri «*tr: LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PO RENTA, Box 17«, Blaek Diamond, Wui FRANK ZORTCH. 6217 81 Clair A ve., CIereland, O. Hraievahl adbor: VALENTIN P IRC, 819 Meadow Are., Rocsdal«, Jollet, UL PAULINE ERMENO, 639 — 3rd Street, La Salle, XU. JOSIP STERLE, 404 K. Mem Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Wankegan, I1L -- Jednotico uradno giaello: ,'GLAS NARODA". »■=» Vie etrarl, tikajoče se nradnlb «v1ev kakor todl denarne poflllja-tro naj ae poSLIJaJo na glavnega tajnika. Vae pri tot be naj ae pošilja na predaednlka porotnega odbora. ProSnje za aorejem novtti^ članov 1* bolr'Jka »pričevala naj se po«ilit na vrbovne^a zdravnika. Jngoelcranska Katoliška Jp<1 nota ae priporoma vsem Jngoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organise'le, naj ee aglasl tajnika bljllnega društva J. S. K. J. Za uatancvltev novlb drnltev M pa obrnite na gL tajnika. Novo dmgtvo se lahko vatacovl a S. člani ali w«n0 šiber (deloma \ srcu. deloma <»krog srca. ! Pri jeli so ženo in starejšega sina ■rndi suma na zločinu. Po trditvi | Jomačinov je izključeno, da bi |i»ila žena ali sin zagrešila to »traš-•no dejanje. Nevihta na Spod. Štajerskem. Ob neznosni vročini se je 21. maja popo-ldne nad obmejnim o-zemljcm pojavila nevihta, ponekod tn-di s točo in strelo. Preko Maribora je šla nevihta le s hu-, dim vetrom in dežjem. sip Cotič in Alojzij Rakar sta 20. maja za 1/iseem severno-zahoilno od Črne prsti v bližini Osredkove planine približno eno uro huda od državne meje zagledala tri može, kateri so šli po strmini od državne meje proiti IVoliinju. 1'otič in Rakar sta izvršujoč svoje slu/sbeue predpise -pozvala namišljene tihotapce s klici: "V imenu zakona, stoj!", naj obstoje; njunemu izzivu se je odzval le eden. ostala dva sta pa zbežala, nakar jc Cotič streljal za njima; krogla je enega zadela, ki jc smrtno ranjen padel: krogla mu je predrla spodnji kot desnega pleča iu veliko dovoduico. Mrliča so prenesli v Bohinjsko Bistrico. I "strel jen i je Josip Bizjak, rojen leta 1898. v [straživču. otbeine Grahovo v to! f minskem okraju. V Jugoslavijo 1 je šel iskat dela. Takšna usoda! t' štva dr. Rciserjeve graščine na Pohorju nad Pekrami izvršil be-stijalen ropai*ski umor oskrbnika I logu mira. Kolenca. Morilce. Iila-pee JoKel' Koren je vdrl v osikrb-nikovo stanovanje, pdbtl s sekir p Kolenca, nato ga oropal- lo,600 kron gotovine, obleke in raznih drugih stvari ter pobegnil. Ko-lene jc prišel šele pred kratkim na to graščino. Korenu je bila služba cttpovediina radi raznih ue-rednostl. Domneva se, da s** je zločinee\skušal obenem maščevati nad oskrlwitkom. \'/.el je s sw-boj tudi svoje dokumente. Naslednji dan se je tja odpeljala sodna komisija. da bi ugotovila okoliščine strašnega dejanja. Avtomobilska nesreča pri Svetini. Na pravnik sv. Reš. Telesa ob S. uri zvečer se je v bližini Sve-čine pri Zg. Sv. Kuirgoti zgotlila strašna nesreča. Po -prvih vesteh, dt)spelih»y Maribor, se je domneval««. da so se ponesrečili člani razmejitvene komisije. Naknadno se je pojasnilo, da je bil samo avtomobil lasit tukajšnje raizmejit-jvene komisije, ponesrečenci pa so doma iz kraja nesreče. Kolikor jc jdozdaj znano, je vz»_*l šofer Mike j]M«poUlne avtomobil, se peljal na j izlet v Sv. Kungoto. tam naložil : 10—12 oseb. nato so se peljali v .Svečino, (xHvoder so se okrog S. I ure zvečer vračali nazaj p«> viju-jjiasti ol» kateri let'*e Svečm- iski potok, ki se nržje sjjodaj izliva v Pesnico. <>l> jx»toku se nahaja-'jo žeh-zue ' graje. Avto je vozil, 1 ne meneč se -za vi juge, s tako si-[lo, iJa je podrl želejcno oigTajo ter se prekucnil v strugo; pri tem so mnogi — med njimi (udi šofer-vodja — odleteli več metrov vstran, drugi ^o prišli pod avto. Žrtve: mrtev j«* financar Klasinc, ki je v Sv. Kuugoti čakal na nov sprejem \ službo; težko ranjen: j slikarski |H>močnilc Trinkaius iz 'Sv. Kuugote (prebita lobanja, več !i>olomljenih reber, notranje po-jškotlbe, b«» naji>rž<- umrl); pripeljali so ga a navadnim vozom šele drugi dan dovoldne do Laj-tenšperga. odtod z rešilnim vozom j v bolnišnico; 4 so lažje ranjeni, (ostali le neznatno. Na avtomobilu 'so bili poleg omenjenih še: uči-jli'lj -Taup. tinain-arja Tribovc in Kamnik, 1 financar od Sv. Jurja. 2 otroka in kuharica gostilničarja Škota. Šofer Mike je po zgodi vsi se nesreči pobegnil. Poškodovana planinska koča. Na planini Vog so neznani zli-kovci vlomili v koeo lesnega trgovca Hajnribarja iu odnesJi več reči. Vlom r.o izvedli najbrže ita-Ijanski vojaki. ftLAS N'ARODA, 15. .TTX. 1921 Nove knjige o vp rašanju tujerodca. Euajstcro knjig je nedavno izšlo, ki se bavijo z vprašanjem tu-jtrodca v Ameriki in pokrivajo polje amerikanizacije. Pred tremi leti so pod vodstvom Mr. Allen T. Burns-a ravnatelja amerikanizacijskega urada Carnegie-jeve korporaeije, započele Študije in preiskave na polju amerikanizaeije. Mr. Burns je od tedaj ostal na čelu izdajateljstva in nadziranja končni!; rezultatov teh štu-' dij. Na vabilo Carnegie-jeve korporaeije je bil v svrho teli študij sestavljen poseben svetovalen odbor, katerega e-ani so bili pokojni Theodor JEfcooscvelt, profesor John Graham Brooks, Dr. John M. Glenn in Mr. John A Voli. Editorijalni odbor, sestavljen od gg. Dr. Taleott Williame, Dr. Baymond Foadiek in Dr. Edwin F. Gay. je p recital in kritiziral rokopise. Vsaka knjiga je izdana pod imenom avtorja, ki je imel nalogo, da se bavi z doti.'uim i>osebnim delom vprašanja. Bodi tu takoj povedano, da teh eiiajstero knjig pokriva polje amerikanizacije tako izvrstno in izčrpljivo, d:». te knjige same na sebi tvorijo knjižnico o amerikanizaciji, kakršne ne more prekašati niti petdesetem drugih knjig: Vredno je zares pregledati to serijo. Logični začetek te serije je knjiga, naslovljena "Old world t»aits transplanted" (Starokrajske poteze presajene v Ameriko), spisana po profesorjih Robert E. Park in Herbert A. Miller. Ta knjiga nam nudi krasen vjH>gled v ozadje prišeljeuištva. Bistvene važ-i osti je. da vemo, od koder kdo prihaja, ako hočemo izvedeti, kam on gre; v tej knjigi t»e najemo le razpravljanja •• plemenskih obilež-jih, marveč je v njej tudi označena tendenca teh plemenskih potez, tla se presadijo v Ameriko in postanejo del naše lastne dedovine. Od te knjige do John Daniels-ove knjige '"America via the neighborhood'' Amerika potom sosedstva, t. j potom vzajemnega zbliževanju) je le kratek korak. Knjiga se bavi z priseljencem zlasti / ozirom na njegovo lazmerje napram ameriškemu občinstvu; tu \ idimo, kako starokrajske poteze delujejo kot direktna kontribueija a narodnemu življenju. Reakcija priseljenca na občinstvo in reakcija občinstva na njega se tu jako skrbno opazuje, in pridodano je mnogo natančnih zpledov. V vseh teh knjigah jc mnogo snovi za o-nega, ki se bavi s statistiko kakor tudi za nestrokovnjaka, ali knjige so v prvi vrsti namenjene širšemu občinstvu in radi tega je v njih le malo ali nič, česar ne bi vsakdo razume!. Naslov "America > ia the neighborhood" je dalekosežm, kajti ako se "Amerika" da :-ploh dose«"-i. to je haš prava pot. Fundament a lne važnosti je, da do-/eiieuio čim natančneje, kaj priseljenec dopriuasr k procesu amerikanizacije. Iz teh študij čisto naravno izhaja nadaljna knjiga ''Schooling the immigrant", spisani po Frank V. Thompsonu, superintendent!! javnih šol v Bostonu. In Ju imamo jadikovanja! Šolanje priseljencev je predvsem problem vzgoje odraslih, za kar je bore malo preskrb-Ijencev je predvsem proglem vzgoje odraslih, ni kar je bore malo preskrbljeno v našem šolskem sistemu, s katerrn se lahko radi ponašamo. Med tem, kav priseljenec potrebuje in kar dobiva, zija širok prepad, in vrsta vzgoje, ki jo nudijo razni čiuitelji, stremeči za t» m da zabičajo priseljencu svoj posebne nazore za svoje posebne »vrhe, je marsikdaj zelo čudna. Vzgoja in industrijalni kompleks sta v bližnjem sorodstvu, tako da zgornji knjigi kar naravno sledi ona, naslovljena "Adjusting immigrant and industry" (Prilagodjenje priseljenca in inustrije), spisana po William M. Leierson, načelniku pri Labor Adjustment Board v Rochester. Ker večino neizurjenih delavcev v Ameriki tvorijo priseljenci, je mnogo grehov in tudi nemalo kreposti zapopade-nih pod tem naslovom. Cilj. za katerim ta kn.jiua očividno stremi, i'? tako veličasten, da se ta knjiga s ania na sebi lahko smatra kot glavna točka vse študije. Naj zadostuje povedati, da, ako bi se moglo doseči tu označeno " prilagojcnjc", bi bila rešena več kot polovica vsega vprašanja amerikanizacije". Predpogoj za vsakega, ki so bavi s tem vprašanjem, jc. da dobro proučuje njegovo industri-jalno .stran. **. i Xadaljuo knjigo "A stake in the land" (Zrimejnieenje zemlje) je spisal Peter A. Speck, ki je na čelu slovenskega oddelka kongre-sijonalne knjižnice. Knjiga je zlasti pomembna z ozirom na nedavno načrtanc plane generalnega komisarja za priseljevanje, Mr. Hus-1 iind, ki prepoveduje naseljevanje priseljencev na farmah. Knjiga je slučajno spisana jako mikavno ne le z