GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. '494? CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 10. JULIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 33-933
Ostra polemika okoli urbanistične ureditve
Od Sulla do Pieraccinija - Podržavi jen je ali razlastitev parcel?
Eden izmed velikih kamnov spotike za desno krilo krščanske demokratske stranke in italijanskih liberalcev je Pieracci-nijev zakonski osnutek o urbanistični ureditvi. Socialist Pie-raccini je bil v dosedanji Mo-rovi vladi levega centra minister za javna dela ter je pre-osnoval zamisel krščansko demokratskega ministra Sulla o tem vprašanju, kako namreč preprečiti divjo špekulacijo z zazidljivimi parcelami no mestih, ki se nenehoma širijo na račun okolice zaradi doseljevanja z dežele, a hkrati potisniti cene parcel navzdol ter tako u-godno vplivati na ceno stanovanj. Ni dvoma, da je prav ta zakonski osnutek precej pripomogel tudi k zadnji vladni krizi, oziroma k zaostritvi nesoglasij med krščanskimi demokrati in socialisti.
Gotovo bo ta zakon pnšei na dnevni red tudi v bodoči vladi, zlasti ako bo to zopet vlada levega centra, to je Koali cije krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev. Sullov oziroma Pieraccinijev zakonski osnutek zasluži pozornost tudi sicer, in to kot poskus gotovo perečega vprašanja, ki ga postavlja širjenje mest in hkrati namestitve novih množic, ki pr.bajajo še vedno v velikem številu s podeželja v velika mesta. To vprašanje ni samo pereče za Italijo, temveč tudi za druge evropske države, ki ga skušajo u rediti skladno s svojimi gošpo-darsko-socialnimi razmerami in teorijami, ki prevladujejo v njih. Bivšemu ministru Sullu, ki je znan že po zakonu, kateri daje pravico občinam, da u vedejo poseben davek na povišano vrednost parcel, pripisujejo namen, da je hotel zakon o urbanistični ureditvi zasnovati na nekaterih načelih, ki so bila uveljavljenja v socialističnih državah, kakor na Poljskem in tudi v Jugoslaviji. Sullo je nameraval nacionalizirati vse parcele, ki bi jih potreoovale velike mestne občine za nadaljnjo izgradnjo, in sicer stanovanjskih zgradb, ureditev potrebnih parkov ter zelenih pasov v smislu sodobnih urbanističnih načel. Država naj bi postala lastnica gradbenih parcel, na katerih bi lahko stale zasebne zgradbe; lastniki teh bi jih lahko uporabljali in tudi prodali oziroma izločili v dediščino. Krščansko demokratska desnica, liberalci pa tudi lastniki parcel so se uprli Suliovim namenom, ki jih je bilo to.iko teže izvesti, ker je prevladalo mnenje, da so proti sedanji ustavi Italijanske republike.
Pieracclni je verjetno prav zaradi tega odpora iskal drugačno rešitev, ki bi bila bližja" u-stavi. Zazidljive parcele naj bi povsem razlastili a jih nato prodali. Ta rešitev naj bi bila toliko bolj sprejemljiva, ker že obstaja star zakon, ki dopušča razlastitev parcel za izvedbo javno koristnih načrtov. (Prav po tem zakonu iž prejšnjega stoletja razlaščajo na Tržaškem velike površine slovenske zemlje). Ta zakon naj bi se nekako posplošil; pravniki namreč izrecno naglašajo, da ta zakon dovoljuje razlastitev v izjemnih primerih. Parcele v mestnem o-kolišu, katerih cena se zaradi širjenja mest naglo dviga, naj bi razlastili po cenah iz leta 1958? Te so bile seveda mnogo nižje, kakor so današnje cene. Opozicionalce je Pieraccini skušal prepričati, da bi s takšnim znižanjem cen znižali tudi ceno stavb, ki bi na njih stale in s tem tudi stanovanj. Nasprotniki Pieraccinijevih zamisli odgovarjajo, da predstavlja cena za parcelo samo 20 odst. celotnih stroškov za graditev stanovanj; poleg tega bi z znižanjem cer.e parcel na raven iz leta 1958 malo pridobili, ker bi bila združena vsa akcija za razlastitev ne samo z velikanskimi izdatki za odškodnino, temveč tudi z drugimi formalnostmi, ki dejanske predstavljajo veliko izgubo časa in nove stroške. Jasno je tudi, da bi bili na boljšem tisti lastniki parcel oziroma stanovanjskih stavb, ki so bile že dograjene in ki bi jih novi zakon ne zadel. Novi zakon bi razločeval dve vrsti parcel, in sicer tiste, na katerih bi lahko zidali stavbe, in druge ,ki bi jih občine uporabile v druge namene, kakor za parke, «zelene pasove«, ceste itd. Lastniki zazidljivih parcel bi mli na boljšem, ker bi jim šla večja odškodnina.
Doslej še niso razč ščeni pojmi glede nadaljnjega postopka od trenutka, ko bi država, oziroma občina razlastila zazidljive parcele. Deloma oi občina pravico do uporabe razlaščenih parcel prodala zasebniKom na dražbi, ko bi pa šlo za parcele, k' jih je treba razlastiti iz posebnih razlogov »javnega interesa«, bi takšnih parcel ne prodali na javni dražbi, pač pa na zasebnih pogajanjih.
Nasprotniki Pieraccinijeve urbanistične ureditve trdijo, da bi njena izvedba, to je samo odškodnina, ki bi jo bilo treba plačati razlaščenim, zahtevala velikanski izdatek, to je nič manj kakor 12.000 milijard iii; res je sicer, da bi se dala preosnova izvesti postopoma. Takšna obremenitev naj bi bila za itali jansko gospodarstvo, ki ga je tre-
ba zopet spraviti v ravnovesje, v tem času prevelika.
Že Sullov zakon o obdavčenju povečane vrednosti zazidljivih parcel, ki so ga občine po vsej Italiji seveda takoj uporabile, je v zradbeni industriji povzročil precejšnje vznemirjenje še posebno, ker še ni praksa pokazala, kako se bo zakon izvajal in v kakšni meri bo vplival na cene gradbenih parcel, ždi se, da je Pieraccinijev zakonski osnutek povzročil še večjo de-zorientacijo med ljudmi, k: imajo v rokah kapital in bi ga radi vložili v graditev stanovanj. Po poročilih iz velikih italijanskni mest, zlasti iz Rima in Milana, nastopa v gradbeni industriji precejšen zastoj, katerega posledice čuti že delavstvo, ki bi moralo biti prav zdaj najbolj zaposleno. Minister Colombo je v svojem znanem pismu, ki ga je naslovil na predsednika Mora navedel, da je okoli 20 odst. zidarskih delavcev brez posla. Posledice se čutijo tudi v proizvodnji gradbenega materiala, tako je poraba cementa obtičala in v tej industriji nastaja že nadprodukcija.
Giolitti za industrializirano gradbeništvo
Glede vzrokov, ki so dovedli do popuščanje gradbene dejavnosti v nekaterih velikih italijanskih mestih, se mnenja delijo, in sicer po ideološki gospodarski usmeritvi. Pristaši libe-
ralističnega gospodarstva, ki so zlasti v tisku zelo močni, trdijo, da je prišlo do tega zastoja zaradi velike podražitve delovne sile in zaradi napovedanih pre-osnov v gradbeništvu, katerih pobudniki so pristaši levega krila krščansko-demokratske stranke in socialisti. Posebno zakonski osnutek o urbanistični ureditvi, kakor ga je zasnoval Pieraccini, naj bi bil vznemiril gradbena podjetja in kapital.
Vsekakor je kriza zadela predvsem majhna gradbena podjetja, ki jih je zelo mnogo. V Italiji je okoli 50.000 gradbenih podjetij, od teh naj bi bilo okoli 95 odst. majhnih. Gradbeni program, kakor sta si ga zamislila bivša ministra socialista Giolitti (za proračun) in Pieraccini (za javna dela) ža dobo petih let predvideva ustanavljanje velikih gradbenih podjetij z državnim kapitalom, ki bi bolj ustrezala zahtevam današnje gradbene tehnike. Poskrbela bi si boljo opremo in tako industrializirala gradbeništvo. Poleg tega bi se bavila tudi z znanstvenim proučevanjem. Proizvajala bi tudi gradivo in uvedla sistem montažnih hiš.
Po Giolittijevem in Pieraccini-jevem načrtu naj bi samo še okoli 32 odst. gradbene pobude ostalo v rokah zasebnikov. Ostala podjetja bi gradila s posredno ali neposredno državno pomočjo. Danes znaša državna u-deležba na tem področju komaj 5 odst., pač pa država z raznimi posojili na dolge roke podpira stanovanjsko graditev.
Ekonomske cene v ZSSR
Za zdaj samo v težki industriji, pozneje v vsem gospodarstvu
Sovjetsko ministrstvo za državne finance je v posebni o-krožnici na ljudske gospodarske svete in upravo težkih industrijskih podjetij naslovilo posebno okrožnico, ki vsebuje navodila za izvedbo odloka, po katerem je treba v težko industrijo uvesti ekonomske cene. Pozneje, in sicer do 1. januarja 1966 bodo uvedli ekonomske cene v vse sovjetsko gospodarstvo.
V smislu navodil finančnega ministra je treba uvajati ekonomske cene tako, da ne bo pri tem trpela država. Minister priporoča vsem podjetjem, ki proizvajajo surovine, in obratom težke industrije, naj v nove ekonomske cene vključijo vse proizvodne stroške pa tudi določen dobiček. Dokler se ne izvede ta presonova, bodo podjetja navajala obojno ceno, to je staro in novo ekonomsko ceno.
Ker se bo z uvajanjem ekonomskih cen blago podražilo, predvidevajo nekateri, da bodo od 1. januarja 1966 določili rublju novo vrednost na notranjem trgu. Da bi preprečili skok cen, bo država za prevoz po železnici, morju in po rekah ter cestah znižala prevozne tarife. Prevoz igra v sovjetskem gospodarstvu glede na obširno razteznost sovjetske države gotovo veliko vlogo.
Glede uvajanja enotnih cen v lahko industrijo se sovjetski strokovnjaki, sodeč po javnih razpravah v tisku, še niso povsem zedinili. Tudi v krogih komunistične stranke se v tem pogledu mnenja še delijo. Pristaši sodobnejše trgovine zagovarjajo uvedbo gospodarskega zakona ponudbe in povpraševanja; drugi so zopet mnenje, naj se uvede sistem vnaprej določenih prodajnih cen., ki velja za surovine in izdelke težke industrije.
Gospodarski krogi so mne-
nja, da bi bilo treba med proizvodnjo in prodajo na drobno uvesti še trgovino na debelo, ki naj posreduje med obema. Tudi v komunistični stranki se nagibljejo k takšni rešitvi. Podjetja za trgovino za debelo bi seveda morala v ta namen vpeljati tudi velika skladišča. («Die Welt» -Hamburg).
Dumping s sovjetskim steklom?
Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da je odkrilo, da se sovjetsko steklo za okna uvaža v Združene ameriške države v dumpingu. O tem bo obveščena carinska komisija, ki mora odločiti, ali gre v tem primeru res za dumping na škodo ameriške industrije. Ako bo komisija ugotovila, da je uvoz sovjetskega stekla proti predpisom zakona za podbijanje dum-pinga, bo uvedla še dodatno carino na sovjetsko steklo. Vprašanje je zdaj, kako naj komisija dožene, da se sovjetsko steklo prodaja po nižji ceni, kakor je v resnici vredno. To je še posebno težko, ker cene v Sovjetski zvezi določa država. V nekaterih prejšnjih primerih uvoza stekla je carinska komisija za presojo uporabila zanimivo merilo: za dumping gre v primeru, ako se steklo iz komunističnih držav uvaža v Združene ameriške države po nižjih cenah, kakor iz zahodnih evropskih držav. Isto merilo je komisija u-porabila tudi, ko je leta 1960 šlo za uvoz sovjetskih avtomobilov »Moskvič«. Prav tako je veljalo, ko je šlo za uvoz iz drugih evropskih vzhodnoevropskih dežel.
V prvih štirih mesecih tega leta so Združene ameriške države uvozile iz Sovjetske zveze za 90.000 dolarjev okenskega stekla.
Ali je to verna slika zunanje političnega in vojaškega položaja v Laosu in Vietnamu? Rusi in Kitajci, ki si sicer v svetovni politiki nagajajo, kjer le morejo, nastopajo složno proti Amerikancem v Laosu in Vietnamu? V resnici je sovjetsko zunanje ministrstvo te dni v posebni noti zahtevalo od Američanov, naj se umaknejo iz Južnega Vietnama in odpeljejo s seboj ves vojaški material. To sovjetsko potezo razlagajo tako, da je sovjetska politika hotela podpreti novo ofenzivo Vietkonga, narodnega osvobodilnega gibanja, s severa proti jugu. čete Vietkonga podpirajo in oborožujejo tudi Kitajci. V Laosu so proti četam Patet Laa nastopila ameriška letala, ki jih menda ne vodijo ameriški piloti, z bombami in raketami. A-meričani se očitno ne namerav ajo umakniti.
Razvoj italijansko - češkoslovaške trgovine
Ali bi sc dal češkoslovaški tranzit čez Trst pospešiti ?
Nedavno je bil v Milanu občni zbor Italijanske trgovinske zbornice za češkoslovaško, na katerem so proučili razvoj trgovinske izmenjave med obema državama v lanskem letu. Povzemamo važnejše točke iz poročila, ki ga je podal tržaški delegat imenovane zbornice Franco Val-ta (član izvršnega sveta Združenja grosistov za razno blago, vključenega v Zvezi trgovcev).
Trgovinska izmenjava med I-talijo in češkoslovaško se ni lansko leto glede na količino trg°" vanega blaga mnogo spremenila v primeri s prejšnjim letom-Njena globalna vrednost je narasla od 37,5 milijarde lir Z-1962 na 38,5 mrd lir lani. Pač pa je bila v minulem letu očitna razlika med uvozom in izvozom: med tem ko se je vrednost uvoza (iz češkoslovaške) dvignila od 20,6 mrd na 25,3 mrd lir, se je vrednost izvoza (na češkoslovaško) zmanjšala od 17 na 13,5 mrd lir. Primanjkljaj v italijanski bilanci se je tako povečal od 3,6 mrd 1. 1962 na celih 12 mrd lir v preteklem letu. V gornjih podatkih se jasno odražajo težave, v katerih je italijanska plačilna bilanca s tujino.
Ako se ozremo na prispevek Trsta k italijansko - češkoslovaškim trgovskim stikom ugotovimo, da je trgovina med Trstom in češkoslovaško prav nepomembna, saj se omejuje zgolj na nekaj pičlih proizvodov. Lansko leto je šlo čez Trst blago v vrednosti 1,1 milijarde lir, in sicer večidel v uvozu (steklo, stekleni in keramični izdelki); vendar lahko Trst nudi italijansko - češkoslovaški izmenjavi mnogo večji prispevek kakor v zadnjih letih. Takoj po drugi svetovni vojni je namreč Trst predstavljal važno odskočno desko za češkoslovaško blago namenjeno v tujino. Tržaški mednarodni velesejem je prvi v povojnih letih dal pobudo za trgovsko sodelovanje s Češkoslovaško, saj so prav na njem prvič kontingentirali uvoz češkoslovaških proizvodov v Italijo. Kaže, da ima češkoslovaški trg še mnogo proizvodov, ki jih
mi še nismo nikdar uvozili, ali pa takih, ki smo jih doslej uvažali le v makenkostnih količinah. čehoslovaki bi prav gotovo bili naklonjeni povečanju svojega izvoza v Ialijo čez Trst. Trsta kot važnega mostu med češkoslovaško in Italijo ter čezmorskimi deželami ne smemo zavreči, tembolj zato, ker je ohranil svojo vidimo vlogo vezi med češkoslovaškimi in drugimi operaterji tudi v poslednjih letih, ko je bil že skoraj izključen iz gospodarskega sodelovanja o-beh držav. Znaten del uvoza češkoslovaškega blaga predstavlja namreč le nekake protipošiljke za pristaniške usluge Trsta češkoslovaškim operaterjem. (Lani je šlo čez našo luko okoli 400.000 ton češkoslovaškega blaga v tranzitu ali skoraj prav toliko kakor predlanskim).
Pametno bi bilo, ko bi češkoslovaška delegacija najvidnejših strokovnjakov z vseh gospodarskih področij obiskala naše mesto in izmenjala misli s tržaškimi industrijci. Češkoslovaški delegati bi se tako prepričali o resnosti naše industrijske dejavnosti in o naši proizvodni zmogljivosti. Dognali bi tudi, da so naši proizvodi in polizdelki primerni za češkoslovaški trg in da bi jih lahko uvažali po res ugodnih pogojih.
Ameriška živina za Italijo
Neko italijansko podjetje je kupilo v Združenih ameriških državah 700 glav goveda za zakol. Živino bodo jutri vkrcali na ladjo v Norfolku (Virginia). Gre za prvo večjo pošiljko ameriške živine v Evropo v zadnjih petdesetih letih. Kot znano, primanjkuje skoraj v vseh evropskih državah mesa, v prvi vrsti zato, ker ga Argentina zdaj manj izvaža. Evropske države bodo kupovale meso v Združenih ameriških državah, ker je tam znatno cenejše. Pošiljka goveda Italiji je vredna okrog 100.000 dolarjev.
Gorenjska sodi nedvomno med najprivlačnejše bisere slovenskega in jugoslovanskega turizma. Vrsto let je trkalo na vrata vprašanje: kako krepiti postojanke zimskega turizma na Gorenjskem? Razne pobude so se nizale, ni pa še povsem zanesljive rešitve na to vprašanje. Čutimo mnoga pobudna prizadevanja. Ta oreh terja krepke zobe in mnogo denarja.
V vrsto pobud sodi med drugim povabilo ge. Margareti in g. Eriku Walsoe, lastnikoma hotela «Derby» v Davosu. Prišla sta kot gosta v Slovenijo, da si ogledata nekatere hotele na Gorenjskem in v Ljubljani ter povesta svoje mnenje.
Že na prvi hip sem se prepričal, da sta odlična strokovnjaka v hotelskem vodstvu. Ga. Margarete je razgledana ter estetsko in kulturno izobražena; hotelska oprema in arhitektura sta njen »konjiček«. Tudi konjski šport je pri njej zelo v čislih. Hkrati s svojim otroki omenja svojo žlahtno plemensko kobilo »Ca-milo«, ki je v zimski sezoni na voljo njenim hotelskim gostom za jahanje in vožnjo s sanmi. Hotel «Derby» posluje namreč le v zimski sezoni, čez poletje je zaprt. Ga. Margarete je razen tega zelo odkritosrčna. Svoje misli, vtise in presojo stisne v polsekundno sodbo. Njen mož, g. Erik Walsoe, pa nima mnogo smisla za intuitivne, estetsko sentimentalne reči: strogo poslovno usmerjen hotelir je, ki lahko ob njem marsikaj izveš in strokovno pridobiš.
VTISI DVEH ŠVICARSKIH GOSTINSKIH STROKOVNJAKOV
«Ce boste še gradili hotele,
jih zidajte v lastnem značilnem slogu»
Njune sodbe so bile gotovo dobronamerne in vsekakor značilne. Zato naj vsaj nekatere povzamemo v zgoščeni obliki, saj bodo nemara koristne tudi drugim slovenskim gostinskim in turističnim strokovnjakom, ki imajo v »Gospodarstvu« svojega dobrega svetovalca in zvestega prijatelja.
BOHINJ JU JE OČARAL
Oba, ga. Margarete in g. Erik, sta zapela toplo hvalnico zlasti bohinjskemu »Zlatorogu« in Bohinju sploh. Vse to bohinjsko okolje ju je, kakor je čutiti ob pogovorih z njima, povsem očaralo. Vse jima je bilo všeč: arhitektura, hotelska oprema, kuhinja, stopnja postrežbene kulture, okolica itd. Bohinju napovedujeta lepo prihodnjost, če pojdejo pravilna, investicijska prizadevanja v tej smeri dalje. Celotno okolje nudi po njunem mnenju lepe možnosti za razna zimskošportna igrišča in podobne naprave, ki so privlačne za zimske turiste.
To velja tudi za Bled in njegovo neposredno turistično zaledje, Kranjsko goro itd.. Bled
jetna turistična postojanka, ki pa bo lahko sorazmerno predor-neje uspevala v poletnih mesecih. Zelo se čudita, da si ne poišče Bled ustreznega obrestova-nja v pobudah, glede na zanemarjenje termalne kopalne možnosti. V skrbi za nočno razvedrilo gostov bi bila priporočljiva višja kvaliteta (orkestri, programi itd.). Pohvalila sta zlasti »Toplice« in »Parkhotel«.
Priznavata, da je oblagodari-la narava Kranjsko goro z mikavnimi motivi. Sicer pa glede turistične civilizacije ne ustreza. Tu bodo potrebne še dokajšnje investicije. Zamisel »Prisanka« se jima zdi arhitektonsko neposrečena.
O LJUBLJANSKIH
HOTELIH
Tudi o ljubljanskih hotelih sta povedala svoje mnenje. Prav nadrobno in strokovno pretehtano. Na splošno jima notranja ureditev ter oprema ugaja, manj pa arhitektura. Nista naklonjena sodobni hotelski arhitekturi, zlasti ne tam, kjer blešči aluminij. Ni trditi, da sta to ah ono odklanjala. Imel pa sem
v meščanskem, prostorsko dihajočem okolju hotela »Union«, četudi sta imela tudi za ureditve ostalih ljubljanskih hotelov pri-znalne besede. Povsod pa sta imela svoje pripombe v zvezi z zavesami, opremo kopalnic, ogledali, glede katerih imajo po njunih izkušnjah svoje posebno mnenje na pr. ameriški turisti, pa spet drugačno angleški, francoski ali italijanski turist.
V skopih minutah, ki sta jih imela na voljo, sta želela videti «Zlatorog». Zdel se jima je »perfekten«; odšla sta brez naj rahlejše opazke.
»ČE BOSTE SE GRADILI
HOTELE...«
Odkritosrčna sta svetovala: «če boste še graoili hotele, jih zidajte v lastnem značilnem slogu, usklajenem z okoljem. Nikar se ne ozirajte po tujih zgledih, po arhitekturi, ki za vas turistično ni zanimiva. Le po tej poti boste lahko pritegnili pozornost inozemskih turistov, ki jih zanimajo predvsem prvine posebne, samonikle arhitekture. Tudi so toplejši, bolj domači in bolj iskani manjši hoteli. To povemo, ker želimo vašemu turiz-
1 je po njunem mnenju tudi pri- vtis, da sta se najbolje počutila mu nadaljnjih uspehov.«
Tri fregate med Anglijo in Španijo
V	Veliki Britaniji živijo že pravzaprav v pravem pravcatem ozračju volilne agitacije. Laburisti (delavska stranka) so prepričani, da bodo na prihodnjih parlamentarnih volitvah izvoje-vali oblast in vrgli konservativce. Vodja laburistov Harold Wil-son nastopa danes v javnem življenju toliko bolj odločno.
V	to zvezo je treba spraviti tudi njegov nedavni nastop proti temu, da bi angleška vlada izdala Francu nekatere vojaške tajnosti v zvezi z gradnjo treh ali štirih fregat tipa »Leanders. Angleška vlada je nameravala prodati te tajnosti za nekaj milijonov funtov šterlingov. Wil-son je v parlamentu odločno protestiral, da bi Anglija sklepala podobne kupčije s »fašistič no« Španijo.
V	odgovor na VVilsonov nastop je Franco dal ukaz, naj vlada ne podpiše pogodbe o nakupu angleške licence za gradnjo treh ali štirih fregat omenjenega tipa. Za graditev teh ladij bi Španci porabili angleški material; ladje bi gradili v državnih ladjedelnicah v El Ferrolu in Cadizu. O vsej zadevi se je v angleških listih razvila precej ostra polemika, ker so konservativci računali, da bi Anglija s tem poslom precej zaslužila.
MEDNARODNI POLOŽAJ
ŠPANIJE
Socialistične države zavzemajo nasproti današnji Španiji, ki jo vodi še vedno tisti Franco, ki je v državljanski vojni tudi s pomočjo fašističnih čet iz Italije kruto nastopil proti ljudskim oblastem, še vedno povsem odklonilno stališče. Harold Wil-son je s svojim nastopom dovolj jasno nakazal smer bodoče zunanje politike laburistov, ako zmagajo pri volitvah.
Takoj po prvi vojni so zahodne vlade odklanjale Franca in leta 1946 so njegov režim priznale samo Argentina, Irska republika, Portugalska, Švica in Vatikansko mesto. Velika Britanija in Združene ameriške države so tedaj zahtevale, naj Franco odstopi. Danes priznava sedanjo Španijo že čez 60 držav. Španija praktično vzdržuje diplomatske stike tudi z vsemi državami, kjer niso na oblasti komunisti. V zadnjih desetih letih se je Španija vrinila skoraj v vse pomembnejše mednarodne organizacije-; tako v -UNESCO, Organizacijo združenih narodov, v mednarodno organizacijo dela in OECD (Organizaci-
Marcel Boateux, ravnatelj družbe Elecricite de France, je sestavil načrt glede potreb po električni energiji in električnih centralah, ki jih bi bilo treba zgraditi v bodočih desetih letih. Načrt zajema razvoj do leta 1975. Poraba električne energije se dviga iz leta v leto. Ni lahko prisoditi, koliko energije bi Francija potrebovala v letu 1975. V Ameriki se poraba po 1. 1945 dvigne vsako leto približno za 8 odsto. V Franciji je razvoj po-čašnejši. Posamezno gospodinjstvo porabi v Ameriki 3825 kilovatnih ur na leto, od tega 825 za razsvetljavo; francosko gospodinjstvo porabi samo 600 za razsvetljavo. Leta 1975 pojde za gospodinj sva v Franiji okoli 65 milijard kilovatnih ur.
Program družbe Electricitč de France gre za tem, da bi jedrske centrale postale bolj ekonomične. Posamezne jedrske centrale naj bi dajale po 500.000 kilovatov, to je skupaj okoli 30 milijard kilovatnih ur, to je 10 odsto vseh potreb. Hidrocentrale prihajajo čedalje manj v poštev.
KUHINJO
STA POHVALILA
Oba gosta, hotelska strokovnjaka, pa je nenavadno presenetila kakovost, izvirnost jugoslovanske kuhinje. Brez izjeme: kjer koli sta imela priložnost, se z njo seznaniti ter ob njej uživati, želela sta si predvsem divjačine in rib. Prvič sta bila namreč v Jugoslaviji in avstrijska hotelska kuhinja ju je prav na tem področju ob primerjavi s slovensko, jugoslovansko (izbor, okus, priprava, porcije itd.) dokaj razočarala. Po ustih se jima je kar cmokalo. Tudi naša rujna kapljica raznih vrst ju je navdušila. Opomnil sem ju na »poplavo« zlastih priznalnih svetinj, ki so jih deležna naša vina v okviru vsakoletnih mednarodnih vinskih sejmov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gosta sta se dogovorila za organizacijo jugoslovanske kuhinje v Davosu v delu zimske sezone 1964/65.
Seveda je nanesel pogovor tudi na vprašanja življenjske ravni v Jugoslaviji. »Vaši ljudje so zelo lepo oblečeni in se vedejo kulturno. Nato sva posebej postala pozorna. Njihova zunanjost kaže, da ste zdrav krepak narod, ki mu prav ničesar ne primanjkuje.«
Ob slovesu sta pripomnila, da ju je Jugoslavija v mnogih pogledih prijetno presenetila ter da si bosta želela še večkrat nazaj.
— vafr.
jo za gospodarsko sodelovanje). Vložila je prošnjo tudi za pri stop k Evropski gospodarski skupnosti, vendar se je njeni pridružitvi uprla Italija ter prav tako belgijski socialisti. Prvo vlogo v ta namen je napravila februarja 1962 ter jo ponovila letošnjega februarja. Vsa zadeva pride ponovno na dnevni red v Bruslju meseca oktobra. Vojaško se Španija danes organizira v skladu z namenom, da bi se pridružila Atlantski zvezi (Nato).
V	resnici je španska vlada dovolila Američanom, da so na španskih tleh postavili štiri vojaška oporišča in zadevna pogodba je bila obnovljena lanskega septembra za nadaljnjih pet let V zadnjih desetih letih je A-merika dovolila Španiji 70 milijonov dolarjev pomoči za gospodarski razvoj. Graditev oporišč je prinesla Špancem precej zaslužka. V zadnjih letih se na Španskem močno razvija turizem; lani je Španijo obiskalo okoli 10 milijonov tujih turistov.
Špancem niso naklonjene samo Združene ameriške države, temveč tudi Francija in Zahodna Nemčija, ki podpirata Španijo zlasti glede njenega prizadevanja, da bi se pridružlia Evropski gospodarski skupnosti.
Spletke okoli španskega prestola
V	diplomatskih in političnih krogih sploh je zbudila pozornost vest, da je Franco te dni sprejel princa Karla Huga Bou-bonskega-Parmo in njegovo ženo nizozemsko princeso Ireno. Ta vest je bila toliko bolj senzacionalna, ker so tuji listi priobčili fac simile pisma proti Francu, ki naj bi ga bil Karel Bourbonski pisal 70-letnemu Ma-nuelu Fal Condeu, nekdanjemu voditelju »karlistov«. To monarhistično gibanje izvira že iz devetnajstega stoletja, ko se je Don Carlos boril za kraljevski prestol proti Bourboncem. Večina karlistov ima danes Francisca Xaviera Bourbonskega - Parmo, 75-letnčga očeta princa Karla. za zakonitega španskega kralja. Toda namene karlistov odločno pobija Don Juan, sin bivšega kralja Alfonza XIII., ki je vladal še nedavno. Don Juanu je danes 51 let in živi na Portugalskem, njegov sin Juan Carlos, ki mu je 26 let pa v Španiji. Franco je v zadnjem času pokazal, da je naklonjen prav temu,
Njihova proizvodnja se bo povečala za 1,5 do 1,7 milijarde kWh na leto, o je skupno za 15 milijard kWh. Francozi bodo gradili predvsem termične centrale, in sicer po 600.000 kWh, današnje pa proizvajajo po 250.000 kWh. Do leta 1975 nameravajo zgraditi 70 termocentral. Zmogljivost termocentral se bo dvignila za 125 odsto.
Nekdaj 6 mesecev - danes 6 ur
Na mednarodnem lesnem dnevu med tržaškim velesejmom je bilo na dnevnem redu tudi strokovno predavanje Francoza Alfreda Bouleta, načelnika oddelka za gozdarstvo pri kmevHski zbornici v Kamerunu. Boulet je v uvodu omenil, kako se vezi med zemeljskimi celinami, zaradi napredka tehnike in prometnih zvez čedalje bolj utrjujejo. Ko je pred 40 leti odpotoval iz stare Evrope v Afriko, je vožnja iz Pariza v Jakunde trajala 35 dni. Dvanajst let pozneje, ko se mu ni bilo treba več voziti s parnikom, temveč je lahko že uporabil letalo, je traja;a pot samo 8 dni. Takrat so morala letala na letališču Villa Cisne-ros pristajati še ob ročnih svetilkah. Danes, to je po nadalj-nih 25 letih, preletiš razdaljo iz Pariza že v osmih urah. »Lahko navedem še druge podatke, v tem pogledu zanimive,« je deial predavatelj. Kdor je v tistih časih hotel potovati iz Evrope do meje puščave Sudanskega čada, npr. do Abeke, je potreboval 6 mesecev, in sicer z vlakom, parnikom ter ladjo na KOiesa, nato na konju, potem zopet peš in končno na velblodu. Za potovanje, za katero so tedaj potrebovali šest mesecev, zadostuje danes šest ur, seveda v letalu!
Ta napredek v prometnih zve zah vpliva seveda ugodno tudi na razvoj mednarodnih stikov, a predvsem trgovine. Ni slučajno, da danes lahko govorimo o «Evrafriki», tako tesno sta ze povezani Evropa in Afrika.
VEČ STROJEV ZA POLJSKO KMETIJSTVO
Poljska si prizadeva, da bi svoje kmetijstvo čim bolj mehanizirala. še v tem letu naj bi kmetijskim posestvom izročili okoli 19.500 traktorjev raznih tipov in 31.000 prikolic. Letos bodo izdelali 2450 traktorjev in 6000 prikolici več kakor lansko leto. Kosilnic bodo izdelali 1500 (lani 800), strojev za sejanje 45.000 (7000 več kakor leta 1963).
kar pomeni, da želi izročiti oblast njemu.
PRINC KAREL IN IRENA
PROTI FRANCU?
V pismu, ki naj bi ga bil pisal princ Karel Hugo Bourbonski - Parma Manuelu Faiu Condeu, poziva princ na oborožen upor proti generalu Francu. Princ je še pred sprejemom pri generalu Francu zanikal, da bi bil on pisal to pismo.
mrns
Z motorjem kupiš posebne pravice
Davki so neprijetna in zato nepriljubljena reč, ne marajo jih ne državljani, ki jih morajo plačevati, pa tudi ne državniki, ki se jih radi izogibajo, ker niso popularni; novi ali povišani davki so vrgli že marsikatero vlado.
Socialisti so za novo povišanje davka na bencin, da bi pritekalo več denarja v državno blagajno. Zato jim italijanski liberalci očitajo, da so «an-timotoristin — nasprotniki motorizacije. če je res luko, potem bi jim človek moral dati prav. Kaj ni motorizacija ceste nekaj strašnega? Kje so ji postavljene meje, če pa so v neki industrializirani evropski državi v prvih štirih mesecih tega leta izdelali nič manj kakor 1 milijon avtomobilov; to je eno šestino več kakor lani v tem času? Ni treba, da se razumeš na zapletene račune o verjetnosti, ki sodi že v višjo matematiko (računstvo). Takšne računarje imajo velike zavarovalnice, da lahko proučijo umrljivost zavarovancev, koliko jih bo v določenem času iz katerega koli vzroka zipustilo ta svet in koliko denarja bodo morale izplačati za zavarovanje. Takšnega verjetnostnega obračunanja ne potrebuješ, ako hočeš napovedati, koliko ljudi se bo ubilo na cestah na ta ali drugi praznik, časnikarji, ki imajo za sabo količkaj izkušnje, ti to povedo že vnaprej, če lanskim številkam dodajo na koncu eno ali dve ničli, v razmerju pač s pomnoženim številom novih avtomobilov, pa bodo gotovo zaderi.