razumevanjem vprašanja samega, marveč tudi človeškega elementa v njem, kar napravlja knjigo le bolj čitljivo in dragoceno. Sledi knjiga '4New homes for old" (Nove hiše za stare), spisana po profesorju S. P. Breekcnridge iz chicaške univerze; ta knjiga so dotika jako vitalnega vprašanja, katero povprečni Aniciikanec te vedno premalo razumeva ali sploh vpošteva. "Immigrant health and the community" (Prišeljeučevo zdravje in občina jk» Michael M Davis, je knjiga, kater-, važnost je razvidna iz naslova samega. Vo vprašanje, kakor vsa vprašanja sploh',' tikajočih se priseljenca, seže globoko in neposredno v naše narodno blagostanje. Velike vrednosti in zanimanja je nadaljna Knjiga "The immi-' granat press and its control", spisana po prof. Parku, dasi nepristranski opis tujejezh-nega časopisja, ki je tak velevažen einitelj v (.»imitaciji. Da je ta knjiga bila pristopna pred dvema letoma, Mr. A. Mitchel Palmer-jevo krivo tolmačenja priseljeniškega časopisja' bi bilo le s težka tako rodovitno, in njegovi nasprotniki bi bili v izpodbijanje njegivih trditev imeli pri roki dragocen materijal, katerega tedaj /alibog niso imeli na razpolago. Nadaljna knjiga "The immigrants day in court" (Priseljenec na sodniji», spisana po Kate Hollaaay ("lagliorn. učiteljica v new-j vorški šoli za socijalna dela, razpravlja o razmerah, iz katerih je razvidno, da v vsakdanjem življenju im priseljenec premagati veliko več težkoč kot rojen Amerikanee. Sistematično izrabljanje tujci radi njegovega neznanja angleščine in ameriškega soduijskcga postopanja, to vse in Še drugo odtujejo priseljenca, kjer bi morala I obstojati spona simpatije. Knjiga nam prikazuje dobro lekcijo, ki! ' naj se je naučimo. Knjiga "Americans by choise" (Amerikanci po lastni volji^po John P. Gavit je zadnji logični člen v verigi; knjižnico zaključlje zvezek "Summary", spisan po glavnem založniku, Mr. Allen T. Burns. Tako imamo na zadnje vendarle dovršeno knjižnico o amerika-i izaciji, ki je produkt triletnih strokovnjaških študij, spisano v lahko umljivi obliki in ne. razpolago za širše občinstvo. Vse te knjige jt izdala tvrdka Harper & Bros.. Franklin Square, New York City. Med drugimi velikimi prednostmi meseca junija je tudi ta, da smete plačati obrok svojega dohodninskega davka. * • ♦ Ameriški poslanik v Londonu, Harvey, ima Fordov avtomobil. Poslanik, ki ima Fordov avtomobil, lahko povzroča veliko ropota. i # * • Angleški kralja bo obiskal Irs ko, pa ne bo na Irskem ničesar drugega vidfcj kot angleške vojake. V- . ■ . n .. - % • • žr v ( ■ ■ -i m ^ Slika nam kaie okraj Tnlsa v Okkhemi. Povod temu opnstošenju so dali spopadi mad črnci inTbel-ci. Kot znano je bilo- vsged plemen skega sovraštva ubitih skoraj stooseb, med njimi le devet belih. Valovanje vrednosti na denarnem trgu. Na denarnem trgu opazovati zadnje tedne čudno gibanje. Laški in francoski denar sta močno in vpoštevno pridobila na vrednosti. Na nevtralnih trgih se je vrednost lire in irancoskega franka ki epko dvignil j. Jn vendar je znane dejstvo, da italijanske finančne 111 gospoda i ske prilike niso sijajne. Množino, krožečih bankov-eev je sicer padla za dobro milijardo, obtok pa je še nadmerno številen. Trgo-ina zaostaja, važne industrije preživljajo kritične čase. Listi poročajo o močnih izgubah v industriji in kupčiji, ki se-gajo potemtakem tako daleč, da zadevajo, kakor naprimer pri želo nem veleobratu 11 va v Genovi naravnost eksi-teeo podjetij. — Deloljubnost ni velika. Štrajki in mezdna gibanj » so na dnevnem redu. Priznali se pa mora, da imajo tudi ljudje zaupanje v svoje finančne vodnike, kateri se v resnici trudijo postati kos državue-mu deficitu. YiJi se odločnost v nameri, da se preneha s prodajo najvažnejših živil ob državni podpori. Akcija je zahtevala ogrom-j c svote, a dušila je soeijalne nemire. Spretni so Italijani v svojih praktikah, v Imlikor gre za to, da se v inozemstvu zabrani utis notranjega nerede, in anarhije. Lahi imajo dobro informativno službo izven države ter vestno pazijo, da jc veliko inozemstvo informirano o njih prilikah v pravem smislu. Mi Jugoslovan« tega žal. ne znamo. V velikem svetu smo nepoznani. Ali mlada država bi morala [doprinašati. če treba tudi drage J žrtve v ta namen da bi se sistematično skrbelo za informacijo inozemstva, da bi se pariralo zle vesti in držalo propagando za na-š? pravične stvari. Tako pa smo tako velikopotezni, da nam je e-galno, ali kaj se o nas piše v inozemstvu. Zadosti nam je, če se zmerjamo med seboj ter " zdelamo*' kako veliko silo v svojem časopisju. Vse. kar je pisano do-n.a, je pisano precej z izključitvijo široke javnosti, pač pa bero t'.» laški zaupniki in pošiljajo na pravo mesto. Za odgovor trpe maščevanje drugi. Lira je po pariteti enaka švicarskemu franku. — Med vojsko je pa lezla navzdol in izgubila dve tretini vrednosti napram Švici v letu 1918. Zavezniš-1 ka podpora ji ie pomagala zopet visoko kvišku. Koncem junija le- ■ ta 1919 je bila na blizu 70, potem je pa trajno izgubljala in padla: tako, tla se je dobilo za sto lir jed- j v.: 20 frankov. Ker je naš denar1 precej mirno na 4 — 4.15 v Švici, se dviganje lire močno čuti v nje-ntin razmerju do našega denarja. Za naš ek^poi-t bi poslabšanje našega stališča napram liri moralo ugodno vplivati, ker narašča izvozniku eksportna premija. Ali dejstvo je, da v praksi ni tako. — Odje m za les .ie ne le na Laškem, ampak tudi sicer v Orijentu slab.1 V kupčiji vlada že dalj časa mrtvilo. To je prva ovira. Drug neu-f goden moment je pa sočasno podan v tem, da z dviganjem lire padajo cene za les. V importu k nam je narasla napetost med liro in krono — 7 kron za eno liro —* seveda tudi močna kupčijska ovi-1 ra. Sicer pa so pri nas ljudje začeli zavračati jaške izdelke in zahtevajo odločno češko blago. Po-' dobno gibanje ie v Avstriji. j Tudi francoski frank, ki je bil po vojski že padel v Švici močno' tia pol svoje vrednosti, se je zopet povzpel in pridobil toliko, da se je približal fkero polovični vrednosti 47 — 4H santimom v Švici. Francija ima. v obtoku okoli 38 miijard bankovcev. Bogata dežela je zelo trpela in si ne more po kruti nerazsodnosti odpomoči. —J Vrednost franka je poskočila zadnje čase' pod vtisom uspešne ad-eije proti Nemčiji v lepem skladu z zavezniki ter v nadi na nemško odškodnino. Pri liri pa kakor pri franku pomaga od časa do časa' gotovo tudi nevidna oporna rok«.' Pa naj ho kakorkoli, obe valuti sta si dejansko opomogli. Tudi nam bi dobro del kak dobrotnik n akar z umetnimi pridat ki. Naš ponos je medsebojno mesar jen je iti lastni državljani celo v inozemstvu iz samega rodoljubja izpod-kopavajo državni kredit. Za naslove navadno ni zadrege. 1 Interesantno ie. da med dviganjem vrednosti lire in franka trajne pada vrednost dolarja, ki je pač najboljši novec. Amerika se ponaša z zdravim gospodarstvom in neizčrpnim bogastvom. < VI svet 'je dolžan Ameriki. Pisan krog dol žnikov iz najboljših krogov oble-'tava Ameriko odkritimi in prikritimi prošnjami da popusti teS-|ki stric na svojih silnih tirjatvah. 'Paritetna vrednost dolarja je ena-jkp 5.18 švicarskega franka. Med .vojsko je dolar izgubil na vredno-Jsti in se je plačevalo v Švici zanj j t udi že »»o 4.:>0 franka. Ali dočim drugi den.»rji šli kar navpik navzdol, se je dolar dvigal. Več tednov pa pada vrednost dolarja v Švici in se sedaj suče okoli 5.56 fra nk«). Tudi pri nas je hitro padel od 140 kron na eirka 120 K. iščejo vzroke in navajaj o razne razlage. Mend j bo nekaj resnice na tem. da je Anierikancem sa-inim na pot:; prevelika vrednost dolarja, ker zapira ameriškemu j blagu pot v vibožano Evropo. Trdi sc, da sami slabe vrednost dolarja. Na vsak način je pojav zanimiv. da gre slabo fundi ran novec kvišku, prvovreden pa navzdol :Tako daleč pa ne bo prišlo, da bi postali prvi zadnji. Kakšen je evropski mir? j Angleško vojno ministrstvo jc ■objavilo zelo ioleresantne in poučne podatke o številčnem stanju jevropskih armad. Številke, ki jih , spodaj navajamo, pa niti ne obsegajo številčno moč ruske sovjet-'ne armade. Razmeroma je militarizem poleg Francoske najbolj jrazpašen v Poljski. Tu so torej številke armad, ki '* čuvajo'' ev-ropski ''mir*': Francoska ima j i pod orožjem 309.650 vojakov,1 'Poljska 600.«'KK). Italija 300.000. Grška 250,000, Kraljevina SHS ,200,000. Švica 200.000, Španska 190,000. Rumuuija 160.000, češkoslovaška 147.000. Belgija 105.000.1 Nemčija 100.000. Švedska 56.200, > Madžarska 35.000, Finska 35.000, (Bulgarija 35,000. Avstrija 30.000,' , Portugalska :W,000. Holandska 21.000. Norveška 15,400. Danska 115.400. Skupno terej okrog 3 mi-' Ijone vojakov. — Okrog treh mi-i ljonov ljudi j - tore> odtegnjenih produktinevuciiiu delu v tej obu-j božani Evropi! Svetovna vojna je uničila nemški militarizem, mesto, njega pa nastopa sedaj ententni!) Kako naj naredi verujejo S* svetovni, posebej še evropski '"mir"',: ki ga čuvajo miljoni oboroženih ljudi? » ' spor med Češkimi komunisti. Stari predsednik eehošlovaške parlamentarne skupine poslanec Teska je svoje mesto odložil, ker' ! se ne strinja z njeno taktiko. Na-I domestil ga bo dr. Šmeral. Slovenski sokoli pri Francozih. V Lillu. 