Jaz sem za svojo osebo še vedno nasprotnik motorizacije mnogo bolj iz drugega razloga. Dobro je znano, tako prše neki član belgijske akademije, da lastnik avtomobila kupi hkrati z vozilom občutek vzvišenosti, ki ga ustvarjata brzina in višji položaj, ki ga zavzema sam. tMotor zagotavlja torej človeku brzino, prednost pred pešcem, a motor je tudi dokument — vsaj tako misli njegov lastnik — višjega jpoložajal
Pešec je torej v vsakem primeru na slabšem, človek na motorju je zagospodoval na u-lici in na cesti. Na ulici so pešca že davno stisnili na pločnik, sicer niti tam ni več popolnoma varen, na drugi strani bomo kmalu dobili ceste, ki bodo za pešca sploh prepovedane, kakor vozilom z volovsko ali s konjsko vprego.
Tudi ko bodo motorna vozila še tako poceni in četudi socialistični predlog za ponovno zvišanje davka na bencin propade, se še ne bo mogoče znebiti bednega pešca. Sicer se ta lahko že danes dvigne nad motor, ko ta švigne pred njegovim nosom, z res iskreno kletvico. Res je, danes že v nekaterih sodobnih mestih z avtomobila lahko oddaš pismo na pošto, lahko tudi inkasiraš ček kar iz vozila, v avtomobilu lahko že popiješ «kapucinček». Pri vsem tem pa ni mogoče vsakega opravka izvršiti z avtomobilom.
Precej pozno sicer, toda o-blasti so vendar pričele misliti tudi na pešca. Za zdaj se še niso povsem zedinile, kam z njim: pod ulico ali nad ulico Sloviti arhitekt Corbusier je za to, da bi pešci ostali na ulici, vozila pa naj bi drsela nad njimi; v Londonu namerava /o za pešce speljati po novih stavbah jgosebne hodnike nekaj metrov nad ulico, a v nekaterih italijanskih mestih so prišla zdaj, v dobi motorizacije, na katero graditelji gotovo niso mislili, do veljave galerije pod hišami. Po mestih naj bi pešcu na določenih mestih (začrtanih z belimi progami) vozači dali prednost pa se druge signalne naprave naj bi mu pomagale pri prehodu čez ulico.
Prav je vse to, a vendar vse te signalizacije, in naprave ne bodo nič pomagale, ako ne pričnemo pri samem človeku: če ne vzgojimo v njem zopet sjroštovanja do človeškega bitja, ki je gotovo več vredno kot vsi motorji.
-Ih
Resnično delovne ljudi spoznamo po tem, da najdejo čas tudi za razvedrilo
(Jules Romains)
• • •
Iščemo resnico, najdemo pa negotovost	(Pascal)
V Franciji 70 termocentral
MEDNARODNA TRGOVINA
POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE LEVEGA CENTRA. Bivši predsednik, vlade
Pred ponovno podražitvijo kave?
Moro že skoraj teden dni tipk I
o razpoloženju štirih strank (kr-1 trjU.jej0’ -da. bo ce.na kav ščanskih demokratov, sociali-i stov, socialnih demokra-ov in republikancev), ki so sestavljale prejšnjo koalicijsko vlado levega centra — kakšno je njihovo razpoloženje za sestavo nove vlade v glavnem na isti podla-1 gi. V sredo je bil sestanek predstavnikov vseh štirih strank. Gre I
za to, da se sestavi skupen pro-11 . . . .	,	,___, ,____
gram, in sicer bolj določno, ka-l*™
za-
kavi na
mednarodnih borzah v tem poletju spet poskočila. Kot je znano, se je letos kava že enkrat podražila, namreč v začetku leta. Istega mnenja so tudi v a-meriških in angleških vladnih krogih. Podražitev pripisujejo dvema činiteljima: slabim vremenskim razmeram v Braziliji in pa manevrom revnejših dr-
T*5ggr.K;
da bo v tej sezoni brazilski pri-
Krščanski demokrati zahtevajo naj se vse radikalnejše gospo-darsko-socialne preosnove odložijo ter d& prednost ukrepom gospodarske narave, ki jih zahteva pobijanje inflacije' Poleg tega zahtevajo, da se zagotovi državna podpora zasebnim (katoliškim) šolam. Med socialisti je več struj, v glavnem Nenni-jeva in Lombardijeva. Nenni je očitno za obnovo koaicic jske vlade. Lombardi pa zahteva kotI vrečh načelnik levega krila izvedbo go- 1 spodarsko - socialnih preosnov Glavni tajnik De Martino je nekako v sredi med obema kriloma. On je izjavil, da levi center še ne pomeni težnje za u-vedbo socialistične družbe, temveč gre za napredno demokracijo, ki ima trdne politične in socialne smotre, kot jih določa ustava, če pa se uresničenje teh smotrov pokaže možno, kot se to kaže pri nas, bomo nadaljevali demokratičen boj za postopno uresničenje socializma.
STRAHOVITA NESREČA TOD MONT BLANCOM. V torek se je pod Mont Blancom, in sicer pod vrhom Aiguille Verte dogodila strahovita nesreča. S tega vrha se je udrl plaz, ki je odne sel s seboj štirinajst francoskih planincev; med njimi je bil tudi Charles Bozon, olimpijski zmagovalec. Poleg tega šo našli smrt v planinah štirje učitelji iz šole za hribolazce in devet planincev, ki so se pripravljali na poklic planinskega vodiča.
Trupla ponesrečencev so našli.
PO DE GAULLOVEM OBISKU V ZAH. NEMČIJI. Predsednik De Gaulle se je v Bonnu sestal z zahoanonemškim kanclerjem Erhardom. Tega je skušal pregovoriti za tesnejše sodelovanje med obema državama, ki naj bi postali temelj bodoče politične Evrope. Erhard se nikakor ne navdušuje za takšne načrte ter očitno ni pristaš tesnejšega sodelovanja "s Francijo, kakor je to bil bivši kancler Adenauer. Tudi zunanji minister Schroeder je pristaš Erhardove zunaje politike. Značilno je, da je «Rheinischer
ija 12.500, 6.000; Poljska 15.000, M; *R»itfuftja «600- «.000;
Merkur«, Adenauerjevo glasilo, | Madžarska 20.000, 5.000. Uvoz se
..	_ J_ll - i_m •	____ _ i _ i_ I hn Trr>pil c« nnrinc Irirvi nrorrlnrl
delek vrgel samo 11 milijonov vreč, dočim je znašal v zadnji sezoni 26 milijonov vreč. Zato bo tudi brazilski izvoz tokrat mnogo nižji; računajo celo, da ne bo presegel 4 milijone vreč, v tem ko je dosegel lani 19 milijonov vreč. Po najnovejših u-gotovitvah naj bi se letos svetovni pridelek sukal okoli 52,6 milj ona vreč (lani 67,8 milijona
Nedvomno bo' cena kavi po podražitvi ostala čvrsta po zaslugi Mednarodne organizacije za kavo, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti z namenom, da preprečuje kopičenje prevelikih zalog kave in pa konkurenčno tekmovanje s cenami med pridelovalci. Na ustanovitev imenovane organizacije je pristalo okrog 95 odst. držav uvoznic in izvoznic.
Kompromis glede kmetijskih pridelkov?
Na zadnjem sestanku kmetijskih ministrov iz držav Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju še niso mogli doseči sporazuma glede ureditve trgovine z rižem, govejim mesom in mlečnimi izdelki. Po 7-urni seji je prišlo do kompromisa, naj se vsa zadeva odloži do 31. julija. Ministri naj bi se zopet sestali 14. julija, da bi spet poskušali doseči kompromis. Na sestanku je prišlo do nasprotja med Nizozemci in Italijani.
NOVI KONTINGENTI ZA UVOZ SVININE
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo, da smejo italijanski operaterji u-voziti do 31. decembra letos iz Bolgarije, Poljske, Romunije in Madžarske naslednje kontingente prašičev in svinjskega mesa (prvo število pomeni število živih prašičev, drugo pa število stotov prašičjega mesa): Bolgarija 23
bo vršil s carinskim pregledom (dogana controllata) čez sledeče carinarnice:	Bolgarija - Trst
(12.500 glav, 6.000 stotov); Polj-ska-Ponteba (8.000, 1.000); Trst (5.000, 1.000); Fortezza (2.000, 500); Romunija - Ponteba (3.000, 6.000); Trst (3.000, 6.000); Napoli (1.500, 2.000); Bologna (1.000 st.
v zadnji številki napadel Schro-derjevo (Erhardovo) zunanjo politiko; list zagovarja tesnejše sodelovanje s Francijo. Ne gre za blok dveh držav, temveč samo za osnovo bodoče zahodne Evrope, trdi list. Tudi vodja bavarske katoliške stranke bivši minister Strauss kritizira Erhardovo in Schroedrejevo zuna njo politiko.
POPOLNA ENAKOPRAVNOST MED BELIMI IN ČRNIMI V AMERIKI. Končno je tudi ameriški senat odobril zakon o dr-žavljanjskih pravicah, ki ga je pripravil že prejšnji predsednik
J SaTa^ni? man? kakor Isl Ministrstvo za zunanjo trgovi-iti	man,J kakor °3|no je z odlokom od 30. junija
d^ Zakonski osnutek je ze pod- 1964J odobrilo uvozno in izvozno
pisM novi predsednik Johnson bla o listo ki jo je predlo-‘enr,Je bl1 tatoj ^uveljavljen.^ Gospodarska zbornica SR Splošno so Američani mirno slovenlje imenovanemu ministr-sPrejeh zakon o drzavljanjskih stvu v odobritev. Gre za trgo-pravicah, ki priznava tudi črn- vinsko izmenjavo med obmejni-P°p°In0 enakopravnost. 2e ma področjema Italije in Jugo-a časa Eisenhowerja je parla-lgjavije v okViru sejma «Alpe-
^?Spr6J r,čak0n’ kl.P™va Adno», ki je bil od 9. do 17. ma-popolno volilno pravico tudi ja v L’jubianl. Ravnateljstvo za črncem. Novi zakon priznava e- zunanjo trgovino dežele Furlani-™	drJ'ay’ja™! I ja-Julijska Benečija opozarja,
mesa); Milano (2.000 st. m.); Madžarska - Ponteba (10.000, 2.500); Trst (10.000, 2.500). Pre-notacije niso dovoljene, zainteresirani pa morajo predložiti pristojnim oblastvom ((carinsko deklaracijo« za ocarinjeni e.
Tržaški velesejem uspešno zaključen
Preteklo nedeljo se je zaključil 16. mednarodni velesejem v našem mestu. Udeležilo se ga je 1.137 razstavljalcev, od tega 510 tujih iz 24 držav. Razstavna površina je bila enaka kakor lani, sicer pa je ni mogoče razširiti, ker je sejmišče dobesedno obdano s cestami. Njegova površina bi se lahko povečala le v navpični smeri, kar pa bi pomenilo konec sejma. Ljudje namreč v današnjem času. udobnosti neradi vidijo stopnice — tudi če so premične, prav tako neradi bi se vozili v paviljonska nadstropja z dvigalom. Največji velesejmi v Italiji in tujini se raztezajo na desettisoče kvadratnih kilometrov daleč naokoli, zato bi bilo treba tudi tržaški sejem premestiti na primernejši prostor. Toda dognali so, da tako širnega prostora v ravnini, na katerem bi mogli namestiti že samo dosedanje število paviljonov (torej večjega od trga Unita) na tržaškem področju sploh ni (tu ne pride v poštev planota okoli Opčin ali pa prostrana zemljišča pri Žavljah, ker so predaleč od mestnega središča). Strokovnjaki so naklonjeni velikopoteznemu načrtu, po katerem bi ob obrežju med Rojanom in Barkovljami, nekako pod svetilnikom zasuli 800.000 kubičnih metrov morja v obliki kvadrata (300X300 metrov) in bi tako dobili površino 100.000 kvadratnih metrov; na tej bi po 4 letih intenzivnega dela, ki bi stalo težke milijone, a bi se vsekakor izplačalo, končno namestili sodobno in funkcionalno sejmišče. Na njem bi našli prostor veliki proizvodi težke mehanike, ki jih doslej niso nikdar prikazali na našem sejmu, spričo neposredne bližine morja pa tudi proizvode navtične industrije. Znatno prednost bi ob vsem tem predstavljali železniški tiri, ker bi lahko na sejmišče peljali razstavno blago kar z vagoni (pa tudi z ladjami).
Vse kaže, da je letošnji velesejem razmeroma uspel. Obiskovalcev so menda našteli več kakor lansko leto, prav tako so se glede na število navzočih strokovnjakov, gospodarstvenikov, operaterjev in industrijcev uspešno zaključili tudi strokovni sestanki. Glavni namen letošnjega sejma je bil navezati trgovske stike n gospodarskimi predstavniki novonastalih afriških dežel. Ta namen je bil dosežen ob pomoči, ki jo je nudilo upravi sejma italijansko zunanje ministrstvo. Drugi namen sejma pa je bil še bolj utrditi že obstoječe stike z zahodnimi in vzhodnimi evropskimi deželami. Kupčij je bilo sklenjenih precej.

Špekulacija z dinarjem
V poletnem času, ko se razvije turizem, se dinar vsako leto okrepi. Danes kupujejo banke v Trstu dinarske stotake po 78 do 80 lir, medtem ko so tisočaki cenejši (67). Prodajajo jih po 84 do 85, to je nad uradnim tečajem (83,3 lire za 100 dinarjev).
špekulacija cvete tudi na tem področju. V jesenskih in zimskih mesecih obračunavajo tržaški in goriški trgovci Jugoslovanom pri nakupu blaga dinarje po mnogo nižjem tečaju, včasih celo po 60 lir za 100 dinarjev. Premnogi te dinarje hranijo do poletja, ko jih prodajajo pod roko po mnogo višjih cenah.
Razmeroma visok tečaj dinarja privablja seveda čedalje več Jugoslovanov v Trst in Gorico; v zadnjem času jih je po Trstu res mnogo, in to iz najrazličnejših slojev, in tudi iz najbolj oddaljenih republik. Ne samo to, za Jugoslovane postane Skušnjava, da bi vzeli s seboj v Trst in Gorico kaj več dinarjev, toliko večja. To dobro vedo tudi jugoslovanski carinarji, ki so poostrili nadzorstvo na meji. Včasih imajo izredno srečo in najdejo pri potnikih lepe vsote neprijavljenih dinarjev. Pozorni so zlasti na ženske torbice.
NOTRANJA KUPNA MOČ FRANCOSKEGA FRANKA. U-vodničar pariške »LTnforma-tion« ugotavlja, da se tečaj franka nasproti dolarju in funtu šterlingu drži. Kupna moč franka na francoskem trgu pa popušča. Po razvrednotenju v letu 1958 je kupna moč franka oslabela za 20 odsto, kar pomeni nasproti blagu dejansko razvrednotenje.
TUJE VALUTE V (v fr. fr. od banke Dolar amer.
Dolar kanad.
Funt šterling Marka nemška Frank švic.
Frank belg. Goldinar niz.
Lira it. (za 10) Krona švedska Krona norv.
Krona danska Eskudo port. Šiling avstr.
Fezeta španska Pezo arg.
Kruzejro braz. Drahma grška Dinar jug.
PARIZU do banke) 4,898 4,525 13,715 1,2330 1,1360 0,0981 1,3625 0,78525 0 9540 0,6875 0,71 0,1713 0,19 0,0822 0,0270 0,0035 0,16*5 0,0061
Končno le blagovna lista
«Alpe Adria»
na vseh področjih ter izrecnoIJomtprpeirtmn
javnosti, tako še posebej v šolah, v javnih lokalih in na delu. Izrecno je prepovedano razločevanje ali zavračanje uslug iz plemenskih razlogov v hotelih, motelih, restavracijah, pri bencinskih črpalkah in v zabaviščih ter sploh vseh lokalih in pri vseh zasebnih napravah, ki so namenjene javnosti. To velja seveda tudi glede parkov, uporabe knjižnic itd. Proglašena je bila tudi popolna enakopravnost v šolah, črnci so kar takoj uporabili svoje pravice, zlasti v javnih lokalih; v premnoge izmed teh doslej niso smeli zahajati.
BEN BELA OBRAČUNAVA S PROTIREVOLUCIONARJI. Centralni komite alžirske narodne osvobodilne fronte je sklenil izključiti iz stranke bivšega polkovnika Mohameda Chabanija, ki je bil obtožen, da je prejšnji teden hotel izvesti upor proti vladi. Izključeni so bili nadalje Mohamed Boudiaf, Mohamed Khider, Hocina Alt Ahmed in Hasamit Moussa. Ait Ahmed se je že v jeseni umaknil v kabilj-ske gore, prav tako se skriva v planinah Hasani Moussa, bivši poštni minister. Poleg tega je bilo izključenih še pet drugih članov. Bivši minister za pravosodje Amar Bentoumi mora zapustiti parlament; prav tako naj se izključijo njegov brat Ab-delkadar Bentoumi in devet drugih poslancev, med temi tudi Hasani Moussa. Centralni komite, ki šteje 100 članov ter mu je predsedoval Ben Bela, je naročil politbiroju (17 članov), naj te sklepe izvrši. Bivšemu predsedniku alžirske skupščine ,Fer-hatu Abbasu je bilo prepovedano zapustiti stanovanje.
žaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, predložiti zadevne vloge na ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Ul. Genova št. 9 najkasneje do 31. julija. Podjetjem, ki bi predložila vlogo kasneje, bodo dodelili morebitne » Stanke kontingentiranega blaga. Vrednost trgovinske izmenjave v okviru sejma Alpe-Adria znaša 2 milijardi lir v posamezni smeri. Ministrstvo je odobrilo v bistvu
NOVA POGAJANJA ZA CIPER. V Ženevi so se začela na pobudo Organizacije združenih narodov nova pogajanja za re šitev ciprskega vprašanja. OZN je pooblastila Finca Tuomioja, naj v njenem imenu posreduje med Grčijo in Turčijo. Iz Ženeve je prispel bivši ameriški zunanji minister Dean Acheson o-čitno z namenom, da bi vplival na potek pogajanj ter dosegel spravo. Grki v glavnem odklanjajo sporazum s Turčijo in za htevajo priključitev otoka h Grčiji.
SMRT ZA POLITIČNO DELOVANJE. V Ankari so obesili nekdanjega polkovnika Talata Ay-demira, ki je sodeloval v vojaškem uporu 20. maja lanskega leta. Prejšnji teden so zaradi enake obtožbe usmrtili majorja Fehtija Bureana. — V Leopold-villu, glavnem mestu Konga, je vojaško sodišče obsodilo na smrt pet državljanov. Med njimi je neki trgovec, nadalje študent, ki se je nedavno vrnil iz Moskve, nekdanji podčastnik in neki mehanik. Obtoženi so bili, da so širili propagandno gradivo med vojsko ter jo ščuvali na upor proti kongoški vladi.
blagovno listo, kakor jo je predložila Gospodarska zbornica Slovenije, pač pa je črtalo kontingent konjskega mesa (100 milijonov). Lista predvideva (v milijonih lir):
UVOZ:	Mesne konzerve 40,
konji za delo in klanje 60, sveže svinsko meso 10, govedo za zakol in goveje meso 20, sveže (ali suho) sadje in zelenjava in kislo zelje 30, gozdni sadeži (suhe gobe in drugo) 50, sadni sokovi 5, mleko in mlečni izdelki 40, vino 15, suho, soljeno in okajeno meso 70, zelenjavne konzerve 30, škrob 30, ribje konzerve 20, premog 20, les in lesni izdelki 200, mramor v blokih in odpadki 60, tekstilne tkanine 120, usnjeni izdelki in galanterija 50, sintetično usnje 40, pohištvo 20, kemični izdelki 150, proizvodi mehanske in težke industrije 100, avtobusne karoserije 20, železnina 30, izdelki elektroindustrije 50, izdelki jugoslovanske obrti 50, steklo in stekleni izdelki 80, konfekcija (tudi usnjena) 50, pletenine 20, preproge 20, gradbeni material (o-peka, apno) 20, papir in izdelki 50, divjačina 10, razno 420.
IZVOZ: Agrumi 80, oprema, stroji in rezevmi deli 100, rezervni deli za avtomobile, motorje in kolesa 100, železno in kovinsko blago 80, električni a-parati in električni material 200, razno orodje 30, plastični proizvodi 50, farmacevtski izdelki 40, barve in laki 200, kemični izdelki 150, tekstil - vlakno in preja (volnena, leonska) 200, tkanine in konfekcija 200, plutovina 80, papir in izdelki ter pisarniški pribor 70, galanterija 80, foto-material in filmi 40, pribor za lov in šport ter ribolov 100, razno 200.
V italijanskih krogih pripominja io( da se je akcija za odobritev kontingentnih list začela prepozno; zato ni bilo možno odobriti blagovne liste pravočasno. Predlagatelji so pač računali, da se bo dal sporazum med italijanskimi in jugoslovanskimi pristojnimi organi doseči v 3 tednih pred sejmom, kolikor je bilo časa na razpolago.
Valutne unije še dolgo ne bo
Na zborovanju Achema v Frankfurtu je imel zaključni govor predsednik Zvezne banke Karel Blesširtg, ki se je dotaknil tudi vprašanja ustanovitve ((evropske valute« in »evropske valutne unije*. Dejal je, da danes še ni mogoče izvesti te zamisli. Poprej je treba uresničiti zamisel Evropske gospodarske skupnosti do konca. Evropski denar bi bilo močno Uvesti samo, ako bi se članice Evropske gospodarske skupnosti odpovedale suverenosti ter pristale na ustanovitev zvezne države.
Blessing je govoril tudi, in sicer zelo obširno, o vprašanju uvedbe takoimenovanih prožnih valutnih tečajev. Nastopil je proti tej nameri z vso odločnostjo. Ostati je treba pri čim trdnejših tečajih. Popuščanje v tem pogledu bi silno škodovalo svetovni trgovini, kajti onemogočilo bi zanesljivo preračunavanje cen. S prožnimi tečaji bi posamezne članice Evropske gospodarske skupnosti lahko preprečile zniževanje carin. Države si morajo prizadevati, da dosežejo glede vrednosti denarja čim večjo ustaljenost. V tem pogledu je potrebna stroga disciplina. Pobijati je treba inflacijo. Uvajanje prožnih denarnih tečajev bi omogočilo posameznim državam, da se zaprejo, kakor polž, v lastno hišico in izločijo
Sbdotni.
e— UTRINKI
Življenjski stroški se dvigajo
Italijanski zavod za statistiko sporoča, da so se cene na debelo v maju znižale za 0,1 odsto v primeri s cenami v aprilu, toda zvišale za 3,6 odst. v primerjavi s cenami v lanskem maju. Cene kmetijskim proizvodom so poskočile za 0,2 odsto v primeri s cenami v aprilu, a padle za 0,8 odst. v primerjavi s cenami v lanskem maju; cene drugim proizvodom so popustile za 0,2 odst., oziroma narasle za 4,8 odst..
Cene potrošnim dobrinam so napredovale v primeri z lanskim majem za 3,6 odst., investicijskim dobrinam za 3,8 odst. in pomožnim dobrinam za 2,9 odst.. Splošni indeks cen na debelo je narasel od začetka januarja do konca maja letos za 4,1 odst.
V maju so narasle cene govedu (za zakol) za 7,6 odst. v primeri s cenami v aprilu, in neželeznim kovinam za 0,9 odst., v tem ko so nazadovale jajcem za 5 odst., vinu za 2,3 odst., opeki za 1,3 odst., rudninskim oljem za 1,2 odst., žitaricam za 1,1 odst. in železnim odpadkom za 1 odstotek.
Splošni indeks cen v potrošnji je napredoval v maju za 0,9 odst. v primeri z aprilom in za 5,6 odst. v primeri z lanskim majem. Povprečni pokazatelj cen živilom se je dvignil za 0,6 oziroma 3,8 odst., ostalim proizvodom pa za 0,2 odnosno 5,7 odst.. Povprečna raven cen v potrošnji je narasla v petih mesecih tega leta (januar-maj) za 5,4 odst. v primeri z istim časom minulega leta.
Splošni indeks življenjskih stroškov (na osnovi 1961-100) (zadevajoč porabo v tipični delavski ali uradnikovi družini) je znašal v maju 118,6, kar pomeni, da so se življenjski stroški zvi-
Ladje «Jugolmije» po vseh morjih
šali za 0,4 odst. v primeri z aprilom in za 6 odst. v primeri z lanskim majem.
PODRAŽITEV V VELIKI BRITANIJI. Odkar je bil povišan davek na alkoholne pijače in tobak, so se življenjski stroški na Angleškem močno dvignili, in sicer so bili v sredi maja 1964 za 7 odsto višji kakor januarja 1962, za 6,1 odsto višji kakor sredi aprila in za 5,2 odsto višji kakor meseca marca.
OMEJEVANJE ROJSTEV IN PAVEL VI. Tedenski časopis ((Relazicni internacionali«, ki ga izdaja Inštitut za proučevanje mednarodne politike v Milanu, piše v članku ((Orientacija Pavla VI.» o pogledih sedanjega papeža o vprašanju omejevanja rojstev. To je hnljpho vprašanje, morda zgodovinsko, ugotavlja list. Sam papež' je 'dejal, da gre za eno izmed poglavitnih vprašanj bližnje bodočnosti. Papež Montini ni potrdil negativnega predpisa Cerkve glede o-mejevanja rojstev, kakor je to storil celo sodobni papež Janez XXIII- Nasprotno, naglasil je, da je to zelo zapleteno (com-plesso) vprašanje. Dodal je, da bo Cerkev morala oznaniti svoj nauk — ki bo torej nov — «v svetlobi znanstvenih, socialnih in psiholoških dognanj, ki so v zadnjem času predmet obširnega proučevanja in dokazovanja.« «Treba je pogumno pogledati v obraz temu razvoju s teoretičnega in praktičnega vidika. Prav to dela Cerkev. Vprašanje proučujejo mnogi sloviti u-čenjaki. Sporočili bomo v kratkem njihove zaključke,« je izjavil papež. Med tem veljajo zadevni predpisi Pij a XH., «vsaj dokler se ne bomo po svoji vesti čutili dolžne, da jih spremenimo.«
RDEČI KRIŽ ZA SKOPJE
Liga družb Rdečega križa je za žrtve potresa v Skopju nabrala 12,5 milijona švicarskih frankov in poleg tega poskrbela
JUGOLINIJA
Jugoslovanska linijska plovid-ba (Jugolinija) zavzema glede ladjevja pa tudi po progah, ki jih vzdržuje prvo mesto med 11 jugoslovanskimi plovnimi podjetji. Sedem plovnih podjetij vzdržuje mednarodne proge dolge plovbe in štiri družbe oskrbujejo kratko ali dolgo obalno plovbo.
JADRAN-BLIŽNJI VZHOD
(LEVANT)
Ta proga, ki jo vzdržuje Jugoslovanska linijska plovidba (s sedežem na Reki) se začenja na Reki (ali v Šibeniku) ter nadaljuje čez Split, Ploče, Dubrovnik, Aleksandrijo, Bejrut in dalje do Latakije. Po potrebi pristajajo ladje «Jugolinije» tudi v Benetkah, Limasolu, Famagusti, Isken-derunu, Mersinu, Tripoliju in Port Saidu. Proga je tedenska, vzdržujejo jo ladje z nosilnostjo 3.140 in 3.920 ton, ki so preskrbljene s hladilnimi napravami. Na krov sprejmejo lahko tudi 12 potnikov.
JADRAN - CIPER - IZRAEL
Jugolinija vzdržuje nadalje progo Reka - Split - Dubrovnik-šibenik - Famagusta - Limasol-Haifa - Trst - Reka, in sicer vsakih deset dni.
JADRAN - SREDNJI
VZHOD
Ladje Jugolinije na tej progi pristajajo v naslednjih pristaniščih: Reka, Trst, Bejrut, Dubaj, Bahrein, Kuvait, Basrah, Khor-ramshahr in v pristaniščih Zahodne Indije; po potrebi v Splitu, Latakiji, Umm Saidu, Dam-mamu. Proga je mesečna, na njej plovejo ladje od 6100 do 6211 ton; na krov sprejmejo lahko osem potnikov.
iz mednarodnega prometa blaga. za prehrano 30.000 otrok od lan-in kapitala.	Iškega novembra.
ebrekov um ne minjje
TELEVIZIJSKI TELEFON V ZDA
Ameriška družba »Thelephone and Telegraph Company» sporoča, da bo pričel proti polovici junija delovati v Združenih državah prvi takoimenovani televizijski telefon. Gre za telefonsko napravo, v katero je vključen mali televizor, kjer lahko med pogovorom vidiš obraz sogovornika. Američani imenujejo to Picturephone. Omenjena a-meriška družba je že predložila ustanovi «Federal Communica-tion Commission« prošnjo za napeljavo take telefonske zveze med Washingtonom, New '"brkom in Chicagom. Triminutni pogovor med New Yorkom in VVashingtonom bo stal 16 dolarjev, med Chicagom in Washine-tonom 21 dolarjev, a med New Torkom in Chicagom 27 dolarjev. V začetku bodo televizijske telefone namestili v posebnih za to pripravljenih kabinah, kasneje pa tudi po uradih in stanovanjih.
TOBAK BREZ NIKOTINA Bolgarska akademija znanosti je odkrila način za pridelovanje tobaka brez nikotina. Gre za pravcat cvetlični proces. Bolgarski znanstveniki so vcepili to-bakov poganjek mladi paradižnikovi rastlini, iz tega pa so
nastali tobakovi listi brez oljnate tekočine, katera vsebuje nikotin. Za izum se že zanimajo številna. ameriška industrijska podjetja, neko francosko podjetje pa je ponudilo bolgarski akademiji znanosti za odkup patenta 30 milijonov dolarjev.
PROIZVODNOST IN
NAČRTOVANJE V PODJETJIH.
Preteklo soboto se je zaključilo v prostorih tržaške trgovinske zbornice deveto zasedanje o strategiji načrtovanja v podjetjih. Zasedanje je organiziral Pokrajinski odbor za proizvodnost v Trstu pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta in s sodelovanjem Ustanove za. tržaški velesejem. Predavali so industrije!, trgovci in drugi vršilci svobodnih poklicev iz Trsta, Milana in Pordenona. S statističnimi podatki, zapletenimi formulami, natančnimi diagrami in enačbami so pokazali, da je treba načrtovalna vprašanja proizvodnosti reševati kar najbolj temeljito, to pomeni, da ne smemo ničesar prepustiti slučaju ali diletantizmu. Dotaknili so se najvažnejših vprašanj proizvodnosti in postavitve proizvodov na trg.
JADRAN - INDIJA -PAKISTAN - BURMA To je mesečna proga, ki jo vzdržuje Jugolinija med pristanišči : Reka, Trst, Rangooon, Kalkuta, Chitagong, Chalna, A-den in jadranska pristanišča. Pri odhodu pristajajo ladje po potrebi tudi v Benetkah, Splitu, Beirutu in Port Saidu. Na tej progi plovejo ladje 3172 brt. Lahko sprejmejo tudi 12 potni-| kov.
JADRAN - DALJNI VZHOD -JAPONSKA-ZAHODNA INDIJA Proga je štirinajstdnevna, in sicer med pristanišči Reka, Trst, Karači, Bombaj, Madras, Singapur, Honkgong, Kobe, Nagoya, Tokohama, Hongkong, Tanjong Mani, Singapur, Penang, Co-scing, Aden, Port Sudan, Port Said, Beirpt, „1$takija, Trst, Reka. Ladje, ki plovejo na tej progi imajo 6211 in 7400 brt.-
JADRAN - DALJNI VZHOD (direktna proga)
Proga je štirinajstdnevna ter vzdržuje zveze med pristanišči: Reka, Trst, Benetke, Džakarta, Penang, Singapur, Bangkok, Hongkong, japonska pristanišča, Straits Ports, Penang, Bella-wan, Džakarta, Penang, Bella-wan, Džakarta, Aden; Port Said in jadranska pristanišča. Na njej plovejo ladje s tonažo 3383 ton, ki sprejmejo lahko tudi dvanajst potnikov.
JADRAN - JUŽNA AMERIKA Proga je mesečna, in sicer med pristanišči Reka, Genova, Marseille; Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, in na povratku Santos, Rio de Janeiro, Pirej, Rijeka. Po potrebi pristajajo ladje Jugolinije (s tonažo 3600 in 4704 brt) tudi v Trstu. Sprejmejo lahko tudi 12 potnikov.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
JADRAN - SEVERNA AMERIKA Ladje Jugolinije (z 6303, 10.625, 9600 in 10.3500 ton nosilnosti) pristajajo v naslednjih pristaniščih:	Reka, Benetke,
Neapelj, Genova, Charleston, Sa-wannah, Wilmington, Jackson-ville, New Tork, Casablanca, Gibraltar, Tanger, Genova, Neapelj, Trst in Reka. Proga traja dvajset dni, vzdržujejo jo ladje Jugolinije s tonažo 9100 in 10.300 nosilnosti.
JADRAN - MEHIKANSKI ZALIV
Proga je dvajsetdnevna, vzdržujejo jo ladje Jugolinije z nosilnostjo 9100 in 10.500 ton, in sicer med pristanišči Reka, Šibenik, Marseille, Houston, Galve-ston, New Orleans, Jacksonvil-te, Sawannah, Marseille, Genova, Neapelj, Benetke in Reka.
JADRAN - SEVERNA EVROPA
Proga je tedenska, Vzdržujejo jo ladje Jugolinije s tonažo 2337 ton nosilnosti, in sicer med pristanišči: Reka (Split), Messina, Catania, Alžir, Oran, Tanger, Hamburg, Rotterdam, Antwer-pen; po potrebi pristajajo tudi v Bremenu in Amsterdamu in nekaterih francoskih pristaniščih.
JADRAN - VELIKA BRITANIJA
Na tej progi plovejo ladje 2284 brt, in to med pristanišči: Reka, Salerno, Neapelj, London in Hull. Pristajajo po potrebi (na povratku) tudi v Middlesborou-ghu, Grangemouthu, nadalje v Messini, Ca tani ji, Oranu, Tanger ju, Lisboni in Leicestru.
JADRAN - VELIKA BRITANIJA - CELINSKA PRISTANIŠČA
Na tej brzi progi Jugolinije plovejo ladje med pristanišči Reka, Salerno, Neapelj, Alžir, Oran, Lisbona, Leicester, London, Hull, Hamburg, Rotterdam, Antyerpen, London in jadranska pristanišča.
NAPOVEDANE LADJE ((JUGOLINIJE«
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: «Franjo Supilo« 14. julija;
Proga Jadransko morje - Severna Amerika: «Novi Vinodolski« ob koncu julija;
Proga Jadransko morje - Južna Amerika: »Bohinj» 16. julija! Proga Jadransko morje- Perzijski zaliv: »Vojvodina« ob kon-
cu julija, »Uljanik« v začetku avgusta, »Nikola Tesla« v drugi polovici avgusta;
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: ob koncu julija; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Kostrena« ob koncu julija, »Trebinje« ob koncu avgusta;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: »Velebit« 15. julija. Prihodi v Trst.