15. maja. Iz Pariza, kamor smo došli v i petek zjutraj, smo odšli z brzo-,vlakom ob 1. uri ter dospeli v Lille ob 5. uri popoldne. Prijazen in dostojen sprejem. Vsepovsod slavnostno razpoloženje. Mesto bogato in okrašeno. Vse ulice polne tujcev. V soboto je na prostornem telovadiaču na: topila lillska šolska mladina, dečki in deklice. «•-koli 5000. Rajaiui nastopi in igre. Višji oddelek deklic je izvajal češke proste vj.j iz leta 1920. t'e-lu.v je došlr. okrog !>0 Sokolov in Sokolie. na čehi jim dr. Seheiner. svojimi brezprimer-nimi žrtvami pripomogel k našemu ujedinjenju in osvobojenju izpod stoletnega jarma. Nešteta množica spremlja sprevode /, godbami na čelu. Na javnih trgih so koncerti in p;esi. Živahno vrvenje traja do ranega jutra. Na telo-vadišču so danes tekme. Tudi Cehi so postavili tekmovalno vrsto.' Popoldne pričakujejo predsedni-j ka republike Milleranda. za jutri belgijskega kralja. S predsednikom pridejo ministri prosvete. za javn adela. za higijeno in zdrav-] i-__ Vprašanje vesoljnega patriarha v Carigradu se nahaja na mrtvi j točki. Kakor znano je zadnji pra-' voslavni ca rig raj ski patriarh Ger-manos že pred tremi leti umrl.1 jDasi kanoničnf, določila zahtevajo. da patriaršk' presfol ne sme biti dalj kol o*tu doživeli filipinska industrija in trgovina velik udarec. To dejstvu gotovo in očividno. Filipinski voditelji vedo to ier mislijo, da bodo dobili gotove koncesije od ameriških zakonodajalcev. Ainerikauec na Filipinih ve to še veliko boljše in to je tudi v^rok njegove jeze. Ali mu morete kaj takega zameriti? Naenkrat bo padla vrednost a-meriškega investiranega kapitala Mi moramo biti plavični napram tem Amerkaneem na Filipinih Bili so trgovinski pionirji, k so imeli več pogum i. značaja in podjetnosti kot navadni tradicijonalni pionirji. Ce se ozremo na njih delo grajenja, razvoja in financiranja, z ozirom na sladkor, riž in les, sv nam zde kot pravi imhistrijidni in trgovski velikani. Iti v tako oddaljeno in novo deželo, vzeii naso tak riziko ter delati z cneržijo, katero je imenoval Stevenson peklensko. — vse to je vredno vsaj nekaj priznanja. Ko pa so mi ti Amerikanci pripovedovali, da je gibanje za neodvisnost Filipinov omejeno na par političnih voditeljev, ki izrabljajo (to gibanje v svoje lastne sebične svrhe. potemjzgnbiiii vsako simpatijo do njih in se moram celo smejati. Če v resni, i kaj takega vrja-mejo. bi jim moral nekdo povedati, da igrajo izgubljeno igro in da jim ni treba drugega kot iti ven ter povpraševati, če se hočejo prepričati o resnici-. * ■ ^ ! Kdor hoče dobiti pravi ključ k položaju i)a Filipinih, mora imeti v mislih Indijo. Angleški oprijem na Indijo je bolj resno ogrožen kot je bil leta 1857 in bolj kot je bil pred 174 leii. Če bodo dobili Filipinci svojo neodvisnost, ali ne bo to dejstvo velikanska inspiracija za vse ljudi, ki se bore za neodvisnost Indije.' V lesnici je ni stvari na svetu, ki bi mogla v večji meri pospešiti nacionalistično gibanje j v Indiji kot ravno neodvisnost filipinskega otočja, j Iz tega vzroka je cela sila angleškega upliva. ugleda in strategije obrnjena sedaj proti osvobojenju Filipineev. Ne vem. kako je ta stvar v Washington!!, a na Filipinih je tako in to je vsakemu znano. [Vso velikansko silo angleške trgovine, angleških bank in angleškega soeijalnega upliva se javno ali tajno uporablja proti neodvisnosti — Filipinov. J To ni nič čudnega. Z angleškega stališča je vprašanje življenske važnosti za angleške interese v več kot enem oziru. Če se bo Ameri-ka umaknili s Filipinov, kakšno pravico boo imeli Angleži ko Ilon-konga? V treh mesecih velika Nemčija. "Berliner Tageblatt" priobčujc nestrpno izjafo nekega odličnega nem. politika na Tirolskem. Ako se Avstriji ne dovoli kredit, sc izvrši v dveh ali treh mesecih združitev- z Nemčijo. Se pred kratkim je narodna skupščina obljubila uradnikom doklade v znesku 112 milijard kron. To pomeni zvišanje letnega deficita od 42 na 54 milijard. Zato bo prišle avtomatično do splošnega plebiscita za zrušitev z Nemčijo. Vprašanje je le, ali sc bo vi*ši! plebiscit v vsej Avstriji, ali pa samo v posameznih deželah. Alpsut dežele bodo kompaktno za združitev. Skoraj gotovo bo tudi Gornja Avstrija glaso-j vala za združitev, v Corn ji Avstriji bodo kiwtje tudi glasovali za i združitev. Dunajsko meščanstvo je sicsr proti, toda na Dunaju jc me-rodajna socijalna demokracija. Ako bodo alpske dežele kompaktno (glasovale za združitev bodo Cehoslovaki skoraj gotovo zasedli Dunaj. V tem slučaju morejo samo soeijalni demokrati preprečiti, da bi postal Dunaj s Spodnjo Avstrijo neodvisna država ali pa da bi sc združil s Češkoslovaško. Po mojem prepričanj i se bo to vprašanje najkasneje v treh mesecih oelločilo. — Kakršen ;je položaj danes, je sodba nemškega politika pravilna. POINCARE O GORNJEŠLEZIJ-SKEM VPRAŠANJU. "Temps' objavlja članek predsednika Poincareja o gorenje-šle-[zijskem vprašanju, ki veli, da se je ljudsko glasovanje, ki ga je svojčas zahteval Lloyd George,' izvršilo s takšnim pogoji, da je izid prevara. Poincare odklanja angleško stališče glede določbe meje. Določbe versaille«ke pogod-1 be nikakor ne vele, da se mora odločitev ravnati po večini zavez-nišikh in pridruženih glavnih ve-lesl, namreč Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske. Bi-, lo jc nekaj groznega, ako bi ve-1 lesle z ve"eino imele odločati o usodi cele dežele in ako bi dve} ali tri od njih mogle drugim vsili- ti svoje mnenje v vprašanju, ki sc tiče svobode drugih. FRANCOSKI VOJAKI SE UPIRAJO. Petit Pa risi en" poroča, tla so vojaki iz taborišča Dijona v trenutku. ko bi morali odkorakati proti Renu Nemce zasedat, demonstrirali, da je moralo drugo vojaštvo demonstracije potlačiti. Nazaduje so vojaki vendarle odkorakali, toda peli so "Interna-eijonalo*'. "Humanite" poroča o tem dogodku • kot o veliko bolj resnem. Zgodil se je ponoči in vojaki so prepevali pesem "Vojna vojni". f'Humanite" poroča tudi, da so sc nekateri komunistični župani branili objaviti mobilizacijski letak. — To so znamenja. ftLAS NARODA. 15. .TUN. 1921 * *' v 't, t«4 Pašič je prepričan, da dobimo Koroško jožno od Drave l)ne IS. maja jt* sejo ustavotvorne skupščine otvoril predsednik ilr. Ril>ar ol> Hi.UO. Prečitale so se prosu je in pritožbe, potein pa po-r.v, iio vertiilkacijskegi odseka, da se izrodi sodišču poslanec Angje- ilč Ministrski predsednik iu minister za zunanje stvari Nikola Pa-iie jf odgovoril na vprašanje poslanca Kučiča o članku v listu "Mor-Po>:" je lede odstopa Inke Bar oš Reki. Rekel je da ta vest ni fetničua. da pa ne -rnatra za potrebno, da jo dementira. Prva reška cen« ;<• bi!« utprazn jti-a 9. maja, druga pa 14. maja. Dne 20. maja se ima x -t.tli koalicija za razmejitev, da se določi skupila mejna točka med Reko, Italijo in Jugoslavijo. Mi nismo stopiJi v nikaka pogajanja. Na vprašanje |>o»d;*tna Milana Milanovima o pomoči Vranglo\i >oj-»ki, y r«*ki*l Pašič. da iia> beguiu-i stanejo uievčno šest miiijonov t'.narjfv u lik. ker ni v^e druge države odrekle jnonoč. Na vprašanje |K»-laiua AngjeJinoviea o volitvait za takozvano koBstituauto na R«ki odgovori ministrski predalnik, da je ta stvar št vedno na dnevnem rtdu. toda k.'t vlada nim«. točnih podatkov o volitvah, n<* more t. tem nii-t-sir odgovoriti, l'oir.-ono je predvsem, da m? te volitve priznajo. Na vprašanje poslanca Jovana Jovanoviča o izvedbi pogodb, ki s i m- skleni!« z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo, je odgov?%il Pašič. o prevzeli. Vsako večje vprašanje moramo reševati v sporazumu z zavezniki. i O četrtem vprašanju poslanca Jovanoviča pa je izvajal mini-' sirski predsediuk Pašič. j Razmejitev z Av>trijo na Koroškem je nad vse težavna. Sprva! smo bili prepričani, da bo plebiscit končnoveljavno odločil o usodi celovške kotline, ki j«, gospodarsko in geografsko ena celota. Prvotno je bila določena na Koroškem samo ena glasovalca cona. Kasneje Miio dosegli, da se je plebiscitno ozemlje razdelilo v dve coni. Prepričani smo liili. da bo izid Ijnd-kega glasovanje ugoden *n našo državo vsaj v coni A. Toda |H>dlej»li smo tudi v lej coni. K;;ko je prišlo do tega. še dalles ni docela pojasnjeno. V bistvu ,-mo morali pri/.na-' ti da je bil plebiscit formalno pravilno izveden, povdarjali p:> ^m«. da so vršila pri plebiscitu na nasprotni stran« velika uasilstva in sleparije, v sled česar smo pri razglasitvi izida ljudskega glasovanja, vložili pri plebiscitni komisiji protest. Ljudsko glasovanje je kljub v celoti neugodnemu rezultat ti ven-diirle pokazalo, da .ie pretežna večina nrehivaistva na koroškem teritoriju na desnem bregu Drrve izrekla za kraljevino Sll?