.Uljanik« (Daljni vzhod) 28. julija.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je odplula 2. julija iz Lagosa proti Sapeleju, Temi in Abidjanu, kamor dospe 12. julija. Ladja »Dubrovnik« je te dni zapustila Ka-zablanko namenjena proti jadranskim pristaniščem. »Zelen-gora» pluje na progi Monrovia, Tema in Apapa. »Kraljeviča* se je 30. junija zasidrala v Benetkah. »Pohorje« je 5. julija zapustila Ancono namenjena proti Reki, Benetkam in Trstu. »Bohinj« je pred dnevi odpotovala iz Genove proti Jadranu, po katerem bo zaplula 11. julija.
Obmejne pomorske zveze
PLOVNA DRUŽBA »ALTO ADRIATICO«
TRST - PULJ. Na tej progi pluje motoma ladja »Edra« ob torkih in petkih. Ob torkih: Odhod iz Trsta ob 8.00, prihod v Koper ob 8.35, v Izolo ob 9.20, v Piran ob 9.50, v Umag ob 10.35, v Pulj ob 13.20; odhod iz Pulja nazaj proti Trstu ob 15.30. Ob petkih: Odhod iz Trsta ob 8.00, prihod v Koper ob 8.25, v Piran ob 9.55, v Poreč ob 11.20, v Rovinj ob 12.10, v Pulj ob 13.35; odhod iz Pulja proti Trstu ob 15-30. Ob ponedeljkih in sobotah pelje ladja samo do Umaga, ob sredah do Novigra-da in ob nedeljah do Rovinja.
TRST - MILJE - KOPER. Iz Trsta pluje motoma ladja »Dio-nea« vsak dan: Odhod iz Trsta ob 12.15, prihod v Milje ob 12.35, v Koper ob 13.15; odhod iz Kopra proti Trstu ob 14.45.
PLOVNA DRUŽBA »JADROLINIJA«
(urnik velja od 7. junija do 27. septembra)
TRST - POREČ. Samo ob nedeljah. Odhod iz Trsta ob 7.45, prihod v Koper ob 8.30, v Portorož ob 9.35, v Umag ob 10.25, v Novigrad ob 11.15 in v Poreč ob 11.55. Odhod iz Poreča proti Trstu ob 16.35, prihod v Novigrad ob 17.15, v Umag ob 18.05, v Portorož ob 18.55, v Koper ob 19.40 in v Trst ob 20.45.
TRST - UMAG. Ob nedeljah odhod iz Trsta ob 21.30, prihod v Umag ob 24.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih odhod iz Trsta ob 13.00, prihod v Umag ob 16.10; ob torkih, četrtkih in sobotah odhod iz Trsta ob 19.00, prihod v Umag ob 22.10.


• i J # f •
'JUGOLINIJA
Gestisce i servizi mercl e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO - NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO - IRAN - 1RAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — IND1A - PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La ((JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar"
TRASP08TATE LE MERCI E VIACGIATE CON LA
---- «JUB 01 INI J A » - RIJEKA _____
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A.-D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT, 10 telefon St, 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKREO
Organizacijski odbor za tržaški velesejem gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske
izreka zahvalo cenjeni tržaški javnosti za številen obisk in zanimanje za razstavljene predmete na jugoslovanski razstavi na XVI. tržaškem velesejmu v Trstu. Posebna zahvala velja oblastem in velesejemski upravi ter vsem poslovnim krogom, ki so pripomogli k lepemu uspehu jugoslovanske razstave.
ft. BRAN09UN Trst
Via S. Maurizio, 2
Ceri • plošče - žice It medenine in bakra
Vijaki iz medenine it železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnlte
PLOČEVINE VSEM VRST
Na političnem obzorju
Dr. Škerk o slovenskih zahtevah
Na zadnji seji deželnega sveta je hotel dr. Jože Škerk, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, podati načelno izjavo o svojem bodočem delu v deželnem svetu za uresničenje programa s katerim je šla Slovenska skupnost na volitve. Kakor pripominja v svojem spremnem pis-smu na uredništva slovenskih lstov, ni mogel podati te svoje izjave «zaradi posebnega poteka seje«. »Katoliški glas>i, glasilo katoliške skupnosti, ki je ena izmed sestavnih delov Slovenske skupnosti, pripominja, da ni mogel dr. škerk prebrati svojega govora, «ker so odločujoče stranke preprečile politično razpravo*.
Dr. škerk je hotel opozoriti svetovalce na nekatera temeljna vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupino v deželi Furlanija - Julijska krajina. Večino teh vprašanj lahko rešuje sama dežela. Slovenci se lahko vključujejo v življenje demokratične italijanske države «samo ob strogem upoštevanju demokratičnih in splošno krščanskih načel«. Spoštovati je treba določbe italijanske ustave v korist narodnih skupin, pa tudi določbe posebnega statuta nove dežele; nadalje določbe v mednarodnih pogodbah, v Splošni izjavi o pravicah človeka in v papeževi okrožnici «Mir na zemlji«. Deželni statut vsaj v načelu priznava enakopravnost vseh državljanov ne glede na njihovo jezikovno pripadnost. Ako dežela mora upoštevati splošno načelo enakopravnosti, je tudi dolžna izdajati zakone, s katerimi bo ta enakopravnost Slovencem zagotovljena.
Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji bodo lahko prispevali k utrjevanju medsebojnega zaupanja in pomiritvi duhov pod določenimi pogoji: Treba je priznati e-nakopravnost vsem jezikovnim skupinam; narodnostnim skupinam je treba omogočiti, da sodelujejo pri vodstvu krajevnih avtonomij; z zakonskimi sredstvi je treba omogočiti gospodarski, kulturni in socialni razvoj Slovencev. Rešiti je treba še vrsto raznih vprašanj; priznati enakopravnost slovenskega jezika z italijanščino in zaposliti primerno število Slovencev v javnih uradih, v krajih, kjer živijo Slovenci; zagotoviti pravično predstavništvo Slovencev v vseh upravnih organih in komisijah, zlasti deželnih, ki bodo sklepale o vprašanjih, katera zanimajo slovensko manjšino; preprečiti je treba spreminjanje etnične sestave slovenskega ozemlja; ustanoviti u-strezne slovenske šole in tečaje; uvesti slovenske nazive krajev ter dvojezične napise; zagotoviti javne prispevke slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ter dobrodelnim ustanovam; slovenskim poslovnim ijudem je treba priznati enakopravnost z italijanskimi glede prejemanja podpor in pri soudeležbah; okrepiti je treba kmetijstvo in odpraviti vojaške služnosti v videmski in go-riški pokrajini; na delovna mesta naj imajo pravico predvsem stalni prebivalci dežele ne glede na njihovo etnično pripad nost; Slovenci morajo biti deležni olajšav pri gradnji in dodeljevanju ljudskih hiš, pojem »žalitev države« naj zajame tu di žalitev imena, jezika in kulture narodnostne skupine. Ob zaključku zagotavlja dr. škerk, da se bo upiral vsemu, kar bi lahko povzročalo motnje med državljani italijanskega in slovenskega jezika, ali bi utegnno škodovati Slovencem.
MED VLADNO KRIZO KOMUNISTI NA DELU. V smislu poziva glavnega tajnika Komunistične stranke Italije Togliattija je tržaška federacija sklicala poseben sestanek, na katerem so sestavili načrt za podrobnejšo agitacijo med delavstvom in ostalimi meščani, «da bi utrdili«, tako pravi poročilo, »enotnost s tovariši Socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP) in socialistične stranke ter vsemi tistimi, ki želijo novo vlado, ki bi uresničila novo politiko, ustrezno zahtevam države«. Na sestanku so izrazili solidarnost z vsemi delavci, še posebno s pristaniškimi delavci m zaposlenimi v kovinski industriji. Na sestanku so protestirali proti odbijanju Češkoslovaške, da bi povečala tranzit čez Trst. V času od 1. do 4. julija ej bilo v Trstu več shodov komunistične stranke, na katerih so govorili sen. Vi-dali, Pacco, C. Tonel, A. Cala-bria in P. Šema.
KONFERENCA O OBMEJNEM PROMETU IN O MANJŠINAH Tržaško tajništvo zunanjega ministrstva je sporočilo, da sta se pretekle dni v Ljubljani sestala predsednika italjanske in jugoslovanske delegacije stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu, in sicer veleposlanik Manlio Castronuovo in višji svetnik Franc Micetič, generalni ravnatelj notranjega ministrstva v Beogradu. Ob pomoči strokovnjakov so proučevali nekatera vprašanja, o Katerih bodo govorili na prihodnjem zasedanju, ki bo oktobra v Jugoslaviji. V Ljubljani se je veleposlanik Castronuovo, predsednik italijanske delegacije v mešani komisiji za zaščito manjšin, kot to predvideva priloga k Londonskemu sporazumu, razgovarjal z veleposlanikom Mitjo Vošnjakom, načelnikom jugoslovanske delegacije. Na sestanku sta se sporazumela o delu prihodnjega zasedanja odbora. CAg. «Italia»)
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.T. . TELEFON ŠT. 37-808
DSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Novi prispevki za osebje v hišnih službah
Zavod za socialno skrbstvo je poslal vsem delodajalcem, ki i-majo zaposleno osebje v družinskem okolju naslednjo okrožnico:
Z odlokom ministrstva za delo in socialno skrbstvo z dne 2. maja 1964, je bila odobrena nova tabela za srednje tedenske prispevke za osebe, ki so zaposlene v družinskih gospodinjstvih, veljavna za določanje prispevkov za obvezno zavarovanje proti invalidnosti, starosti in preživelim, za obvezno zavarovanje proti tuberkolozi, za ENAO-LI in za fizično in ekonomsko zaščito delavk - mater.
Omenjena tabela nadomestu-je dosedanjo, ki je bila v veljavi do vključno 28. dec. 1963, pride v poštev od tedenske plače 1. januarja 1964, ter je naslednja:
v občinah nad 100.000 prebiv.: moški s celotno službo 950 lir (od teh 280 v breme delavca) moški s polov, službo 815 lir (od teh 240 v breme delavca) ženske s celotno službo 680 lir (od teh 200 v breme delavca) ženske s polov, službo 475 lir (od teh 140 v breme delavca) v občinah do 100.000 prebiv.: moški s celotno službo 815 lir od teh 240 v breme delavca) moški s polov, službo 680 lir (od teh 200 v breme delavca) ženske s celotno službo 475 lir (od teh 140 v breme delavca) ženske s polov, službo 340 lir (od teh 100 v breme delavca-
Trinajsta plača
Zavod za zavarovanje proti boleznim je poslal delodajalcem
s področja industrije naslednjo okrožnico o pologu prispevkov na 13.o plačo za industrijske delavce:
Z okrožnico št. 13170 z dne 30. 11. 1963 je Zavod pozval industrijska podjetja, naj s 1. januarjem 1964 prekinejo zaračunavanje 5 odst. deleža na plače za 13.o plačo 1964. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je spremenilo ta odlok in določilo, naj se zaračunavanje 8 odst. prenese na 2. tromesečje 1964, to je od 1. julija 1964 dalje.
Podjetja, ki bi na podlagi zgoraj omenjene okrožnice prekinila prijavo 8 odst. deleža za 13.o plačo za delavce, so napro-šena, da vključijo v prispevke proti boleznim za junij 1964 deleže 13. plače, ki so dozoreli do 30 6. 1964 z 8 odst. povišanjem delavskih mezd od januarja do junija 1964. Ob koncu leta se bo obračunavala še razlika za 2. trimesečje.
VPRAŠANJE DRUŽINSKIH
DOKLAD REŠENO
Med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev v industrijskih trgovinskih in kmetijskih strokah je bil dosežen sporazum glede zvišanja družinskih doklad uslužbencem. Pred kratkim je bil s tem v zvezi na ministrstvu za finance sestanek, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov sindikatov še ministri za finance, zaklad in delo. Vladni predstavniki so sprejeli sklep o zvišanju doklad, toda njegovo izvedbo so odložili do 1. oktobra. To je v nasprotju s stališčem sindikata CGIL, ki je zahteval, naj se
doklade takoj zvišajo.
Družinske doklade bodo narasle v naslednjem merilu: za 35 lir na dan za vsakega roditelja, za 30 lir za vsakega o-troka in za 22 lir za vsakega zakonca. Zvišanje bodo izvedli v dveh obrokih, namreč prvih 50 odsto s 1. oktobrom letos, ostalih 50 odsto pa s 1. aprilom 1965. Razen tega so potrdili do 30. junija 1965 prispevke, ki so jih delodajalci dolžni plačevati enotni blagajni za družinske doklade; ti znašajo do 2 tisoč lir dnevno v trgovinskih podjetjih in 2.500 lir v drugih. Zanimivo je, da je zakon št. 1038 od 17. oktobra 1961, ki je omejeval te prispevke, zapadel že 30. aprila letos, toda vladni organi so smatrali za neumestno, da obremenijo delodajalce z višjimi prispevki prav v trenutku slabe gospodarske konjunkture.
Tu^iseiff
POSEBEN TURISTIČEN TEČAJ NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Na češkoslovaškem so bili doslej tuji turisti pri zamenjavi svoje valute deležni te ugodnosti, da so zanjo prejeli dvakrat toliko kron, kakor je znašal u-radni tečaj. Tako npr. so prejeli za 1 dolar 14 kron, medtem ko je znašal uradni tečaj 7 kron za dolar. Odslej bodo turisti pri prestopu meje menjali 4 dolarje za bivanje ene osebe na dan po tečaju 14 kron za 1 dolar. Večje vsote pa bodo lahko menjali s pribitkom 300 odsto k uradnemu tečaju.
KAVA ZA TRST. Brazilska tovorna ladja «Pereiro Carniro« je pripeljala v naše mesto 60 tisoč vreč kave, namenjene skladišču I-B.C. Gre za prvo pošiljko brazilske kave po nastopu nove vlade v Braziliji.
NA GRADU SV. JUSTA se je pretekli ponedeljek začela sezona kulturnih prireditev, tvikor je znano, skrbi za organizacijo teh prireditev Avtonomna turistična ustanova. V ponedeljek, torek in sredo zvečer je nastopil mehiški državni balet
V MILJSKI LADJEDELNICI Felszegy hoče vodstvo odpustiti 250 delavcev. Ker so sindikati proti temu odločno protestirali, je vodstvo ladjedelnice odložilo odpust. S prihodnjim tednom bo nadaljnjih 189 delavcev delalo po skrčenem delovnem urniku 24 ur tedensko; na delo-
VFISOVANJE V INDUSTRIJSKO STROKOVNO ŠOLO V ROJANU. Ravnateljstvo opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in učenk za I. in II. razred Državne Slednje šole, do vključno 25. julija t.l.; istočasno je vpisovanje učencev in učenk za III. razred Državne Industrijske strokovne šole.
višča bodo prihajali samo ob ponedeljkih, torkih in sredah.
KIRURGIJA NA FILMSKEM PLATNU. V kinu Alabarda (Trg Stare mitnice) predvajajo te dni zanimiv dolgometražni doku-mentar o najtežjih Kirurških posegih. Dokumentar "'odo predvajali le še nekaj dni. Vstop v kinodvorano je prepovedan m'a-dini izpod 18. leta starosti FESTIVAL FANTASTIČNIH FILMOV. Včeraj zvečer ob 21. uri ze je začel na gradu sv. Justa II. mednarodni fest.vai fantastičnih filmov .Trajal bo do 18. t.m. Na festivalu sodelujejo Argentina, Francija, Poljska, Romunija, Japonska, Češkoslovaška, Vel. Britanija, Nemčija, Združene ameriške države in Sovjetska zveza.
ODSTOP. Predsednik Delavskih zadrug prof. Dulci je odstopil, ker je bil izvoljen za deželnega svetovalca. Njegovo mesto je začasno prevzel podpredsednik Stopper.
NOV PREDOR. Ob koncu tega leta bomo po vsej verjetnosti lahko pešačili od Ulice Pon-dares (pri Trgu Stare mitnice) do Ulice Teatro Romano skozi predor, ki se bo pod gričem Sv. Justa križal s predorom Sandrinelli (od Trga Goldoni proti Sv. Jakobu). Ureditev predora bo stala kakih 30 milijonov lir. Da ljudem, ki bodo prihajali po obeh stranskih predorih ne bo treba prečkati glavne ceste v predoru Sandrinelli, bodo na križišču povezali oba stranska predora s podvozom pod predorom Sandrinelli.
TURIZEM PRI NAS. Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da se dotok turistov v naše mesto dviga. V maju so zabeleždi 31 tisoč nočitev domačih turistov (Italijanov) ali 3 odst. več kot v istem času lani in čez 26 003 nočitev tujcev ali 40 odst. več.
OBISK ŠVICARSKIH TEHNIKOV. Skupina švicarskih tehnikov iz :enevskega Centri za industrijske študije (po en Američan, Kanadčan, Šved in Švicar) so si v preteklih dneh ogledali Tovarno strojev pri Sv. Andreju in ladjedelnico GRDA v Tržiču.
PREDNOSTNE LESTVICE. — Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo 6. t. m... objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šo-
lah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1964-65. Lestvice so na vpogled deset cini — od 10. do 12. ure — pr: znanstvenem liceju v Ul. Lazzaretto Vec-chio 9/II.
V	ZNAMENJU SODELOVANJA
IN IZBOLJŠEVANJA
V	smislu dogovora mešane komisije za obmejna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo se je v preteklih dneh skupina 25 italijanskih šolnikov s Koprskega in Bujščine udeležila posebnega seminarja ob Gardskem jezeru, nakar si je ogledala tudi Bologno, Benetke in Milan. Na drugi strani pa so italijanski dijaki iz Istre obiskali Rim in nekatera druga mesta. Podoben seminar bo tudi za slovenske šolnike s Tržaškega na Bledu, in sicer septembra. Poleg tega bo še te dni okoli 30 maturantov s slovenskih šol v spremstvu profesorjev odpotovalo na izlet po Jugoslaviji. Obiskali bodo Ljubljano, Maribor. Zagreb, Plitvice, Sarajevo in Beograd.
SLOVENSKE OSNOVNE
ŠOLE UZAKONJENE
S predsedniškim odlokom št. 478 od 15. marca 1964, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 7. julija, so bile v smislu zakona št. 1012 od 19. julija 1961 uzakonjene slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem. Na Tržaškem so bile uzakonjene šole: pri Sv. Jakobu (Ulica Frausin 12), v Ul. Donadoni 28, Ul. Sv. Frančiška 42, Skednju, pri Sv. Ani v Istrski ulici 143, pri Sv. Ivanu, v Bar ko vi j ah, Rojanu, na Katinan, Opčinah, v Bazovici, Gropadi, Sv. Križu, ija Proseku, v Trebčah, na Repen-tabru, v Colu, Nabrežini, Štiva-nu, Medji vasi, Devinu, Seslja-nu, Cerovi j ah, Mavhinjah, Sliv-nem, šempolaju, Zgoniku, Šale-žu, Gabrovici, Briščikih, Dolini, Ricmanjih, Mačkovljah, Borštu, Boljuncu, na Pesku - Gročani, v Sv. Barbari, štramaru in Domju.
STAVKA TISKARSKIH DELAVCEV. Pretekli četrtek in petek je bila v našem mestu 48-urna stavka tiskarskih delavcev. Ti zahtevajo zvišanje plač in nekatera normativna zboljšanja.
ISA ŠE SOŽALJE
DR. BRUNO FORTI. Prejšnji teden je umrl v 76. letu v Tržaškem sanatoriju zadet od srčne kapi odv. Bruno Forti, eden najvidnejših predstavnikov gospodarskega, političnega, socialnega in kulturnega življenja v našem mestu. Kot predstavnik liberalne stranke je bil rajni izvoljen za občinskega svetovalca. Bil je dolgo predsednik Ustanove industrijskega pristanišča, predsednik SASA: (Sicurta ar-matori) in »Cartotecnica Mo-diano«, član uprave Tržaškega Lloyda in upravnega odbora zavarovalnice Riunione Adriatica di Sicurtd. Ukvarjal se je tudi s književnostjo, tako je 'na primer leta 1958 prejel nagrado »Bagutta« za zbirko povesti «11 gatto rosso«.
Umrli so še: v Trstu 42-letni Enrico Mazza, ravnatelj tovarne «Lucky shoe Company» v svobodnem pristanišču (pri nesreči z avtomobilom v bližini Zadra), 49-letni uradnik Anton Skumavec, brat administrativnega uradnika v Ljubljani Maksa Skumavca; 75-letna Ana Vuga vd. Masten, 87-letni Maksi-min Markovič, 81-letna Ivanka Cerk por. Krebelj, 69-letna Antonija Babič por. Juriševič, 64-letni Just Tretjak, 64-letni Karel Čok iz Lonjerja in 73-letna Marija Ban vd. Merlak; v Gorici 60-letni stolni kanonik Anton Cidin, Emilij Mulitsch, profesor in predsednik Zveze zadrug in vzajemnih ustanov ter znan antifašistični borec, 66-let-na Pavla Brajnik vd. Pavlin (samomor), 82-letna Ana Brezigar vd. Pintar, 84- letna Antonija Sučič vd. Sintič in 70-letni Mihael Škapin iz štandreža.
Obmejne avtobusne zveze
ODHODI (prihodi) Z AVTOBUSNE POSTAJE NA TRGU LIBERTA’
TRST - SEŽANA - LJUBLJANA. Odhod iz Trsta ob 7.15 in 14.00; povratek v Trst ob 9.30 in 19.45.
TRST - LJUBLJANA - ZAGREB. Odhod iz Trsta ob 15.00; prihod v Trst ob 10.00.
TRST - PULJ. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.25, 15.45 in 18.30; prihod v Trst vsak dan ob 19.55, 11.25 in 22.30.
TRST - REKA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 8.00, 11.00 in 18.00; prihod v Trst vsak dan ob 8.50, 17.20 in 20.20.
TRST - KOMEN. Odhod iz Trsta vsak dan ob 12.15, ob sobotah (če niso praznične) ob 7.35; prihod vsak dan ob 8.00, ob sobotah ob 10.25.
TRST - FERNEČE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.25,
9.30,	10.45, 12.30, 13.10, 14.00, 15.30, 16.50, 17.30, 18.00, 19.00, 20.00,
21.00,	23.00, ob praznikih ob 7.25,
8.30,	10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30,	dalje pa vsake pol ure do
19.00,	nato ob 19.45, 20.30, 22.30 in 24.00.
TRST - SEŽANA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.15, 14.00 in 15.00; prihod ob 9.30, 10.00 in
19.45.
TRST - PESEK, Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 18.00, ob praznikih ob 11.30 in
17.30,
TRST - KOZINA - HRPELJE. Odhod iz Trsta vsak dan ob 13.00 in 18.00, ob praznikih ob 17.30; prihod vsak dan ob 18.50, ob praznikih ob 18.45 (Slavnik-SAP). .
TRST - DUTOVIJE - AJDOVŠČINA. Odhod iz Trsta vsak dan ob 6.45 in 15.00; prihod ob 8.00 in 13.15, ob praznikih ob 20.05.
TRST - ŠTANJEL. Odhod iz Trsta vsak dan ob 19.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 14.30; prihod vsak dan ob 16.00, ob četrtkih, petkih in sobotah ob 20.00.
TRST . PIRAN - PORTOROŽ. Odhod iz Trsta ob 7.25, 12.00,
15.45.	17.45 in 18.30.
ODHODI (prihodi) Z AVTOBUSNE POSTAJE NA TRGU MITNICE (Largo Barriera Vecchia)
TRST - ŠKOFIJE. Odhod iz Trsta ob delavnikih ob 6.25, 7.05,
8.10,	9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30,
15.30,	16.15, 17.15, 18.25, 19.15 in
20.10,	ob sobotah tudi ob 23.30, ob praznikih ob 7.05, 8.10, 9.15,
11.15,	12.00,	13.30,	14.30,	15.30,
16.15,	17.13,	18.25,	19.14,	20.10
in 23.30.
TRST - KOPER. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.00, 7.30, 8.00,
11.00,	12.00,	12.20,	13.00,	14.00,
16.45.	18.30, 19.00 in	20.30.
TRST - UMAG. Odhod iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50, 18.30 in 20.30.
TRST - BUJE. Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.25, 15.45 in 18.30.
PREMER GOBAVOSTI
V RIMU
Na polikliniki za kužne bolezni «Spallanzani» v Rimu so sprejeli mladega gobavega Ka-labreža. Za zdaj še niso dognali, ali gre za Kužen primer ali ne, zato so mladeniča popolnoma izolirali. O tem so nemudoma obvestili ministrstvo za zdravstvo, ki bo poskrbelo za natančno preiskavo; ta naj bi pokazala, kako si je mladenič nakopal grozovito bolezen in ali ni morda okužil s Hansenovim bacilom še koga. Kot znano, je gobavost ena izmed redkih neozdravljivih bolezni, in o njej zelo malo vedo. Pojavlja se le v nekaterih predelih Azije, Afrike in Srednje ter Južne Amerike. (Mycrc-bacterium leprae, katerega je odkril leta 1872 Han-sen, povzroča spočetka zaprtje, v presledkih pojavljajočo se mrzlico, dremavost in nosno krvavenje, nakar se na koži pokažejo značilni madeži, pod katerimi izgubijo živci vso občutljivost.)
Naš študent na Koroškem
SLABŠE JE NAD DRAVO
Po slovenskih vaseh v Rožu in Podjuni imajo več prosvetnih društev, — tako mi je pripovedoval — v katerih se Slovenci pridno udejstvujejo. Slabše pa je nad Dravo, kjer živi še vedno precej Slovencev, a so pomešani med Nemci, ki jih počasi raznarodujejo. Nad Dravo ni' niti slovenskih šol, južno od Drave so šole dvojezične. V Celovcu imajo Slovenci tudi več časnikov, Mohorjeva družba pa še vedno izdaja (skupno z gori-ško) knjige ob novem letu. Radio Celovec oddaja povprečno tričetrt ure dnevno v slovenščini, kar je malo, a vendar boljše kakor nič. Včasih sem poslušal radio ob dveh popoldne in res sem slišal slovensko besedo iz Celovca. Vedno pa so tedaj menjali spored in nastavili na radio Dunaj. Dejstvo je namreč, da Avstrijci kaj malo cenijo slovensko manjšino in se nočejo učiti slovenščine.
ČUDNO SO NAS
GLEDALI...
Ko smo se tako pogovarjali v slovenščini na hodniku, so nas mimoidoči bolniki in bolniške sestre malo čudno gledali. Nihče pa si ni upal kaj reči, ker sem bil jaz v beli halji in imajo do zdravnikov poseben obzir.
Tako smo se vsi trije večkrat sestajali in kramljali. Moža iz Roža sem sklenil obiskati na njegovem domu, a nisem uspel, ker so bile prometne zveze do
njegove vasi slabe. Ko se kdaj povrnem na Koroško, pa ga gotovo obiščem in se tako seznanim z njegovim sinom, ki bo gotovo študiral v Celovcu.
Bilo je vročega avgustovskega dne. Mirno smo obedovali s kolegi v zdravniški menzi, ko so me telefonično poklicali v sprejemni ambulatorij, kjer da dva Italijana ne razumeta besedice nemščine. Za dežurnega je bil prijatelj Hans, ki je pravkar pregledoval dva italijanska ponesrečenca, jaz naj bi bil za tolmača.
POVOZIL JU JE IN
PUSTIL NA CESTI
Italijana sta bila študenta iz Rima. Tri tedne sta preživela pri zaročenki enega le teh na Dunaju, zdaj pa šta se vračala domov. Na Koroškem pa je v njihovo vespo priletel na nekem ovinku nečloveški avtomobilist, ki ju je pustil ranjena na cesti in šel dalje svojo pot. Starejši je bil precej poškodovan. Ta se je še kar moško vedel in ga je Hans dodelil v naj-bližjo sobo, mlajši pa je hotel proč, češ da mu ni nič. Skušal sem ga pomiriti, a ni nič pomagalo. čeprav je imel le malo prask po roki, smo ga sprejeli na opazovalni oddelek, ker se je vedel nervozno in bi bil lahko v stanju šoka. Ko smo mu potem razkužili rane, so ga te tako skedele, da so ga kar tri bolničarke komaj pomirile. Pozneje sam se z Italijanima bolje seznanil in postali smo dobri prijatelji. Eden je lahko odšel
že naslednji dan, drugega pa sem pustil še v bolnici, ko sem pdpotoval iz Avstrije. Bolničarji in bolničarke so me drugi dan spraševali, ali so vsi Italijani tako občutljivi in nežni, po drugi strani pa polni temperamenta.
Nekega jutra smo zelo zgodaj končali z operacijami in sem bil prost že ob desetih. Podal sem se v svojo sobo in začel študirati. Videl sem, da snažilka še ni pospravila postelj, a to me ni preveč motilo. Komaj sem se zatopil v čudovite mehanizme fiziologije, ko potrka snažilka in vpraša, ali bi smela pospraviti sobo. Privolil sem, vendar nisem hotel zapustiti sobe.
RADA BI POSLALA OTROKE
V SLOVENSKO ŠOLO
Tako je ona opravljala svoje delo, jaz sem pa nadaljeval z učenjem. Bilo ji kakih štirideset let. z menoj je bila vedno zelo Prijazna, že prve dni sem ji povedal, da znam tudi slovensko. Opazil sem, da se je tedaj precej začudila. Od tedaj nisva več govorila veliko. Tisti dan pa je opazila na mizi »Slovenski vestnik«, ki izhaja v Celovcu, in me yprašala, ali je moj. Pritrdil sem in tako se je med nama razvil Pogovor. Razodela mi je, da je tudi ona slovenskega pokolenja in da doma govorijo slovenski. Začel sem v slovenščini in precej je razumela, časopisa pa ne more brati, ker ni hodila v slovensko šolo, ki je takrat sploh ni bilo. Pozanimam se, ali pošilja svoje otroke vsaj v slovensko šolo. Pove mi, da to v Beljaku
kultura in žTvjjenje
Vzgojno delo Glasbene Matice
Prejšnji četrtek je imela Glasbena Matica v Trstu letni občni zbor. Po pozdravu tajnika S. Mesesnela in govoru predsednika D. Hreščaka je podal izčrpno poročilo o lanskoletnem delovanju te kulturne ustanove ravnatelj glasbene šole prof. G. Demšar. Iz njegovega poročila povzemamo najvažnejše.
Glasbena Matica je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in, s tem v zvezi, krivičnega ravnanja italijanskih oblasti, ki ji nočejo priznati tiste denarne podpore, katere so deležne podobne italijanske ustanove, lahko živela in napredovala doslej v prvi vrsti zato, ker se ni njena dejavnost omejila samo na glasbeno pedagogijo, ampak je zajela tudi prirejanje koncertnih prireditev, ožjo povezavo z ljudsko prosveto in pomoč drugim slovenskim kulturnim in prosvetnim organizacijam.
Glasbena Matica ima poleg osrednjih šol v Trstu in Gorici še podružnice v Nabrežini, na Proseku, v Trebčah, Sovodnjah in štandrežu. število gojencev narašča od leta do leta, še posebno se je dvignilo letos, in sicer od 144 na 183.
V	tem šolskem letu je pripravila glasbena šola 11 javnih nastopov svojih gojencev na Tržaškem in Goriškem, še znatno več pa, ako upoštevamo tudi okvirne nastope pri različnih kul-turno-prosvetnih prireditvah, radijska snemanja in pa gostovanja v Jugoslaviji. Doslej je imela GM silne težave zaradi pomanjkanja stalne prireditvene dvorane, toda z otvoritvijo Kulturnega doma bo lahko pričela uveljavljati »načrtno koncertno politiko«. Treba bo dvigniti kakovostno raven glasbenega pouka z vpeljavo novih predmetov, zlasti solopetja; navajati gojence, da se oprimejo pouka glasbil, s katerimi bi sodelovali v orkestru; skrbeti za mladinsko zborovsko petje; koncertne predstave opremiti z glasbenim komentarjem; v okvir koncertnih prireditev vnesti mladinske koncerte, katerim bi bile šolske oblasti prav gotovo naklonjene in pa polagoma uvesti tudi koncertni abonma; v sklopu gostovanj bi lahko sprejel Kulturni dom tudi operne in baletne ansamble, ki bi pomenili za našo javnost prijetno novost.
Koncertna dejavnost pa bo res uspešna samo, če bomo videli na odru predvsem naše, domače instrumentalne in zborovske ansamble ter soliste. V ta namen moramo odslej te še bolj podpirati (orkester GM, zbora »Gallus« in »Prosek-Kontovel«, orkester »Miramar« idr.). Poglavje zase predstavljajo učne moči. U-čitelji GM so preobremenjeni z delom, saj se ne ukvarjajo le s poučevanjem v glasbeni in redni šoli, ampak se udejstvujejo tudi kot zborovodje. Zato je treba posvetiti posebno pozornost vzgoji pevovodij, za katero se naše učiteljstvo zelo zanima.
V	tem šolskem letu so solisti in orkester Glasbene Matice nastopili v Tartinijevem gledališču v Piranu, v dvorani Delavskega doma »Ivan Mordžin-Crni« v Dubrovniku in v dvorani Palače pomorskog i povjesnog muzeja na Reki; razen tega so sodelovali tudi na javnem nastopu gojencev glasbenih šol koprskega okraja v Tartinijev gledališču v Piranu. Ob vsakem gostovanju —• tako tudi lani v Beogradu —-so njihovi nastopi naleteli na priznanje kritike.
Odbor Glasbene Matice je sestavljen takole: predsednik je D. Hreščak, podpredsednik V. Švara, tajnik S. Mesesnel, blagajnik D. Švab, odborniki D. Kosmina, S. Prinčič, S. Birsa, A. Bolko, J. Pavletič, J. Kuret, M. Kodrič in D. Štubelj, v nadzor-
ni mogoče, ker tam ni več dvojezičnih šol. Ukinili so jih pred leti, ko so študenti nemškega rodu demonstrirali, da se nočejo učiti slovenščine kot tujega jezika, ampak da bi rajši izbrali angleščino, češ da jim bo ta bolj služila. Osrednja avstrijska vlada je nato ukinila dvojezične šole na področju nad Dravo in jih nadomestila z izključno nemškimi. Tako se Slovenci na tistem področju ne morejo učiti v šoli svojega materinega jezika. To je zelo žalostno dejstvo, a vsi protesti slovenskih organizacij na Koroškem so bili bob ob steno.