>. Ker se, .»e kasneje. ko se je izvršil plebiscit v Zgornji Sleziji kljub takisto za Nemce utrodneiu izidu lju«lskega glasovanja \ tej pokrajini, poja-\ila v merodajnih krogih tendenca, da se prizt-;: Poljski ozemlje s poljsk«) večino, deli. v katerih je večina prebivalcev glasovala za Nemčijo, pa Nemčiji, ie naša vlada storila pri zaveznikih vse potrebne koraka, d« -e isto na«"flo uveljavi i z« nas na Koroškem. Stvar še ni rešena in vdepo^laniška konftrenea o tem vprašanju še ni razpravljala. Mi stojim > krepko na stališču, da mora Koroška na des->;em bregu Drave, kjer so bile večine za Avstrije, ne pridružile av-| strijski republiki. Dne 26. marca smo poslali veleposlaniški konfe-unci v Pariz noto. v kateri siuo nagla šali med drugim: — Pri plebiscitu na Koroškem dne 10. oktobra 1920 je glasovali* za državo SllS 15 27^ glasovalnih upravičencev za Avstrijo pa 122.025. Kraljevina SHS je dobila ua desnem bregu reke Drave 10. 40.1 glasov, na levem bregu pa 4^74 glasov, dočim ie bilo za Avstrijo na desnem brejrn oddanih 10.093 glasov. Iz tega je razvidno. «ia se je na Koroškem južno od Drave pie- ] težua večina pn-Hivalstva izrekla za kraljevino MIS. V noti se nalo vlada sklicuje na poedine točke saint germaintike mirovne pogodbe.j kuterih smisel podpira našo zahtevo, da se vse koroško ozemlje na desnem bregu reke Drave, ki tvori z našo državo narodno, zemljepisno in gospodiirsko celoto, priklopi h kraljevini SHS. Ministrski predsednik Pašič je nato naglasa!, da je kraljevska| vlada veleposlamško konferenco zaprosila, da reš. koroške vprašanje v smislu, «la - ■ bo ob priliki razmejitve ,:ied našo kraljevino in A vsilijo dolo< i ko! naravna meja reki? l)ra\a in prisodi (»zemlje južno <>d Drave uaši kraljevini. Ministrski predsednik je zaključil svoja uvajanja, poudarjajoč: Rcčuuam s tem. da bo liani velepo-slaniška konferenca priznala ozemlje, ki je po pretežni večini glaso-; vido za našo kraljevino Ne moremo presoditi, ali se 1k» Avstrija — adrti/:ila z Nemčijo, t ode v interesu miru zahtevamo da se nam da sigurne strategi« ne meje nasproti Avstriji. Smer nemške in avstrijske I olitike gre za t?m. d;; z vsemi silami oslabi naš narodu i živefj pov-*odi in si zgradi nemški most na Jadran. Vsled t«'ga se je vršila na Koroškem sistematična nemška kolonizacija. Ker so bili Nemci gos-| p«>darsk<» močnejši, se j»- mnogo naših bratov na Koroškem izneverilo svojemu narodu in utonilo v nemškem morju. — Kakor rečeno naša vlada je storila svojo dolžnost ter poslala omenjeno n« to vel poslaniiki konferenci. Počakauno sedaj na rešitev, ki ho, kakor so nadejamo, za nas ugodna. (Izdajanju ministrskega prcdifdiika je vsa zbornica viharno pritrjevala in ploskala). Skupščina je nato prešla na dnevni red. KAKO JE 8 PROMETNI SRED 8TVI V E.USIJI? Sledeča ruska komisijska statistika nam odgovarja: V c*?4i Rusiji je 82.000 verst (1 versta —- 1067 m železnih tirov z 19.137 lokomotiv, med temi 56..TVc poškodovanih. 455.132 vagonov, med temi :t50, uporabljivih. Popravila se izvršujejo precej zadovoljivo, promet narašča, dasi ga ovira pomanjkanje kuriva. Na 50Q0 verst ielczttL%ega tira so morali promet pop« d noma ustaviti. Tračnice in diugt železničarski ua* terjal je v precej mizeruem stanju, tako o4šek, Vol še pri Sv. Gori, pošta Vače pri Litiji. "Slovenia, -Jwgoedavia. - * :< 15-16—6) mm SE DOLOČITE | za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, | ali poslati denar r domovino, da se ga potnik sam kupi, pilite naj- j prvro za tozadevna pojasnila na I znano in zanesljivo tvrdko 'FEAKK SA^S^R STATE BAKl 'ftt Oortlandt Street Hew Torti ' (AdrtrtfeMMOt) NADALJNI PRIZOR IZ TtTLSE. Pesnik. Francoski spisal Del. Bfardrus. Pesnik se je prebudil onega jutra zelo slabega razpoloženja. Take stvari se pripete vsakemu človeku. Prihajajo, kot se pravi, iz s'abega želodca. Pesnik pa nima nobenefra žel«>dca. To, kar ima, —J imenuje srce. j —Moje srce je žalostno —si je i mislil. Ker pa je bil pesnik, je napravil povsem naravno celo dramo, iz tega enostavnega ugotovila. — Potem, ko je bil oblečen, je pričel j igrati to drame, ko je stopil v so-j Lo svoje žene, obrazom, ki jo je zelo preseneti!. Poleg svojega talenta, ki je že prosi ill. je imel ta njen mož obraz | ki je bil lep in rničen iii ki je nosil izraz velikega navdušenja. —( Mala žena se je pričela tresti pred bledo masko, ki si jej je o-! lujra jutra predstavila, z žaloigro napisano v vsaki potezi. Sumila je od prvih-dni svojejra t zakona naprej, da ji bo povzročil njen mož trpl jenje, čeprav ni ve-1 dela, na kakšen način. Tbojra mala ženica! Sedaj je; čutila, da se ie pričelo njeno življenje žalosti. — Kaj pa je s teboj ? — je vprašala preplašena. Odgovoril ji je z mrkim glasom : — Jaz ne vem. — Vidiš, — si je mislila. — že se me je naveličal. Obžaluje izgubo svoje prosr«jsti. Čutim, da potrebuje novih virov za inspiraci- — On me ne ljubi več. On ljubi neko drugo J — Marko, — «»a je prosila ter sklenila roki. — Povej mi vse! — Vsak trenutek se bo pričela jokati, — si je mislil. — Nekaj resnega se bo rgodilo na vsak na-j čin. Atmosfera je bila ustvarjena in on je liil zadovoljen. Bil je na j svojem mestu kot pesnik. Žolel, je obdati položaj s svitom romantike. Hotel ,ie razširiti svojo me-i lsnholijo preko cele hiše. Omahnil je na stol poleg žene ter si podprl glavo z obema rokama. Ker pa je bila -njegova poza ona žalosti, je čutil naenkrat, da se ga je polastila resnična žalost. I — Želim si biti mrtev. — je za-mrmral. i Nato je pričela ona jokati, j Bilo je v onem trenutku, ko je , vstopila kuharica ter vprašala za povelja. Videla je gospoda in go-|spo v solzah ter obstala, vsa preplašena na pragu. | Jokati se. ko sta bila oba tako mlada in šele tako malo časa poročena ! j Stopila je par korakov naprej v sobo ter vprašala: j — Kaj naj dam za zajutrek danes. madama ? Njen glas pa je skoro izmrl, še predno je končala stavek. Tudi ona se je pričela solziti. Ker pa se je sramovala svoje gin-jenosti, katere si ni znala pojasniti, je zbežala iz sobe, da skrije svoje ginjenje. Par minut pozneje je vstopila hišna, ki je bila posvarjena že vnaprej. — Marko, prosim te, povej mi vse. ' Nekdo je trikrat potrkal na |vrata. Bila je v resnici hiina. — Sledil ji je majhen psiček, kate-jrega je bila odvedla na jutranji .izprehod. Mali psiček, ki je videl (svojo gospodinjo jokati, je skočil na njena kolena ter dajal na pas-Iji način izraza svojemu sočutju, i — Moj .Bog, kako melanholično je vse tukaj! — je vzklikni] pesnik. x Nato je počasi vstal ter zapustil sobo. - Vzel je svoj klobuk-in- pali- to. V par minutah je bil na cesti, ki se je kopala v solnčnem svitu' ter a- hladni jutranji sapici. — Kako lepo je vse! — je vzdih« nil. Po celem tednu dežja je bil to j v resnici nepričakovan užitek. — i Pesnik je šel naprej s sklonjeno J glavo, ne da bi pazil, kam gre. i — Že sem na pomolih, — je na-. to rekel samemu sebi. — Kako . sem pač prišel sem? Šel je naprej ob bregu reke —, Seine. Tam so bile prodajalne s j starinami ter knjigarne. I — Glej, tukaj je! Kako dolgo! sem že iskal to knjigo! Reka Seine je plesala med svo-| jimi bregovi ter nosila čolne in le.dje. Luvrom je videl tri velike bele oblake iu nadalje naprej v nasadih Tnilerij. celo bojno vrsto barv po gredah. — liočem kupiti to knjigo. Imel je kratek pogovor s prodajalcem, katerega je že dolgo časa poznal. Niito pa se je obrnil^ proti neki prodajalni na drugi strani ceste. — Kako kraren star stol! Pričel je lazmišljti o osemnaj-' stem stoletju m življenju, katero so živeli takrat ljudje, dočim so' r.jegove oči sledile panorami na1 cesti, ravzescljene vspričo vsega,1 kar so videle. — Kako krasen dan je danes! Veselje juti a se ga je popolnoma polastilo in zopet je čutil, da je na svojem mestu kot pesnik. Bil je srečen. Tri ure pozneje je prišel domovi \es vzradoščen. z dobrim apetitora ter vetrom reke Seine še vedno vi njegovih razmršenih laseh. — Hitro, Mf.rija, dajte mi za-; jutrek. Umiram od lakote. Planil je v sobo svoje žene, kaj-|ti hotel ji je pokazati knjigo, katero je bil ravnokar kupil. Ona pa Ije ležala na divanu vsa objokana lin k njej se je pritiskal psiček, ki |r.i mogel razumeti nenadne izpre-membe v hiši. On. poln življenja, svežosti in ljubezni do življenja, še vedno v spominu na lep izprehod ter sanje, katerim s? je udajal med tem easom, je odprl svoja usta ter nato vzkliknil z glasom, ki se je — zgražal: — To je pa že preveč! Povejte mi vsaj, kaj se je danes pripetilo taka žalostnega v tej hiši? Nova smrtonosna bolezen. V Moščiski pri Grodeku se je pojavila nova epidemična bolezen neke vrste kujra. Bolniki imajo zelo visoko temperaturo in velike ture, ki povzročajo hude bolečine. Večina bolnikov umre že tretji an bolezni. V treh dnevih je obolelo nad petsto ljudi, umrlo jih je nad 160. Dorrlekli do nagega in ga pretepli z bikovko do krvi. Da bi mu izsilili priznanje, so mu zvezali spolne ude z vrvico in vlekli toliko časa. a se je onesvestil. — Zaprtemu Hrovatinu niso ali dva dni nič j«sti. Postavili so ga pod mrzlo škropilo, kjt-r je moral >.tati dve uri. Pustili so ga nato nagega. Prisilili so ga. dit je moral hoditi po kolenih Tez pod. ki so ga bili populi s soljo, iu ga medtem pretepali z bikovimi žilavka-mi po bedrili. — Ujetnike Gravino, Apollonija. Kokorasea in Toina->: oviča so slekli do nagega in jih pretepali. Ti čini so se dogodili iu v.- je dogajajo v tržaških zaporih. Zahtevamo, da se prične nemudoma preiskava, ki jo je treba poveriti sodnikom našega sodišča. Zahtevamo, da se dvigne proti storilcem teh lopovščin obtožba radi ve-I'-izdaje. Kajti poniževati Italijo na stopnjo, ki jo stavi pod Turčijo, je za nas pravi in resnični zločin veleizdaje. Nemudoma naj se prične preiskava. Ta zahie\amo že radi dobrega imena Italjanov. Začup naj se brez odloga preiskava, ki bo prav kmalu spravila na dau krivca. Tu ne gre za komuniste in ne za upornike; tu gre za uašo civilizacijo, ki je ne sme nihče na tak način mazali. Taka barbarska grozodejstva se niso vršila pri nas niti v najbolj nagnusnih in najbolj osovraženih dobah naše politične zgodovine. Poljaki o Italjaiiih. "Rzeczpospolita" piše: "Osebe, ki se jim je posrečilo prekoračiti mejo Gornje Šlezije. pripovedujejo, da Fran« ozi skušajo ublažiti in pomiriti razburjene duhove. Angleži umikajo svoje oddelke za Odro in le Italjani so se spustili v vojno z usta.ši. Te vesti potrjujejo teltgr ami s Sosuovca, k" poročajo, cia so v potoku raznih spopadov padli v Kleziii dva iteljanska častnika in deset vojakov. Človek bi mislil, da so pravzaprav vse ententne čete r:!\no zato poslane v Gornjo Šiezijo. da bi ublažile sovražnosti in d; bi Angleži in lia-Ijani morali slediti Francozom. Toda zgodilo se je drugače. Mogo-O je še razumeti, da si Angleži glede vsega umivajo roke. Toda mnogo težje je razumeti nenadno bojevitost Italjanov. Na to bojevitost pa zidaj/' Nemci svoje nade. kajti "Nene Freie Presse" se zanuša na to. da general "de Marian nastopi energično in v teku treh dni potlači ustajo". Italjani so narod z zelo bojevitim temperamentom kakor so to pokazale njih zmage v času velike vojne. Posebno po premirju se je italjanske armade polastila nezaslišana hrabrost in pogum za atako. Nobena reč je ni mogla več držati nazaj. Čitatelji. ki bi radi znali kaj podrobnejšega o tem triumfalnem pohodu, najdejo to v "Les Archives de la Grande Guerre", mesečniku, ki se izdaja pod patronatom bivšega predsednika francoske republike Poin-eare ter maršalov Focn in Javolle. Ta razval Awtrijcev, ki se že niso hoteli več bojevati, je j>rešel v zgodovino pod imenom velike bitke pri Vittorio Venet o. General Diaz jo je imenoval v svojih komunikejih "največjo, brezprimerno bitko v svetovni zgodovini''. Vsekakor se jim mora priznati, da je bila to v gotovem oziru "brezpri-merna". Ali bi se Italjani želeli pokriti z novo vojno slavo v Gornji &leziji Za narod, ki je sam šele pred nekaj desetletji dobil svobodo, b' bile to zelo dragocene in lepe lavorike!" Poslanec Brodar za Slovenske vojake. Poslanec Brodar je stavil na • ministra vojne in mornarice naslednja vprašanja: 1. V Makedoniji služijo v Iii. armadi mnogoštevilni vojaki iz Slovenije, istotako v Negotinu, Srbija. Njih želja je, da bi mogli vsaj parkrat v letu za i časa svojega službovanja posetiti svoje roditelje, a to jim radi previsokih železniških stroškov ni mogoče. Gotovo jp v interesu dobre vojne uprave, da zadovolji vojake, v čemur le mort, a posebno v tem, da se družinske vezi med roditelji in njihovimi sinovi ohranijo kar najsrčnejše. Zato bij bilo dobro, da vojna uprava sama omogoči vojakom, da morejo posetiti svoje roditelje in da jim plača vožnjo. Obiski roditeljev n« pomenijo sprehodov, kakor jim vojna oblast odgovarja na njihove zahteve, ampak so velikega etičnega pomena za vzdrževanje dmžinsge skupnosti in vseh lepih lastnosti, ki izvirajo iz nje. Vprašam torej, da li hoče vojna oblast vojnikom na svoje stroške omogočiti, da vsaj parkrat na leto za čas svojega službovanja posetijr svoje roditelje? — 2. Slovenski vojniki III. armade in v Negotinu, Srbija, bi želeli, da se jim o-mogoči lastna kuhinja, to je, kuhinja po slovenskem načinu, kar prišlo njim in vsem dobrim zem-lakom svete Rusije. Kosti Nikolajeve pa bodo skoro sprhnele gori v germanski zemlji. Njihov prah se bo pomešal z ji jo in zraslo bo iz nje drevo, ki bo s svojo tajinstveno senco objelo in odrešilo - vse - človeštvo. |je v drugih' armadah že dovoljeno. Vprašamo vas, ali hočete to [zadevo urediti tudi v III. armadi ir v Negotinu* — 3. Slovenski vojniki II. armade v .Macedoniji so vsi malarični. Zopet en dokaz, kako opravičena je naša zahteva, da se premstijo v domače kraje, na čijih klimo so navajeni. In zato vprašamo naposled, ali hoče minister vojake iz slovenskih krajev premestiti v slovenske kraje, da jih ohrani pri zdravju in življenju/ — Prosim za pismeni odgovor. — Janez Brodar, narodni poslanik. * Angleški tovorni parnik Sea-pool je zadel sredi Atlantika v ledeno goro, a se ni potopil ter se nahaja na poti proti New Torku. Letos je sploh opaziti sploh nenavadno število ledenih goxa. - :---:- _ 1 Rada bi zvedela za naslov svojega <>Če4a FRANKA KOMAT, doma iz Velike L/oke na Doleaijskem. t'eenalties for 'he violation of the provisions, of this Act: and repealing all nets and parts of acts in conflict therewith and declaring an Emergency, aproved April 15, 1^13. To he enacted by the General Asembly od the State of Colorado. Zgoraj omenjena postava se naslanja na sledeče: To<*ka 37 a) (1) Smrtnina in druge podpore za življenja otrok v tej državi je narej 'na na gotove omejitve. Vsaka bratska organi-zacija, ki ima pravico poslovati v tej državi in ki ima svoja krajevna društva, lahko sprejme v svoja pravila oziroma doda k pravilom za pomo* v slučaju >mrti njih otrok med starost jc od 2 let do 18 let. Dovoljuje v prvi vr:ti, da morajo biti vse take smrtnine oziroma police otrok narejene na prave stariše otroka. Pravi sta riši svojih ( trok jih lahko dajo zavarovati proti gotovi svoti v slučaju smrti. Vsako krajevno društvo organizacije, ki ima dovoljenje do poslovanje v tej državi, lahko sprejema otroke. Toda otroci naj ne imajo nobene pravice do kake volitve ali vodstvo pri tem oddelku. Skupna zavarovalnina v različnih letih pa nikakor p« d nobenim pogojem ne t»me presegati svote kakor je navedeno in sicer: za 2 leti starega sf34, tri leta $40. štiri leta ^48. pet let $38, šest let $140. sedem let $168, osem let .$200, devet let *240, deset let $300. enajst let $380, dvanajst let od trinajstega do petnajstega leta $o00, od šest-j najstega pa do osemnajstega leta nikakor več ne. kakor do svote $ti00, dokler ne bode v tem oziru drugače sklenjeno. Točka (2). (Oporoke in njih stanje.) Nobena polica ne sme postati pravomočna, dokler otrok ni zdravniško preiskan od postavno priznanega zdravnika. lu tudi se ne sme sprejeti tega oddelka, dokler ni 500 takih polic ali oporok izdanih in da se plača vsaj en sesment, in ne kadar zovet pade število pod število 500. Vse take police se morajo izdelati natanko v smislu Standard Mortality Table of the English life Table No. 6. in na podlagi proti 4 odst. procentu za enkrat. Ako je pa fond dovolj visak, se tudi lahko naloži kot v rezi rvni fond. In tak rezervni fond se lahko porabi, kadar se to potrebuje v tem oddelku. Točka (M). Vsaka organizacija, katera posinje s tem oddelkom, mora gledati na to, da se vrši v smislu prve ymrtninske lestvice, Standard Mortality po 4 odst. procente, kakor jc to navedeno v točki (2). Ta fond mladinskega oddelka se mora imeti absolutno samo za smrtninske podpore v slučaju smrti otroka. Vse korespodence med glavnim uradom kakor tudi knjigovodstvo, mora biti popolnoma ločeno od drugega poslovanja organizacije. Dalje, kadar otrok spolni srednjo staro*t, lahko premeni stari certifikat z novim in se lahko k staremu certifikatu tudi doda kot kredit ali toliko višjo zavarovalnino v primeri z njegovo starostjo. V tem oziru pa imajo legalno pravico le pravi st-ariši otroka, nima v nikake pravice katera druga oseba premiujati in zahtevati nove police za otroka. Točka (4). Finančno poročilo moro biti narejeno na podlagi form?, katere preskrbi v to svrho zavarovalninski oddelek države ^Colorado. Vse mogoče premembe, kakor na pr. stanje blagajne mladinskega oddelka, stanje članstva cddelka, sedanja starost, starost ob pristopu 8 itd., se ne sme mešati s starostuim oddelkom v nobenem slučaju. Vse drugo se mora vpoštevati natanko, kakor je navedeno v (8.) točki. Točka (5.) (Posebni ascsinent.) Vsaka organizacija ima pravico, da si uredi pravila, da si uvede generalni fond za stroške tega, oddelka. Tudi ta fond se ne sme nič vmešavati med starostni oddelek. Pravil« morajo biti natančr.a v tem oziru. Točka (6.) Ako - t^riši otroka sami pustijo organizacijo ako so bil izavarovani in da hočejo plačevati za otroka, kateri je bil sprejet v organizacijo za časa, ko so bili še njegovi sta riši člani, se v tem slučaju lahko še otrok pridrži v organizaciji, ako pravi stariši takega otroka plačujejo asesment. Točk (7.) Ta točka sprejeta kakor sledi, se naznanja vsem bratskim podpornim organizacijam, katere imajo postavno dovoljenje do poslovanja v državi Colorado pod točko za regulacijo bratskih podpornih organizacij, sprejeta 2. junija 1921. Točka (40.) Od in do časa, ko je bila sprejeta ta postava, je bilo protizakonito vsaki organizaciji ali posamezni osebi vstanovljati ali »gitirati v državi Colrado in sprejemati otroke obojega spola pod 15. leti ▼ organizacijo. Vsaka oseba, katera dela namenoma ati nevedoma, da izdaje police novo pristoplim po letih, kakor je tukaj omenjeno (to je za aiaroetni oddelek), bode kaznovana, kakor je tukaj navedeno. Kazen je ne manj kot $23 do $50r ali pa zapor v okrajni ječi od tiste county, kjer se pogreši do časa, ne manj kot 3 mesece, ali več kot 6 mesecev pa oboje, zapor m £lačiJgi _ _____ _ PODOBE IZ SANJ Spisal: Ivan Cankar Dokaj časa je že, da so zadobile moje sanj in pač sanje vsakega človeka čisto novo, prav posebno lice. Nič več niso puste blodnje, bežne megle, ki se brez smisla sn %zroka prelivajo druga v drugo ter se nazadnje razpuhte v nič. Niso več tiste sanje, ki jih Človek zjutraj strmeč ugleda z zaspanimi očmi ter napol smehljaje, napol jezen zamahne z roko: *'Vrag vas vzemi, odkoder vas je dal!