V NEMŠKO DRUŽBO
ZAHAJAJO
Povprašam še snažilko, ali njeni otroci govorijo vsaj doma slovenski. Pove mi, da zahajajo v nemško družbo in tam govorijo pač nemško. Še doma govorijo potem rajši nemško. Le s staro materjo morajo govoriti po slovensko, ker ta nemščine ne razume. Uvidel sem, v kako težkem položaju so koroški Slovenci nad Dravo in primerjal sem jih z našimi beneškimi Slovenci v Italiji, ki tudi nimajo svojih šol in jim je tudi zelo težko ohraniti svojo narodno pripadnost.
Snažilka je govorila v koroškem narečju, a sem jo zelo dobro razumel. V spominu mi je ostal njen zadnji stavek: Sad pa pojdem.... Pozneje sem zvedel, da je bilo v bolnici še več osebja slovenskega rodu, ki pa se ne vda, da zna slovensko. Bojijo se namreč, da bi jih nemški kolegi in kolegice razkričali za v »vindišarje.*
S. S.
(Prihodnjič konec)
nem odboru pa so B. Možina, D. Košuta in M. Vatovec. Profesorski zbor sestavljajo G. Demšar, E. Ambrozet, S. Grgič, O. Kju-der, S. Križmančič, I. Ota in E. Vrabec.
Festival opere «Opatija 64»
Dne 13. julija. G. Puccini: TOSCA. Solisti: Gino Bonelli, Franjo Godec, Ambrož Kukuljevič, Claudia Parada (Italija- in Tomislav Meralič (Berlin). Dirigent Vladimir Benič, režiser Hinko Leskovšek (Ljubljana).
20. julija. G. Verdi: OTHEL-LO. Solisti: Gino Bonelli, Fr. Godec, T. Neralič, Marcella Pobbe (Italija), Ljubo Strgačič, Blanka Zec in Branko Žiger. Dirigent Davorin Hupfeld, režiser Nando Roje.
27. julija. G. Verdi: AIDA. Solisti: Anabelle Bernard (ZDA), Gino Bonelli, Fr. Godec, Nada Puttar (Frankfurt), Vlad. Ruž-djak in Ivan Stefanov. Dirigent Vladimir Benič, režiser Hinko Svoboda.
3. avgusta. A. Borodin: KNEZ IGOR. Solisti: Drago Duič, Avgusta Legradič, Tomislav Neralič, Ivan Stefanov, Ljubo Strgačič, Marino Sviligoj, Zorka Wolf, Blanka Zetin in Branko Žiger. Dirigent Samo Hubad (Ljubljana), režiser Hinko Leskovšek (Ljubljane).
10. avgusta. G. Bizet CAR-MEN. Solisti: Fr. Godec, Ambrož Kukuljevič, Jean Madeira ( ZDA), Ken Neate (Nemčija) in Zorka Wolf. Dirigent Vladimir Benič, režiser Hinko Svoboda.
Nov glasnik koroških Slovencev
Klub slovenskih študentov na Dunaju je začel izdajati vestnik »Information« o problemih slovenske narodne skupine na Južnem Koroškem, šapirografiran list je podoben našemu »Bollet-tino d’informazioni degli Sloveni in Italia«, ki izhaja že tretje leto. Letošnja druga zelo uspešna matura na slovenski gimnaziji v Celovcu bo spet pripeljala nove moči v Klub slovenskih študentov na Dunaju. A prav krepko študentovsko društvo na Dunaju je najbolj poklicano, da seznanja avstrijsko nemško javnost o razmerah, v katerih žive Slovenci v Avstriji. Veliko podcenjevanje pravic slovenske narodne manjšine gre na rovaš neznanja večinskega
naroda, ki se dostikrat ne zaveda krivic, ki jih njegova politična. vodstva zadajajo narodni manjšini. Manjšina si sicer ne more privoščiti, da bi izdajala velik list ali pa razkošno revijo, ki bi prihajala v roke odgovornih činiteljev večinskega naroda, toda z bilteni, ki prinašajo v strnjeni obliki najvažnejša dogajanja iz življenja narodne manjšine pa le prodira v kroge, ki vplivajo na javno mnenje, znanje o dejanskem stanju pravic in dolžnosti vseh državljanov. V prvi številki smo opazili ne samo najvažnejše momente iz življenja slovenske narodne manjšine, ampak tudi vesti o kulturni izmenjavi med Slovenijo in Avstrijo. Odgovorni urednik vestnika je Jože Wakounig, Dunaj, Bennogas-se 21. Vestniku »Information* želimo dolgoletno delovanje v korist slovenske narodne manjšine na Koroškem z objektivnim in resnicoljubnim poročanjem ne glede na politično pripadnost.
Dirigiral je 70 let
V Hankocku (Amerika) je u-mrl svetovno znani dirigent Pier-re Monteux v 89-letu starosti. Slabost ga je popadla že ko je pred tremi meseci v Rimu dirigiral simfonijo »Sveta Cecilija«; zgubil je zavest, toda po 20 minutah je dirigiranje nadaljeval, vendar sede. Doma je bil iz Francije, kjer je začel dirigirati že pri petnajstem letu. Med prvo svetovno vojno se je boril v francoskih strelskih jarkih. Iz strelskega jarka ga je pot peljala v Ameriko, kjer je na izrecno željo francoske vlade prirejal koncerte. Uveljavljal se je zlasti v Bostonu in S. Franciscu. Organiziral je 65 orkestrov. Med drugo vojno je postal ameriški državljan. Prvi je začel uvajati tudi težka dela Igorja Stravinskega. Tako ja maja 1913. leta v Parizu doživel pravi fiasko z delom Stravinskega »Obred spomladi* Sam Stravinski je moral zbezati iz koncertne dvorane. Toda 39 let za tem je Monteux z istim delom Stravinskega doživel v isti dvorani nenavaden uspeh. Prav tako je pomagal Diagilovu pri uvajanju ruskega baleta. Njegov brat Henri je bil francoski igralec, ki ga je Gestapo med nemško zasedbo ubila; usmrtila je istočasno sedem njegovih sorodnikov. Pierre Monteux je bil trikrat poročen.
S
Ilci iimV/p
in e planine!
I
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER

mm&i
M*
HOTEL «KRIM»
BUD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popusti
—wr
- Km Eriča
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
CASINO
VILLA ROSALIA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija — narodne specialitete —
Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne Jezike —
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v rveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« Je odprt skozi celo leto.
TRZNI PREGL
Italijanski trg
Zanimanje za pšenico letošnjega pridelka je zelo slabo, zaradi tega so tudi cene zelo nizke; saj ne dosežejo niti lanskih. Isto velja za pšenično moko in riž, medtem ko se koruza dobro prodaja. Zelenjavni trg je dobro založen, kljub temu pa je povpraševanje po sadju in zelenjavi slabo. Cene, limonam so padle zaradi nezanimanja s strani tako domačih kupcev kot tudi inozemskih. Kupčije z oljčnim oljem so slabe bodisi zaradi obilnega pridelka, bodisi zaradi uvoza. Na vinskem trgu še vedno ni nobenih sprememb; pov-
10 stop. 630-660, rdeče 650-680, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark -9-10 stop. 660-680, rdeče 660-700, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 675-695, rdeče 12-13 stop. 765 do 845 lir za stop/stot.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA PIACENZA. Neodstavljena teleta 800-900 lir za kg žive teže, telice 700-750, junice za rejo od 6 do 12 mesecev stare 380-420, voli in junci za vprego 410-450, krave mlekarice I. 180-200.000 lir glava, II. 130-170.000, neodstavljena teleta za zakol 600-650, jun-
praševanje je slabo in cene so ci in junice 360-390, krave 310 do
zmerne. Prodaja sira se razvija na čvrsti podlagi, slabe pa so kupčije z maslom. Cene klavni goveji živini so slabe, posebno teletom in juncem. Dobro se pro-
340, voli 450-500, biki 360-400, neodstavljena žrebeta 380-620, konji 340-380, jagnjeta 350-400, ovce 200-250, debeli prašiči čez 150 kg težki 290-310, od 120-150 kg težki
daja živina za rejo, medtem ko j 290-310, suhi prašiči od 80-100 kg le vedno prevladuje ponudba i težki 270-290, neodstavljeni pra-
prašičev. Povpraševanje po perutnini in jajcih je čvrsto in tudi cene so dobre.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Suh česen 120 do 190, pesa 30-80, korenje 60-80, zelje 20-50, kumarce 50-120, čebula 50-100, dišeča zelišča 300 do 400, rdeča nesa 40-70, fižol boby 50-170, svež fižol 1110-200, cikorija 50-150, solata L '0-130, zelena paprika 100-200, melancane 180-250, paradižniki 50-200, zelena 60 do 100, bučice 50-80, krompir 32-40; marelice 130-250, češnje 50 do 200, debele jagode 200-400, jabolka delicious 180-260, hruške 50-180, breskve 70-200, češplje 80 do 350, pomaranče 170-250, limone 50-75 lir za kg.
ŽITARICE
GENOVA. Fina mehka pšenica 6600-6650, fina trda pšenica 9100-9250, pšenična moka tipa «00» 9900-10.100, krušna moka tipa «0» 9400-9700, tipa «1» 8800-9000, otrobi 11.700-11.800, testenine tipa «1» 15.300-15.800, tipa «0» 18.500-19.500, navadna domača koruza 4700-4750, fina 6400-6450, uvožena koruza Plata 4125-4450, koruzna moka 6600-7150, oluščen riž Arborio 17.500-18.200, R. B. 18.600-19.100, Rizzotto 19-19.700, Razza 77 19.100-19.800, Maratelli 19.200-19.700, uvožen ječmen 4500 do 4550, uvožen oves 4300-4350, uvoženo proso 4250-4350 lir za Stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 680-760 lir za stop/ stot, mantovansko rdeče 8-9 stop. 660-720, Valpoliceila Bardo-lino 9-11 stop. 760-840, Soave belo 9-11 stop. 780-840, Raboso 9-10 stop. 715-765, Merlot 10-12 stop. 755-855, Reggiano 9-10 stop. 720 do 770, belo vino iz Romagne 9-
šiči 390-430 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. — Zelena trava 250-300, slama 900-1000, sestavljena krma za krave mlekarice 5700 do 6000, krma za prašiče in svinje 6000-6300, krmne pogače iz koruze 5000-5100, pogače iz pese 5100-5300, koncentrirana krma za govejo živino 6300-6600, za prašiče 9100-9300 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi piščanci 350-380, zaklani piščanci 430-490, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-550, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 1000-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, zaklane pegatke 1400-1500, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1000-1200, uvožene zmrznjene pure 550-650, domači zaklani purani 700-720, žive domače gosi 600, zaklane domače gosi 650-800, zaklane uvožene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 680-750, brez kože 800-860, uvoženi zmrznjeni zajci 800 lir za kg. Sveža domača jajca 23-26 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Lombardsko maslo 870-890 lir za kg, emilijsko 860-870, uvoženo maslo 880 lir za kg; sir grana 680-690, sbrinz 660 do 710, Emmenthal 725-755, pro-volone 600-640, gorgonzola 390-400, italico 500-540, taleggio 400-420, crescenza 410-430 lir za kg.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 750 do 770 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,5 odst. kisline 720-740, oljčno olje z največ 3 odst. kisline 670-680, s 4 odst. kisline 665-675, retificirano oljčno olje 570 do 580 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA .
PIACENZA. Dvakrat koncen-
trirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 175-185 lir za kg, v škatlah po 5 kg 185-195, po 1 kg 200-210, po 1/2 kg 215-225, v tubah po 200 g 56-58 lir tuba, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 190-200 lir za kg, v škatlah po 5 kg 200-210, po 1 kg 215-225, po 1/2 kg 225-235, v tubah po
&tm KMEČKE ZVEZE
Zakaj odhajajo z dežele
V zadnjem času so oblastniki, lahko bi rekli, po vsem svetu močno zaskrbljeni, ker toliko ljudi zapušča zemljo. Bojijo se, da ne bo hrane, ako ne bo dovolj obdelovalcev zemlje. Ljudje zapuščajo kmetije tudi pri
?^§.Žviki,,V škatlah’po 300 gr vprašanji! Mk^se^t^doS
440-460 lir škatla, po 300 gr 56 do 60 lir škatla.
GRADIVO
MILAN. Polna opeka tipa Milan 6X11X23 16-18.000 lir za 1000 kosov, tipa UNI 25X12X11 34 do 37.000, strešniki marsejskega tipa 43-45.000, gašeno apno 850 do 1000 lir za stot, belo apno 750 do 1000, cement tipa 730 1050-1080, tipa 600 895-925 lir za stot, pesek 1300-1400, oprani pesek 1200 do 1300, pesek iz Ticina 1500 do 1600 lir za kub. meter.
[—i Sadje in zelenjava r—i U na tržaškem trgu
Tržaški trg je dobro založen, kupčije so ugodne pa tudi cene niso visoke. Zelenjava prihaja izključno s tržaških okoliških vrtov, precej pa tudi z Goriškega in Furlanije. Isto velja za breskve in fige. Letošnji krompir se prodaja po ugodnih cenah, v Trst prihaja pa z Bologne. Navajamo cene za kg bla-
Glavni vzrok je pač ta: kmet prejme premalo za svc' delo, to je za svoje pridelke. Zato ga bolj vabi delo v mestu in v tovarni sploh. Kaj pomaga če razglašamo:	«Zemljo tistemu, ki
jo obdeluie«, če na ie vedno manj ljudi, ki jo hočejo še obdelovati.
če človek v mestu ali v tovarni lahko več zasluži, se mu pač ni težko ločiti od zemlje. Poleg tega je delavec v tovarni tudi socialno bolje zavarovan.
Kako naj pride kmet do boljšega zaslužka? Ni dovolj, da recimo cene kmetijskim pridelkom zvišamo. Kmet bo prišel do boljšega zaslužka tudi po poti, če bo namreč znal bolje izkoristiti zemljo in na nje.i več pridelati z istim trudom. Zato pa je potrebno strokovno znanje, poznati mora zemljo ir. njene kemične sestavine, poznati mora tudi rastlinstvo in vede-
_____________ ________ ti, kaj potrebuje za bolišo rast.
ga prodaje na debelo, (v okle- j Dobro mora nožna ti tudi razna pa ju prodaja na drobno). Rde- j gnojila in njihovo sestavo, ako ča pesa 70-110 (120-180), kapus i hoče zemljo pravilno gnojiti in 40-70 (98), čebula 70-90 < 120-160),! jo tako zboVšati. In ki e naj se fižol v stročju 100-200 (180-340), i kmet vsega teea nauči? Edino v svež fižol 120-170 (240), solata kmetijski strokovni šoli.
Kmet in vrtnar sredi julija
NA NJIVI: Čas žetve je tu. Z žetvijo moramo pričeti, ko je žitna slama popolnoma porumenela in se zrno ne da več raniti z nohtom.. Žetev moramo opraviti čim hitreje, da bo zguba zrnja čim manjša. Stara kmečka modrost pravi: žeti moraš hitro, mlatiti kasno. Tudi druga dela nas še kličejo na njivi. Po žetvi moramo takoj preorati strnišče, tudi če ne sejemo strniščnih posevkov. Koruzo moramo okopati in osipati; isto velja za peso. Z okopa-
70-250 (140-360), melanzane 250-300 (340-480), krompir 40-60 (78-100), paprika 160 (240), grah 180-250 (360), rdeči paradižniki 35-220 (80-360), zeleni paradižniki 60-400 (120-360), bučice 20-180 (80 do 260), kumarce 30-120 (80 do j 200); pomaranče 160-250 (300 do 440), limone 60-100 (98-180), marelice 100-300 (200-480), češnje 350 (600), fige 130-200 (200-320), jabolka 80-270 (140-360), hruške 40-180 (88-380), breskve 10-200 (48-360) lir za kg.
-j.f-
MNOGO SLASCIC V ITALIJI
Italijanska proizvodnja slaščic je na drugem mestu v Evropi za Francijo. Predlanskim je namreč vrgla 2,220.000 stotov v vrednosti 106 milijard lir, dočim so v Franciji proizvedli 2,801.000 stotov in v Nemčiji 1,974.000 stotov. Vsak Italijan užije povprečno 4,211 kg slaščic na leto.
Ljudsko zdravje v nevarnosti?
Lupine pomaranč in limon vsrkavajo strupene snovi
Belgijski dnevnik «Le Soir» piše :
Med potrošniki sadja je nastalo precejšnjo razburjenje v zvezi z novico, da vsebujejo pomarančne in limonove lupine snovi, ki baje škodujejo zdravju. Poslali so nam etikete iz zavojev pomaranč, na katerih je bilo pisano v nemščini: «Lupine za uživanje neuporabne!«
Nekatere snovi, ki jih uporabljajo za shranjevanje (konservi-ranje), sadja (n. pr. proti plesni-vosti) so zares škodljive. Zato so v nekaterih državah, kakor v A-meriki in Z. Nemčiji, zahtevali, naj potrošnike opozarjajo, če
vanjem in osipa vari jem zadržu- i če škropimo s sintetičnimi škro jemo vlago v zemlji, kar je -o- ' sebno važno v sušnem poletju
VINOGRAD:	Nadaljujemo z
mandanjem trte in prikrajševa-njem mladik, vendar moramo pri tem delu biti oprezni V bolj vlažnem poletju zadnje man .	.. .
dan j e utegne izzvati še močne-	s
je rast pri trti; zato utegne biti prej škodljivo kot koristno.