*' - in ki nato smešnogrozno odko-balijo v brezdno, kakor se ob rani zarji škratje poskrijejo v gozd. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so senCa prave re-snee; pač so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene, toda resnica le ostane, spoznaš jo ko j in srce ti je žalostno. Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po dolini in sc plazile ob strmih gorah, na vrhu se je v žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoči. Nebo je bilo jasno; še se je spominjali na polnočni sneg in na mrzle jutranje zvezde, ali že Je čakalo solnca. Gledal sem skozi okno: to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gledal kakor skozi pajčolan, razločil pa sem natanko vse. kar se je godilo pred menoj; tudi glasovi so bili v čistem jutranjem zraku tako jasni, da sem slišal in razumel vsako besedo. Dvorišče je bilo za ped navisoko posuto s Nečuvena nasitstva. V Pazinu so fašisti napadli sodnika Stanko Rodiča in njegovega brata Milana. Pretepali so ju z debelimi palicami in bi ju gotovo usmrtili, da ju niso rešili o-rožniki. Oba sta zadobila več znatnih poškodb. Dne 4. maja se je pripeljala z avtomobilom četa s samokresi o-boroženih fašistov v vas Jakci. — Sli so v župnišče in prisilili starega župnika, da jim je odprl vse prostore in blagajno hranilnice, na kar so pričeli s preiskavo. Pometali so vse pohištvo in knjige skozi okno in pred cerkvijo zažgali. Ko so svoje vandalsko delo opravili, so odšli in zagrozili župniku, da ga še obiščejo in da bo to imelo zanj težke posledice. Šele popoldne sta prišla na lice mesta dva orožnika, da ugo+ovtta Škodo. V Pazinu je 3. maja neki fašist pozval finančnega nadpaznika — Strublja pred 4' fašistovsko sodni-jo". Obravnava pred to sodni jo je bila kratka in so Strublju zapo-vedali. da mora tekom osmih dni zapustiti Pazin in se podati Čez mejo. Dne 4. maja so vdrli fašisti v župnišče na Rižani pri Kopru, — ravno ko so bili župnik in njegovi ljudje pri kosilu. V kuhinji tio razbili vse. kar jim je prišlo pod roko. Nato so šli v župno pisarno in uničili vse matice in knjige. — Župniku so zaoovedali, da ne sme več moliti in pridigovati v slovenskem jeziku. bc- treba vsprieo tega spoznar/a rešiti nadaljni problem, v kojega spremstvu se bo nahajal nadaljni glavobol. Uboga Cuba ne ve, da se prodaja po celem ozemlju ^apadno od Chicaga skozi dvanajst mesecev v letu sladkor iz pese in da raste tozadevna industrija v Združenih državah tako hitro kot je rasla v Evropi. Uboga Cuba ne ve, da je California ona država, ki je najbolj bistveno interesirana pri uspešnem nadomeščenju sladkorja iz trsa s sladkorjem iz pese in sicer v industriji za konserviranje sadja. Uboga Cuba ne ve, da je imenovala Californija komisijo, da pre išče sorazmerne vrline obeh vrst sladkorja v te svrhe. Uboga Cuba ne ve, da je ta ko misija posvetila osemnajst mesecev tej preiskavi ter nato sporočila, da sta obe vrsti sladkorja iste vrednosti. Uboga Cuba bi morala vedeti da se je celo pred vojno Francija ki -»odi eeli svet v produkciji fi ni h vin, bonbonov in drugih stva ri iz sladkorjn, posluževala iz ključno sladkorja iz pese. Uboga Cuba bi se morala sponi niti, da sta obstajali dve tretjini vsega sladkorja, porabljenega v Angliji pred vojno, iz sladkorja iz pese in da sc angleški proizvajalci sadnih kenserv. marmelad in Rad !bi izvedel, kje se nahaja FRANK KNAI S. podomače V« Grgonovskih iz vasi Hrib. Loški potok, Dolenjsko. Omenjeni se nahaja že več let v Ameriki. Jaz spodaj podpirani se ima:u ž njim o važnih stvareh pomeniti. Zato prosim cenjene rojake. ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. ako pa on sam bere la oglas, naj se pa javi na sledeči naslov: Joseph Knaus, Box 134, Moon Run. Allegheny Co., Pa. KJE JE? Spodaj podpisana iščem svojega moža JOHNA KNAUS, doma iz Malega loga šl. 10 pri Loškem potoku, ki me je zapustil z 2 leti starim otrokom preti štirinajstimi leti brez vsega deiiii-jn. Prosim drage čitatelje, ako kdo kaj ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se sam zgl«. ter sladkorjem iz pese. ki sploh ni nobena razlika. ' predstavlja izmed nadaljnik žalostnih dejstev, katerih Cuba ni upoštevala, ko se ni znala ustav 1 jati pritisku prosperitete ter živela v dnšeslovni pijanosti, iz katere se je razvil maček, ki bo trajal leta in leta. Predsednik Zavas je naročil svojemu zakladniškemu tajniku, naj spodi iz urada vse politike, ki so se mastili na stroške javnega zaklada in ki niso ničesar delali. Uboga Cuba, koje banke so sko-ro vse insolventne, se bo sedaj naučila, da je sladkor iz pese večji štabiliz&tor ali uravualec kot pa sladkor iz trsa in s tem spoznanjem bo prišel nadaljni maček za kubanske politike, ki bodo pregledali svoje obnašanje tekom zadnjih treh iet. Ko je bila ameriška gospodinja prisiljena plačevati po 26 centov izp funt sladkorja ali pa ostati brez njega, so kubanski politiki, ki so zrli na povodenj denarja, ki je prihajala na Cubo, domnevali da tega ne bo nikdar konec in da fco ostala ta povodenj denarja vedno ista. Vzradoščeni so pričeli deliti plen. Še nikdar ni bilo v zgodovini nobenega mesta, ki bi v tako kratki dobi tako izpremenilo svoje lice. Po celi Havani se je napravilo sijajne parke na razdaljo |ene milje od druge. Kakšen |tlak! Kakšna električna razsvetljava ! Takih javnih izboljšanj se ni videlo še nikdar poprej. Posamezni, ki so postali bogati preko noči, so pričeli takoj z grajenjem sijajnih palač iz mramorja. Hoteli so živeti kot kralji. Cela Cuba je biLa duševno pijana ter ni mogla ničesar videti. Naenkrat pa se je napihnjeni balon razpo$il. ubogi goapod Peter, ki se je pred dvemi meseci nekega jutra zbudil ter našel, da so se njegovi stoti milj oni skrčili na bornih 11 mi-ljonov, se je razkaeil ter izvršil na mestu samomor. Kaj bi mogel ubogi Kubanec storiti z bornimi enajstimi miljo-ni ? Življenje ni bilo vredno življenja in vsled tega je umrl od lastae roke. Povodenj denarja se je pričela umikati in Cuba ni tnio-wwiiti, 4 Itak aftoaaa-ti čednosti sladkorja ii pese in-da Frank Sakser State Ba&ik 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih codružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Babnmrik, Kotor, Kranj, LjaMjana; Maribor, Metkov«, flanjev«, Split, fcbenilc. Zagreb. Italija: Trat, Opatija, Zadar. Heaaika Avstrija: Dunaj. Iivršujs hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Iadaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožns listke na vse kraje in aa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnom zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da ee izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvaore-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in pommM naie banka ae vijndno ■aprefcni, da opoaorijo na ta nai oglas svoje znance is flkvat*e> Dalmacije, Istre, Goriške in Čnogm. FRANK BAWBKit STATE BANK FRANK SAKSE3L, predsednik. okrogel obraz, ob drobnih ušesih 'se je vilo par svetlopSenlCnih ko-'drov, sinje oči so naglas prepeva-i le, temnordeee ustnice so se kro-i žile v prijetnem smehljaju. "Ali imaš nevesto doma Vy je vprašal stotnik. "Imam jo, gospod stotnik!" Še glasneje so prepevale sinje foci, v svetlo daljavo je segla pesem. Stotnik je vzdigni! palico, praporščak je pisal. In pesem je ugasnila v sinjih očeti. Tako je stopal gospod stotnik počasi dalje ob dolgi vrsti; pregledoval je, izpraieval in izbiral. Časih je izpustil po dva in tri nekaterega niti pogledal ni, časih pa jih je zaznamenoval kar po pet in šest zapovrstjo. In zdelo se mi je. da nalašč in preudarno izbira najmočnejše in najlepše. Prišel je do kraja, poslednjikrat je vzdignil palico, nato se je okre-nil. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihnilo. Ta ob-braz je bil brez kože in mewa. namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi. ostri zobje so sc režali nad golo. silno čeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt. 11 Naprej... marš!"' Kompauija se je sunkoma za-, okrenila ter se napotila s čvrstimi koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik; visoko znad megle se je dvigal njegov črni plaše. — \ A • ^ . . ' GLAS NAHODA, 1". ,TCX. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI KOMAH. Francoski spisal Emile Oaboriau. — Za O. N. priredil O. P. 1- i Nadaljevanje.) — Tako — je rekel preiskovalni sodnik, — prefekt vas je po- »'al k meni v »lučaju, da tri postale potrebne gotove preiskave. — Du, gospod. P ipolnonia sem vam na službo. Uokpod L»kok jc onega dne nataknil lasuljo redkih las one iiedol«»čcue barve, katere imenujemo pariško plavo. Brke so bile iste barve, namazane s slabo dišečo pomado. Njegove velike oči so bile \.tlt-ti >krite \ jamicah ijx kadar je odprl svoje tenke ustnice, so se pokazali veliki, riueni zobje. Njegov obraz ni drugp.ee izražal ničesar posebnega. Bil jc precej podoben mešanici strahopetnosti, domi-fc!ja\osti in zadovoljstva. Popolnoma nemogoče je bilo prisoditi lastniku tega obraza ie mulo inteligence. Človek je nehote gledal, kje l o /.apii^il golšo Krešnjar, Ki jc skozi trideset let sleparil s svojimi Iraki in iglemi ter »e nato umaknil z velikim ttoh'xikom, bi imel |,riMi/no tako glavo Njegova »uknju jc bila po*lobna vsem suknjam in njegove hlače vsem drugim hlačam. Katlar je govoril, je držal v roki majbno skatljieo iz prosojne roževine. napolnjeno s sladkorščki ler opreiMljcno sliko mične. dobro oblečene ženske, brez dvoma "pokojuc". Ko je šel pogovor naprej, soglasno s tem, če je bil zadovoljen ali vznemirjen, je gospod l.ekok vzel v *i>ta en bonbon ali pa zamišljeno zrl ua sliko na škatljiei. 1 Potem ko je dolgo časa študiral moža, je preiskovalni soduik skomignil z rameni. — No, — je rekel gospod Domini konečno, — ^"tlaj, ko ste tukaj, vaui hočemo pojasniti, kaj "se je zgodilo. — To je popolnoma nepotrebno. — je odvrnil Lek>>k z zado-( \oljnim obrazom. -— Popolnoma brez potrebe, gospod. — Kljub temu je potrebno, da veste... j — Kaj! To, kar \e gospod sodnik.' — ga je prek nil detektiv. —( Tu mi je že znano. Soglašamo v tem, da je bil to umor, s tatvino kot motivom in pričnimo *> te točke. Truplo grofi.ee so našli. — ne pft uuega grofa. Kaj še nadalje? Berta, priznan maiovrednež, Je aretiran. Urez dvoma zasluži malo k< zui. (iespin se jc vrnil pijan. O, žalostni* obtožbe se je l\ ignilo proti temu Oespii'u! Njegova preteklost je obžalovanja vredna. Ni znano, kje jc prt*živel noč,.011 noče (dgovoriti. ne navede nobenega alibi ja, — res, to je težka stvar. Gospod Planta se je ozrl v detektiva z vidioin zadovoljstvom. — Kdo vi;m je povedal o vseli teh stvareh? — je vprašal preiskovalni sodnik. | —No, vsakdo mi jc nekaj povedal. — A kje? — Tukaj. .Jaz sem bil tukaj že dve uri ter sem čul celo govor župana. Zadovoljen z učinkom, katerega je proizvedel je vzel gospod Lekok nadaljni bonbon. — Vi se torej niste zavedali? — jc rekel sodnik, — da sem čakal na vas? — Oprostite mi, — jc rekel detektiv. — Upam, da boste tako dobri ter me poslušali. Vid:te, neobhodno potrebno je študirati tla. Treba se je oareti naokrog ter postaviti svoje baterije. Jaz hočem ujeti splošne govorice, — javno mnenje, — kot pravijo, da 6iu ne zaupam. > — Vse to — je odvrnil gospod Domini strogo. — ne opraviči vašega zakasnenja. ^ ' Gospod Lekok sc je nežno ozrl na sliko. % — Gospod sodnik. — je rekel, — vprašati vam je treba le pri prefekt uri in izvedeli boste da poznam svoj posel. Velika potrebna itvar, v namenu, da se izvrši iskanje, je ostati nepoznan. Policija ni priljubljena. No. če bi vedeli, kdo da sem in zakaj sem tukaj, bi lahko šel ven, a nikdo bi mi ne povedal ničesar. Lanko bi stavil vprašanja, — in prinesli bi mi na krožniku sto laži. Ne zaupali bi mi ter drfali svoje jezike za zobmi. — Popolnoma resnično, popolnoma resnično, — je mrmral gospod Planta. ki je škušal podpreti detektiva. Gospod Lekok pa je nadaljeval: — Ko sem torej izvedel, da pojdem na deželo, sem si nataknil kmečko obleko in kmečki obraz. Dospel sem semkaj in vsakdo, ki me j*1 videl, si je rekel: To je čuden pajac, a ne slab človek. — Tako sem skakal naokrog, poslušal, govoril ter pripravil druge do govora. Informiral sem se. nabiral migljaje in nikdo si ni belil glave ra-d mene. Ti ljudje v Ore i val u so pozitivno očarljivi. Pridobil sem si /c par prijateljev ter sem povabljen na vef-erjo. Gospod Domini ni ljubil policije ter je to komaj prikrival. On s« je rajše podvrgel njenemu sodelovanju kot pa ga sprejel, kajti brez policije ni mogel izhajati. Ko je poslušal Lekoka, ni mogel drugega kot odobriti to. kar je rekel. Oziral pa se je vanj z očesom, ki ti bilo nikakor prijazno — Ker veste toliko o tej zadevi, — je pripemnil suhoparno, — '•orno nadaljevali s preiskavanjem pozorišča zlo'ina. -— Popolnoma sem na razpolago vašim poveljem. — odvrnil detektiv na kratko. Ker je vsakdo vstal, se je poslnžil te prilike ter ponudil gospodu Planti en bonbon. — Gospod jih mogoče rabi ? Planta, ki ni hotel odkloniti, je vzel cn bonbon in obraz detek-1 tiva je postal zopet jasen. Javna simpatija mu .je bila prav tako potrebna, kot je vse21 velikim komedijantom. Šesto poglavje. Gospod Lckok je bil prvi, ki je dospel do stopnjie in madeži krvi so takoj izzvali njegovo pozoruist. — O. — je zakričal pri vsakem madežu, katerega je videl, — o, ti lopovi! Gospod Curtoa je bil zelo giujeu. ko je videl toliko čuta v detektivu. Slednji, ko je šel naprej po stopujicah. je nadaljeval: — Ti lopovi: Ne puščajo tako pogosto sledov kot so ti, — ali jih saj izbrišejo. Ko je dospel do prvega odstavka ter vrat oudourja, ki so vodila v sabo. se je ustavil ter proučil, predno je vstopil, pozicijo sob. Nato je vstonil v budoar ter rekel; — Pojdimo. Ne vidim še jasno poti. — Meni se zdi, — je pripomnil sodnik, — da imamo že dosti \ažuega materijala, da pomaga pri vaši nalogi. Jasno je, da jc Ge-spin. če že ui sokrivec, vsaj vedel nekaj o tem zločinu. j Gospod Lekok se je zopet poslnžil slike na škatljiei. Očividno I je hotel nekaj povedati dragi "pokojnici", česar si ni upal reči na-1 ; __________________________- 1 — Jaz vidim, da je Gespin resno komprimitiran. — je rekel. — Zakaj ni hotel povedati, kjer je preživel noč? Eazventega pa jc javno mnenje proti njemu in temu jaz ne zaupam. Detektiv je stal sam sredi sobe. kajti vsi drugi so na njegovo prošnjo ostali na pragu ,se pozorno ozirali naokrog ter iskal pojasnila za strašni nered v sobi. — Bedaki, — je vzkliknil ogorčeno, — dvojni lopovi! Oe more ljudi, da jih oropajo, ni še nobenega vzroka, da bi razbili vse v hiši. Previdni ljudje ne razbijajo pohištva. Nosijo s seboj lepe ključe. k? ne delajo nobenega ropota. Bedaki! Človek bi rekel... Ustavil se je na široko odprtimi ustmi. — Ej, mogoče pa vendar niso tako bedasti. Priče tega prizora so ostale nepremično pri vratih, zasledujoč z zanimanjem, pomešanim s presenečenjem, gibanja detektiva. Pokleknil je ter šel s ploščnato roko preko debele preproge, siedi med razbitim porcelanom. — Vlažen je zelo vlažen. Vse kaže, da ni bil čaj popolnoma izpit, ko so se ubile čašice. — Mogoče je cstar!o neka eaja v posodi, — je predlagal gospod Planta. — To vem. — je odvrnil Lekok, — kajti ravno sem hotel reči to. la vlaga ne more določiti natančnega trenutka, kedaj je bil zločin izvršen. — To pa dela ura in sicer zelo natančno,--je pripomnil župan. — Župan pojasnjuje v-svojih zapiskih, — -c- rekel preiskovalni sodnik, — da se je kolesje ure ustavilo, ko je padla. Bila je čudna ura, — je rekel gospod Planta. — na katero sem postal pozoren. Kazalo kaže dvajset minut po tretji uri. Mi pa vemo, da je bila grofica v polni toaleti.'ko-je bile zadeta. Ali je bila pokonci ter srebala čaj ob treh zjutraj? To je komaj vrjetno. — Tudi meni se je zdela ta okoliščina čudna. — je rekel gospod Lekok, — in raditega sem tudi rekel: Ej, mogoče niso tako bedasti. Poglejmo stvar. Dvignil je uro z veliko preA-idnostjo ter j) postavil na kamin, popolnoma pokonci. Kazalo pa je še vedno kazalo dvajset minut po tretji uri. I — Dvajset minut po treh — je rekel. — Ljudje ne zavživajo čaja ob tej uri. Še manj običajno pa je, da se mori ljudi ob belem dnevu. t Odprl je vratica z nekoliko težkočo ter potisnil kazalec do pol štirih. ' Ura je pričela biti enajsto uro! 1 i — Dobro, — je vzkliknil Lekok zmagoslavno. — To je resnica, — je nadaljeval, potegnil iz žepa škatljico ler vzel iz njen en bonbon. Priprostost tega razkritja je presenetila vs? navzoče. Misel, da bi preiskusil uro na ta način, ni prišla preje nikomur. Prav posebno presenečen je bil gospod Curtoa. — To je človek, — je rekel doktorju v uho, — ki ve. kaj hoče. — Ergo, — je nadaljeval Lekok, ki je očividno znal latiuski. — imamo tukaj, ne divjake, kot sem mislil izprva. temveč lopove, ki so znali gledati preko koneev svojih nožev. Nameravali so nas zva-ibiti s sledu s tem, da so nas skušali prevarati g'ede ure. — Jaz ne uvidim popolnoma