Nadaljevati moramo še vedno s škropljenjem trt proti perono-spori. Ne bomo nikdar dovolj poudarili, da mora škropivo prvenstveno zadeti spodnio stran „	^
listov in mlade rastne vršičke. Razne gosenice zatiramo z ar-
j zenskimi škropivi, katere doda
--------------------------- i mo protiglivičnim škropivom
V VRTU: Na setvišče sejemo karfiolo pomladno zelje, solato, endivijo, na prosto r,<3 peteršilj, korenje, fižol in drugo. Presajamo zeleno, endivijo, ohrovt. Spravljamo seme radiča. peteršilja. Sedaj dozorevata česen in čebula. Ko listi porumenijo jih zvijamo. Tako dosežemo da hitreje debelijo čebule. Okopati moramo in zalivati zelenjavo, ker zaradi hitre rasti ta potrebuie dosti vode. Zalivamo najrajši zvečer.
pivi, kot so Vite.x, Asvor in podobno, moramo -)kropiti bolj po-gostoma, škropivu dodamo šc vedno - koloidalno (močl jivo) žveplo za borbo zoper oidij.
SADNO DREVJE: Okopljemo zemljo okoli sadnih dreves. Na-pinciranjem, pri-krajševanjem in odstranjeva njem vodnih poganjkov. Giav no skrb moramo posvečati za tiranju bolezni in škodljivcev Posebno so nadležne listne uši Te zatiramo s tobačnim izvlečkom ali tudi s prinravki DDT
ar-
CLOVEK NI PREISKUSNA MIŠKA Ostane torej vprašanje: v kateri količini postajajo nevarne omenjene snovi? Na to vprašanje ni točnega odgovora. Sicer so bili izvršeni razni izkusi, seveda ne na človeku. Pri živalih pa obstaja vedno dvom, če reagirajo prav tako kot človek. Največkrat ne
Dr. Rene Truffaut, profesor na pariški univerzi, je po mnogih poizkusih, ki jih je izvršil s Dyfenilom in Ortofenilfenolom na živalih zapisal sledeče: ((Rezultate je treba le previdno razlagati.«
Na vsak način je treba upo-
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo tn uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35-—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek rač ((Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Montecchi 6
RVTOPREVOZNISKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCUACCIO. 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
lupine vsebujejo snovi, ki bi u-] sevati, da je Dgjenil snov, ki
MEDNARODNA TRŽIŠČA					
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) .			23.6.64 140 lA	30.6.64 139 3/a	7.7.64 141 Vs
Koruza (stot. dol. za 56 funtov .		•	123,—	123 Vt	122‘A
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . .			38,—	37,50	38,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .			156,—	155,—	158,75
Svinec (stot. dol. za funt) . .			13,—	13,—	13,—
Cink (stot. dol za funt) . . .			14,75	14,75	14,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .			24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .			79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) .			39,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt)			63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico) .			271,—	271,—	271,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .			35/35	35,25	35,20
Volna (stot. dol. za funt) . .			164,5	166,—	165,—
Kava ((Santos 2» (stot. dol. za funt)			67 i/a	47 Vi	47 3A
Kakao (stot. dol. za funt) . .			22 i/2	23 V«	23 3A
Sladkor (stot. dol. za funt) .			5,02	4,97	4,93
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono)	. ;		289,—	296,—	307,—
Cin (funt šter. za d. tono) ■.			1244,—	1230,-	1260,—
Cink (funt šter. za d. tono) .			140,—	136,—	141,—
Svinec (funt šter. za d. tono)			92 Vt	91 Vi	95,— 20'/,«
Kavčuk (penijev za funt) . .	. *	•	203/„	20 V„	
SANTOS					
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)			2840,—	2872,—	2912,—
Na mednarodnih trgih s su-rovinamt so v minulem tednu zabeležili napredek bakra, čina, cinka, antimona, volne, kakava, sladkorja in kave. Tečaj je nazadoval pšenici in koruzi. Cena aluminiju, litemu železu, živemu srebru, juti, kavčuku in bombažu je ostala bistveno ne-spremejena.
KOVINE
Cena bakru je na londonski k:o;vinski borzi rahlo napredovala. Proizvodnja najvažnejših čilskih rudnikov je vrgla v maju 42.649 ton proti 48.160 ton
VALUTE V	MILANU	
	30.6.64	7.7.64
Amer dolar	624,50	624,95
Kana dolar	575,—	575,—
Nem marka	157,16	157,13
Francoski fr.	127,40	127,41
švicarski fr.	144,75	144,75
Avstrijski šil.	24,17	24,18
Avstral. funt	1382,—	1382,—
Funt št pap	1745,—	1745,25
Funt št zlat	6250,—	6250,—
Napoleon	5950,—	5950,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100) -	Trst	
drobni 79-81	debeli	70-72
BANKOVCI	V CURIHU	
7. julija 1964		
ZDA 11 dolar		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100 n. fr.)		87,00
Italija (100 lir)		0,6870
Avstrija (100 šil.)		16,60
ČSSR (100 kr.)		9,50
Nemčila (100 DM)		107,50
Belgija (100 b	fr.)	8,55
Švedska (100 kr.)		83,00
Nizozemska (100 gold.)		118,30
Španija (100 pezet)		7,05 1
Argentina (100	pezov)	2,30 |
Egipt (1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100	din)	0,55 |
Avstralija (1 a v. funt)		9,50 |
v aprilu in 40.730 ton v lanskem maju. Tudi tečaj činu je v Londonu narasel. Malajski izvoz je dosegel v prvi polovici tega leta 37.099 ton ali 7.245 ton manj kakor v prvih šestih mesecih lani. Malajske zaloge so znašale ob koncu aprila 5.559 ton proti 9.651 ton v istem mesecu lanskega leta. Tečaj svincu se je prav tako dvignil, isto velja za cink.
VLAKNA
Cena volni se je na terminskih trgih le malo spremenila-Od začetka januarja do konca marca letos so izvozile države proizvajalke vsega sveta 4 odst. volne več kakor v prejšnjem tromesečju, toda 2 odst. manj kot v prvih treh mesecih preteklega leta. V osmih mesecih te sezone se je urugvajski izvoz volne skrčil za 30 odst.; 45 odst. volne namenjene prodaji pa morajo Urugvajci še razpečati. V Londonu prično v ponedeljek, 13. t.m., s prodajo 16.000 bal volne.
ŽIVILA
Tečaj sladkorja se je tako na londonskem kot na evropskem trgu vendarle uravnovesil. Na Kubi bodo ustanovili poseben ministrski urad za sladkor. Kuba naj bi leta 1970 pridelala 10 miljonov ton sladkorja. V New Torku se je nekoliko dvignila cena kavi. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu računajo, da bo letošnji pridelek kave v svetu vrgel 3,156.780 ton, kar predstavlja 20 odst. manj kakor lani. V Braziliji naj bi pridelali v tej sezoni samo 660.000 ton kave proti 1,560.000 ton v minuli sezoni. V ponedeljek se sestane v Londonu izvršni odbor Mednarodne organizacije za kavo, ki bo razpravljal o določitvi izvoznih kontingentov.
Kmetijski pridelki v zunanji trgovini
Italija uvaža manj goveda in prašičev - Povečan uvoz mesa
Ako podrobneje razčlenimo razvoj italijanske trgovinske bilance za kmetijstvo, doženemo naslednje:	Italija uvaža čeda-
lje več krmnih žitaric, mesa, mlečnih izdelkov, sladkorja in semenskih olj, izvaža pa v prvi vrsti povrtnine, sveže sadje in agrume. Glede trgovine z vinom se je položaj spremenil malo na slabše. Domača kmetijska proizvodnja le s težavo sledi spreminjajočim se okusom in potrebam v živilski potrošnji, to pa zavira krepitev izvoza na
OLIVNO IN SEMENSKO OLJE
Zanimiv je pregled čez trgovino ž oljem. Uvoz olivnega olja se je znatno skrčil, in sicer od 509.402 na 315.394 stotov, kar je treba pripisati močno povečani domači proizvodnji. Glede semenskega olja pa lahko rečemo, da se uvoz komaj vidno krči; med tem ko je uvoz tega olja narasel od 159.321 na 219.942 stotov, se je uvoz raznih oljnatih semen in semenskih sadežev znižal od 2,784.480 na 2,718.073
tistih področjih, kjer so za iz-1 stotov. Omenimo naj še res velik
voz dani najboljši pogoji.
ŽITARICE
Italija je v zadnjih letih zasedla prvo mesto med evropskimi uvoznicami koruze in manj važnih žitaric (tu ni všteta pšenica). V prvih štirih mesecih tega leta je dosegel uvoz teh žitaric približno 18 milijonov stotov, med tem ko je znašal v času od januarja do aprila lani 12 mil. stotov. Uvožene žitarice predstavljajo najvažnejšo krmo za rejo telet, za perutninarstvo in za prašičerejo. Razen tega uvažamo tudi mnogo oljnate moke in pa posnetega mleka v prahu za izdelovanje piče, predvsem za teleta.
GOVEDO IN PRAŠIČI
Ako izvzamemo rahel napredek v uvozu konj in ovac med januarjem in aprilom, se je u-voz domačih živali skrčil. Italija je uvozila manj goveda predvsem zaradi težav, ki jih imajo nekatere države izvoznice pri dobavi, uvoz prašičev pa se je zmanjšal, ker se je italijanska prašičereja zdaj že dobro razvila; to je privedlo do znižanja cen, tako da so zdaj te v Italiji nižje od mednarodnih. V prvih štirih mesecih letos je uvozila Italija 177.938 glav goveje živine proti 222.340 glavam v istem razdobju minulega leta in 4 842 prašičev proti 74.128 lani. Upoštevati moramo še močan dvig uvoza svežega in zmrznjenega mesa, ki je dosegel v že omenjenem razdobju (sploh zadevajo naši podatki samo razdobji januar-aprij 1963 in 19d4J)
1,055990 stotov ali 130.200 več kot lansko leto.
MASLO IN SIR
Precej je Italija uvozila mleka, masla, sira in sirnine. Uvoz masla se je dvignil od 206.866 na 267.225 stotov, sira vseh vrst od 142.027 na 226.346 stotov (torej za 84.319 st.) in sirnine od 41.536 na 64.881 stotov. Značilno je zmanjšanje uvoza perutnine in jajc, sicer pa bo uvoz takšnega blaga menda kaj kmalu ponehal zaradi visoke ravni, ki jo je doseglo italijansko perutninarstvo.
1963
uvoz sladkorja: 2,341.000 stotov med januarjem in aprilom letos proti 273.627 stotom v ustreznem razdobju lanskega leta.
GIBANJE IZVOZA
Zdaj si še na kratko oglejmo, kako se odvija izvoz. Razmeroma ugodno vreme je blagodejno vplivalo na pridelek povrtnin, tako da je bilo izvoznega blaga kar na pretek. Za jabolka pa še posebej velja, da so jih domači operaterji brez vsakih težav postavili na evropske trge, to pa spričo sprostitve uvoza v državah EGS, ki je posledica uveljavitve posebnega pravilnika Evropske skupnosti o prvovrstnih kmetijskih proizvodih. Razen tega se je zaradi bogatega pridelka lepo odvijal tudi izvoz limon in pomaranč.
V prvih štirih mesecih letos je Italija izvozila 2,480.217 stotov svežih povrtin in sočivja proti 1,509.799 stotov v času od januarja do konca aprila lani. Istočasno je izvoz svežega sadja (jabolk in hrušk) narasel od 2,099.041 na 2.581.821 stotov (to je za približno pol milijona stotov), agrumov pa od 181 tisoč na 2,678.000 stotov.
RIŽ IN KONZERVE
Izvoz riža se je zmanjšal od 753.317 na 225.269 stotov, paradižnikovih konzerv od 863.883 na 587.959 stotov in vina od 619.618 na 593.795 hektolitrov. Na izvoz kvarno vpliva pritisk tuje konkurence. Italijanski izvozniki niso namreč mogli ob vsaki priložnosti, ko so povečali izvozne količine, hkrati tudi ohraniti cene na primerni višini.
UVOZ ŽIVIL
Spodnja razpredelnica ponazarja, koliko je uvozila Italija živilskih izdelkov v vsem lanskem letu in koliko v prvih štirih mesecih letos. Lani je uvozila daleč največ sladkorja, mnogo tudi mesa in pšenice, manj pa tropičnega sadja, olivnega o-lja In kave; od začetka januar-, ja do konca aprila letos je uvo- i žila predvsem dosti pšenice in sladkorja, znatno manj pa mesa. Uvoz velja v statih.
Uvoz živil (v stotih)
Jan .-april 1964
tegnile škodovati zdravju.
Ravnatelj Interkomunalnega zavoda za kemijo in bakteriologijo v Bruslju in nekateri vse-učilični profesorji so s tem v zvezi dali vznemirljive izjave in navajali konkretne primere tudi hujših zastrupitev. Javno mnenje je seveda takoj reagiralo. Toda reagirali so tudi uvozniki sadja in proizvajalci raznih marmelad in sadnih sokov. Tudi njim preti nevarnost, ki se je niso zavedali. Gre jim pa vsa čast: oni sami so takoj zahtevali najstrožjo zadevno preiskavo, da bi na podlagi ugotovljenih podatkov lahko sprejeli vse tiste ukrepe, da se zavaruje ljudsko zdravje. Poslali so v razne laboratorije mnogo vzorcev različnega sadja in lupin s prošnjo, da bi jih analizirali.
POSLEDICE ŠKROPLJENJA
Precten kaj omenimo o izidih teh analiz, moramo poudariti, da nikakor ni na zatožni klopi splošna uporaba v poljedelstvu raznih kemičnih škropil. Tovrstno škroljenje opravlja v današnjem Kmetijstvu važno vlogo, pa bi bila prava norost, da bi jo hoteli meni nič tebi nič odpraviti. Vprašanje je le v tem, kako naj se odpravijo morebitne nevarne posledice tega škropljenja. Dve snovi, ki jih na široko uporabljajo, zbujata posebno pozornost. To sta Dyfenil in Orthofenilfenol. Ali resnično škodujeta? Nekateri znanstveniki o tem ne dvomijo. Bilo je tudi nekaj primerov zastrupitve zaradi teh insekticidov, ki so jih obravnavali pred sodiščem. Kljub temu zadeva ni prav jasna, ker je vse odvisno od količine omenjenih snovi, ki jo orea-nizem vsrka, še kuhinjska sol lahko povzroči hude motnje, če jo uživamo v pretirani meri.
j se skozi lupinje pore (luknjice) vrine v notranjščino skorje, kjer jo razna eterična olja raztapljajo. Tako prehaja snov tudi v mezge ali marmelade in zlasti v tiste sadne sokove, ki jih izdelujejo s stiskanjem celega sadeža. Ker sadne sokove še posebno priporočamo ma.im otrokom in bolehnim osebam, sledi da je previdnost res potrebna. Skrb za ljudsko zdravje ni v tem primeru nikoli prevelika.
Toda vrnimo se k poskusom. Le-ti se izvršujejo na živalih i-ste vrste, ki so si ned seboj zelo enake, vse zdrave In prejemajo sebi najbolj primerno hrano. Pri ljudeh pa jo značilno, da so si posamezniki med seboj zelo neenaki, da je hrana zelo različna in različno tudi zdravstveno stanje: imamo zelo odporne organizme in druge, ki so silno občutljivi. Prevelika uporaba nujno škoduje.
adriaimpex
S p. A.
T R ^ T | Via detla Geppa, 9 Tel.: 38.770, 29.135
IM PO RT - E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka Je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT. OM. RIV v Jugoslavijo
P O ŠTA
PRENOVLJENI
Hotel
TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
(Konec prihodnjič)
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Jel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
nOKILI	IIA IfA LOKNO
TRSI . IRIESIE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Turrebianca, telef. 35-740	
SicMne	Pohištva diiHviiH soba oprema za urade - vozički - imsleljice
piirmafliiK	Razstave: Ul. Vuldirivo, 29	Ul. F. Flisi 7
IMPEXPORT
UVU/ - IZ v 11/ /Ah I Ul Sl V A
TRST, Ul. Cicerone 8 Ielei. 38 136 - 37725
Oddelek za kolonialno h la go Ul. del Hosco 20 let 501)11) 1'elegr-: Imnevnort - f fieste
tl VA u A
VSAKOVRSTEN LES . CKMKNT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
JnbiAJlUAOfUi fofiM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-630 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
ti I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga tila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
Pšenica
Tropično sadje
Kava
Konji
Govedo
Ovce in koze
Prašiči
Dom in divje živ. Jajca
Sveže in zmrz. ribe Pšenična moka Sladkor
Sveže in zmrz. meso Mleko in maslo Sir
Olivno olje Razne pijače
3,008.720 1,672.853 1,167.712 155.094 glav 750.642 glav 60.699 glav 120.174 glav 37.680 glav 613.028 978.472 36.399 3,954.313 3,076.423 739.056 643.165 1,284.492 370.790 hi
2,517.279 488.179 398.481 53.903 177.938 37.932 4.842 9.567 64.572 316.197 12.831 2,341.457 1,055.990 267.225 226.346 315.394 102.762 hi
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23,
Telefoni: 73470 do 73477 in na naše agente po vsem svete.
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso ltalia 1 Telef. 29-043
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive tn narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI
Soc. a r. L
TRANS-mSTE
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 Tel 38-827, 31 906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne suri mane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.