jasno njih nair.ena, — je režel žu-'pan boječe. i — In vendar je to zelo lahko, — je odvrnil gospod Domini. — Ali ni bilo v njih interesu, da izgleda, kot da je bil zločin izvršen potem, ko je odšel zadnji vlak proti Parizu.' Gespin, ki je zapustil svoje [tovariše na Lvons-postaji ob devetih, je lahko dospel semkaj ob desetih. umoril grofico in grofa, se polastil denarja, o katerem je ve-|del, da se nahaja v posesti grofa ter se vrnil v Pariz z zadnjim vlakom. — Ta domnevanja so zelo bistroumna, — je posegel vmes gospod Planta, — a kako jc prišlo, da se Gespin ni pridružil svojim tovarišem v Batignolles? Na ta način in do gotove mere bi lahko uveljavili alibi. (Dalje prihodnjič.) ZASTAVE lnilifc in im <»i>n ne ptMiBn. Garantiraš« iste ha Me S*. Izdeluje po nMnflh cenah vai rojak VICTOR NAVINSEK, 331 (ran SI., MKIUUGH, PL CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortland t St. New York Poa&ne knjige. Na ▼ Ameriko, Hitri računar .65 feati del i.ftt-Nemški abcednik J6 Nemško-angleaki tolmai .60 OMftUto igre, Pravilo dostojnosti ,S0 Revček Andrejček .M Sloveneko-angleiki slovar. trdo v platno ve- lentyevl£l, sen 1.60 Združenik držav 15 81ovensko-n«n^riovar Kranjske dežele a« (Janežič Bartol) 4.00 _ SloTanako-nemiki de- Zemljevid Evrope .SO verfek UM Velika eteneke mape _ . . Evrope 2.60 Zemljevidi: New York, nL,Ke*.,Colo.,Mottt Amari*. in Amerikan- Pa^ Minn., Wia, Wyo„ el 5 00 W. Ve., Alaska Knjiga sa lahkomiselne »aaki m h ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 - ** Pet tednov v zrakoplova 2.00 Mohtvenlkl. Doli s orožjem aB0 n . , Zbrani spisi Jako* Kajaki Glasovi, AleŠovee T pUtn ovešeno .90 Kako sem ee jas Kfrti. T vesano 1.80 Prvi del U8 T vezano 1.70 Dntgi del 1£5 Sveta Ura, Tretji del 1.00 v platno vesano 1.00 Cdabljanske slike. v nsnje vesano 2.00 Oetrti in peti del IM t kost vesano L 80 Opomba: VaročOom j« priložiti denarno vrednost, bodM v ptorin^potoj neka—Vd aH pojtnfli nem. Zastopniki "Bias Naroda" aino sa dnerntk^Qljui Marala". «»k sastopnlk lada potrdilo sa svetal katero je prejel In Jih mjakosi prlpo Naročnina as "Glaa Naroda" Je: celo letu ftt.00; aa pol leU ft.00, a Mrl meseca $2.«»; m Jstxt lato (UD *a> n MU Ist a, CM.1 Jacob iMfte. Jeam, Ca!*.: Frank Čkrabss. *nrhla. OW.: Pte«tr Calls. John Gcra. Fiaal Janesb In A Kodmr. WU% Gate.: Ud« CoeteUo. mstmI, Cele.: M*tU. Kernel], tadlaoapolia Irl: Alois Budsu. JUatob, lad.: Lambert Bolaku. torara. I1L J. Verb«, 830 / vora Aran* CUon OL: Joseph BoatW; Joeaph BHsb la Joseph Be*Oib lalM, m. Frank BamMrtu Vnefc Taarl«> tn Joka ZeleteL tlaMMtah, IIL: Frank Auguetlm. La Sail«. DL * ' ^If Matija Komo. Narth Chleasaw OL: Anton Kobal In Math. Opte. Sooth Chine«, DL: Frank Cera* SpHnsfleld. TO.: Matija Rarhani Wankegan. IIL: Frank Petkovilab Franklin, Kana. In okolica: Frank Leakovte. Py—teniae, Kaaaaa: Rok Firm. Mike PendL Kittailkr, 1P4.: Frank Vodoplvoa C/hlslnMbBf BAloBa s Frank Govla. Calmaet. BCch.: M. F. Robe la Panl Behalta CreMh. ftHoa.: Ixmla Govfla Gilbert, Mini.: L. VeaeL tUbhiag. Min. t Iran Porta. Virrinia. Mlaa.: Frank HroraCeh. EU, Minn.: Frank Govfe la Joeaph J. Peahal SL Laoia, Me.: Mike Grabrlaa. But Helena. Mat. Frank Hxellr. Great FalH, Maatsaai Math. Urtb. Gregor Zobsa Gewanda, N. L: Karl Sternlia. Little Falls, N. X.i Frank Maala A. Okolish, F. Poje la Alblo Poljanec. CeWinwaed. Ohio: Math. Slajmlk. Cleveland. OhUi Frank Bakaer, Thsrlaa KacM^a In Jakob llnUt Oaraln. Ohio: Louis Balaat, J. KsMi la It Oataaek. VDea, Ohio: Frank Kofjflhfe. Taoagsftm, OMas Anton KlkaM. Otegaa CLj, Ongvi " M. Joatia. Frank Jahfla ffc^flBffltQVp f^s Loch Hribar. Sreaghlen. Pa.: Anton Ipa«aa "" ^' '^r l Mil i Itu PaJk h Vid gatiSM. □arMgcw rs> Antoa Jartaa l>s Anton Kane gha. traale. Pa.: Cxpart. Pa.: Loola BapsaM. 'areat City, Pk: Mat. Kamla. FarreU. Pa.: Jerry Okova. Valentine PatarasL flfiinelmg. Ph.: Frank Novak. Irwia. Pa.: Mike Par««. John Polanc. Lanraa. Pa: Anton OeoUdB. Msnar. Pa.: tfana Bmm Pa • V^W MHp Prank Mafek la Wrmak. IhMI iekr " Ptllshaigh, Pa.: U. Jakobich. Z. Jakshe, Vine: Arch in I. Magister. Martin KOCUMR. HSHHBISp SVa e *atfli.Sf1*' , Anton Hi«, r rtis Orask. Pat Frank BeUhn, IVaaft Nawtan. flat - t jossoh XotasL , VftMe falVt V^s < f7 • I1 KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU J£JO IZ NSW YOUXJL BELVEDERE 16. junija — Trst FINLAND 9 iuli. — Cherbourg CANOPIC i7 Junlla — Genoa CRET1C 12 jU!l. _ Gerea KROONLANO 18 junU _ Havre SAXON IA 14 lull. — Cherfcourc 18 ,unl- ~ Havre MAURETANIA 14 lui. — Cbe»boura KOCH AM BEAU 18 junl. — Havre LA SAVOIE 14 mil. — Havre AMERICA 92 lunl. — Cherbouro P. MATOIKA V4 lull. — Genoa 25 lunl. — Havre LAPLAND 16 lull. — Cbe-boura ^Ih.rT:? * lunl- — Cherboura OLYMPIC te lull. — Cherbouro OLYMPIC 85 Junl. — Cherbourg ARGENTINA 21 jul.le — Tret S — Tret AMERICA « lull. _ Cne. bcura BERENGARIA 30 lun. — Cherboura KROONLAND 23 lull. — Cherbouro r^S^ONJ«* ^ .,u.nl- — i**noa ROCHAMBEAU ^ lull. — Hurt • ~ Havr* aquitan;a te i m. _ ^nerboum I u ■ — Charsaoeo PARIS 27 lull. — H*vf« ?? .I-«...,-. I lu: Gherbouro FlNLVNO 30 iui(. _ Cherbouro f .,U,.f* ~~ Havr* WASHINGTON 83 lull — cherboura ! !U,t- ~ Cherbourg ADRIATIC J avt,. — Cherbourfl FRANCE ___ 7 lull. — H.vr« CELV'IOERE H aufl. — ,rm* PRES. WILSON • lullja — Trr* MAURETANIA 11 avO. — Cherbourg Gt^de c*»n za vome listke In vse A.uge pojasnila, otmfe se na tr-Mko TtAXK SAKSEB STATE BANK____ttCortlandt St. New York. US.MAIL STEAMSHIP i COMPANYJ2 Direktna sluiba ix New Yorka in Bostona v Napolj in oraasn pri »VNETJU MEHURJA V«k» piluU {mid^ Varujte iepon*reab -----1 Black DiMMoi WMk. G. J. Porenta. CokaUm, W. VB.: Frank Kodu. Th—m, W. Ta: Primož Motlic. NBwaknee, Wl» : Joseph Tiatnlk. Slwkeygan, Wis.: Jnhn ft«mpfel ln H. Bv«Clta. West Atlis, Wis. Frank Skok iu Aut. IlcwSek. Katk Springs, WJB.: '«"1» T»nph«» h A. Ja«H» i R. M. S. P. i udobna Toinil NEW YORK . HAMBURG ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJA ORBITA - 2. JULIJA - 13. AVG OROPESA 16. JULIJA - 27 AVG Izborne udobnos.i ju pusaltrje t - THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. & BHOADW>v_NEW VCR* CUMCHOR Največji, najhitrejši parniki na svetu. Izborna postrežba potnlve-n. V vašem mestu ali bližini J« lokal. nI coent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA 27. JULIJA Vozni list za Dubrovnik. Trst aJl Heko i 100. Vojni davek Jo.t'0. Pr-ko Cherbouraa: BERENGARIA ........ Junija AQl'ITA NIA .......... 5. julija. MAi RET A NIA ........ 14. julija French Line COVPAGMIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE flOCHAMBEAU ............ 18. junija LA SAVOIE ................ 18. lunlla CHICAGO .................. 25. junija PARIS ...................... £S. lunlla LAFAYETTE .................. 2. julija Olraktna Zalem lika sveža Iz Pariza « vee glavna točke Juooalavlle Hitri parnlkl a Štirimi In ovema vijake* ma. Poaebe« zastopnik Junoalovanska vlada bo orieakal potnike ob prihodu na« lih patnlkov v Havru U.r Jih to{no od. prem 11 kamor ao namenjenL Parnlkl Franeoake črta ao tranaeortlraff teketn volne na tlaote Sehoalewaiklh ve-laov brez vea nepriiike Za Slfkarte in cene verni alte v DRU2BIKI PISARI!, 19 Stati St,t N.Y. C- all pa pii lokalulh aeentlh. Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dn-brovnik (Gravosa) in Trst. BEIA-EDERE ...... 18. janijA COLUMBIA ...... 29. junJJm PREa. WILSON .... 9. jalljs Cene za Trst, Reka ln Dubror-uik--$100. in ?110. Potom listkov Izdanih za v«e kra- ie v Jugoslaviji In Srbill. RazkoSne ugodnosti prvega, drugega in tretlega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo orezola£no vlr^o. PHELPS BROTHERS. & 00. Passenger Deoartment 4 West Street New York NOVE COLUMBIA PLOŠČE >» 85c Slovenake. E4232) Drummer« par&d« m*r». E4«M» Mill vvonček. petje n.JT? JS* '°r"t- » Naprej saatave »lave. E4M8» , f^4,,. ▼ojaika. E4C89) Na tujih tleh. potje. 1 Oeaterrolch mllltaer mar«. ) Ko bi moj ljubi vedel. E7IHM) 91 Rejrtment. marl. B4t46) Se enkrat Ta objamem. > Grenadier mar«. vojaSka. ) Nedolžno oko. petle Fl«4) Ilolzbackerbaum mari E4M«) Haoamajatcrca v tejatru. j ) Hoch vom Dachateln mar«. »M«? EI117) »l-lerneder mar«, vojaika. V^T^n M,4ka 11 k . h, o > Hop. hop. »choelpolka ) Zaljubil M je vrabec. Šaljiva. „ ... . . „ G«tt) Drutlneke aladkwrtl v Clevelanda .E40JH!) Beautiful GIrl. polka. ) Od kod Je Špela doma. »aljlva. > Sky Rocket GcJlow. M . ^ f2«84) Auf der Aim. vaJcer Nemika vojaika godba. j ^ Poetillon »ar« rojaika. E1181) Roaenrer mar«. voJaSka. B2C0) Na zdravi pohod. mar«. ) Ana dem Hocharebir*. valcer ) Jeste ee po vi dam. mar«. Po dolgem Casn uo dobili prav« nemlke ploSOe, vojaška godba prve vprete, krasni vojaški marži ln raiserjL Dobili nao jib par tlsoC. Pravi glasni Colnmbia gramofoni od 130.00 do $375.00. Cenik v vseh jedkih Vam pofiljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte totel expressn! naslov, da blago prej dobile. Naročbo In deiiar (mcaey order) pošljite na: IVAN PAJK, 24 Main St., Concmaugh, Pa