KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGAragi gosp. DorojK>ljski! Odgovor: Po treh letih, odkar sem naročen na T . , »„ ... , »Zvonček«, Vam prvič pišem in prosim, da Ljuba MarJetica! te vrstice priobčite v svojem kotičku. Jako Zdi se mi prav, da Te ni odvrnilo od rad ga prebiram, posebno pa povest o Kek* učenja niti pismo, ki si ga pisala meni. cu. Najbolj me pa zanimajo uganke; tudi Najprej dolžnost, potem pcide zabava in jaz sem sestavil besedno uganko in želim, razvedrilo. Delaj vedno tako in nikoli Ti da bi jo priobčili. Drugič Vam pošljem ne b° žal. kako sliko. Star bom letos 11 let. Hodim v 5. razred. Gospod Doropoljski! Imam še enega bratca in sestrico, ki jima »,, ... . ,. , . . . pripovedujem poveatice iz »Zvončka« in Blagovohte _sprejeti borno poveshco, ki statakrat prav pridna. Vam jo posdjam v nadi, da je ne boste Presrčno Vas pozdravlja hvaležni fvrSh- ^' ako m Preskromna. Ako jo - l v bom — na svoje veselje — zagledala v Ivancek K. 1 u n. »Zvončku«, si bom upala drugič poslati še Odgovor: katero iz svoje male zbirke. Ljubi Ivanček! A n k i c a Pričakujem, da mi pošlješ napovedand o .. , .. besedno uganko in sliko^Ako bo dobra ena St.r.une- mll° se. &*«**> in druga, bom porabil obe ~ seveda ne mll°- Pesemca, zaluj! takoj, ker moram vedno računati s tesnim Kakor vsak večer so zopet peh fantje prostorom. nekje na drugem koncu vasi. Njih melo* • dije so se glasile v tiho, lepo poletno noč. ,., . „ i- i -i Hladen vetrič je majal veje košate lipe nad Dragi g. Doropoljski! menoj. Pod to lipo sem preživela največ Oprostite, da Vam tudi jaz pišem nekaj ur v detinskem veselju, pod njo sem sanja« vrstic. Jako mi ugaja Vaš »Zvonček« in rjla — in še sedaj sanjarim največ poletnih tista povest o Kekcu in Vaš kotiček. Pro« večerov. Na nebu je luna čuvala zvezde sim Vas, če bi tudi mene sprejeli v svoj kakor pastir svoje ovcice. Drobne, svetle kotiček. zvezde so si pomezikovale. Zdaj pa zdaj Silno rada hodim v šolo, in sicer obi» se je katera utrnila. Svetel trak je zažarel skujem 6. razr v Studencih pri Mariboru. na nebu in izginil. Končujem za danes pismo, ker se ima« Zopet sem sedela sama pod stoletno l!po mo za jutri mnogo učiti. Imam rada vse in premišljala... predmete, najrajša pa risanje. Časih izre» Da, da, lepo je bilo v detinskih letih! zujem papir in zlepim Iepo sliko. Toda kaj je to? ... Lepo pozdravja vse kotičkarje, posebno Strunef milo se gIasite> Pa milo, pesemca, žaluj!... Marjetica Esihova, Gotovo gode zopet slepi goslar svojo učenka 6. razr. v Studencih pri Mariboru. tako priljubljeno pesemco. Svira jo in se 222 , 0?^k XXVI-9 in 10___________________________________ZVONČEK spominja svoje vnukinje Ankice, ki jo je dedek; potrpela bom, počakala, če pride tako ljubil, ki mu jo je pa nemila usoda kmalu.« že tako kmalu ugrabila. »Kmalu, kmalu, Ankica!« Kdo ni poznal Ankice? Saj je bila vedno *n res- PrišIa Je kmalu! Komaj so ozelc« na pašniku pri svoji ljubi čredi. Deset let neh travniki, že je legla Ankica in ni več je štela. Čuden otrok je bil to; nikdar se ni vstala. Na Veliko soboto, ko so veliko* igrala, nikdar veselila z drugimi otroki. Po* ^očni zvonovi vabili k vstajenju, je rekla dnevi je pasla in dasi bi se lahko igrala ,k;ca ded, l >>Ali slišite- dedek? Kako z drugimi pastiricami, je rajša posedala lePo! Dedek! Kar vstala bi in šla k vsta* pod kako smreko ali pa metala majhne Jenju! Pa čakajte! Drugo leto bom pa bele kamenčke v žuboreč potoček, ki je 7j ?va m ahko P°idem- m tudi vi pojdete, hitel dalje v nedosežno daljavo. Najrajša dedek!« pa je sedela tik ob potoku na veliki, z ze* »-uho bodi, hho, Ankica, saj pojdeva lenim mahom obrasli skali ter nemo, skoraj oba'« Je rekel ded- a vedel je, da Ankica plaho zrla v potok ali pa v bele oblačke, ne Pojde mkdar več k vstajenju! ki so se podili po sinjem nebu. In takrat ^°Pet se Je oglasila Ankica: »Dedek, se je često jokala. Ce si jo vprašal: »An» °e°ek' mamica gre, ah jo vidite, dedek? kica, zakaj se jokaš?«, te je žalostno pogle* lako lepa je m smehlja se mi!« dala z velikimi, črnimi očmi in tiho odgo* »Vidim, vidim, Anka!« je rekel ded, dasi vorila: »Ne vem.« Potem pa je klonila ni "jčesar videl, saj je bil slep! Ko sa pa mala, s črnimi kodri pokrita glavica na faPel> velikonočni zvonovi drugič, je An* prsi in zopet je premišljala dalje in sanjala. kica zaspala. ln ko je Iežala na postelji Redkokdaj se je posmejala. In kadar se je, ^sa ,v cvetju, se je smehljala, kakor da bi so se pokazali izza rdečih usten kakor hotfIa rečl: »Ne J°kaJte, dedek, tudi vi marmor beli zobje. pridete kmalu za mano!« ¦Kmalu so zrasle na grobu male Anke Zvečer je poiskala majhno piščalko m vijolice in šmarnice. Gost bršljan pa je ovil zapiskala. Kmalu je bila vsa čreda zbrana, vso gomilo. zakaj kravice so dobro poznale glas svoje Tega umrlega življenja me je spomnila pastirice, a tudi ovčice mso hotele zaostati mjia peSein, ki jo je godel slepi ded: za njimi- Strune, milo se glasite, »Tacek«, njeno najljubše, kar je imela milo, pesemca, žaluj! na svetu, majhen, bel kužek z veliko, črno Tožna pesem ijubljenka Ankice in sle» liso na glavi in z rdecim trakom okolo neaa dedka vratu, ki je bilo vanj vdelano njegovo ime, je tudi kmalu priskakljal, in nato se je Alma Svobodova, odpravila vsa družina proti domu. Ko pa učenka III. raz. II. dekl. rhešč. šole so zapeli v vaški cerkvi zvonovi »Ave v Ljubljani. Marijo«, takrat je bila Ankica že doma Odgovor: pri slepem dedu, ki ga je imela za Tackom ' Ljuba Alma! nairaiša. Potem pa sta šla pod smreke. Ded „ , . , .' , ... , „ je vzel svoje gosli in Ankica ga je prijela . ,Ral sem sP™)e[ Y .SVOJ ko^icek ,Tv°J° so ga jako čislali. Otroci so se tačas podili. cuvstva- t in skakali po bližnjem travniku. Ko pa je jel ded uglašati svoje gosli, so tudi ti pri* Blagorodni gospod! hiteli, da slišijo slepega deda in Ankico ki Slišala sem, da sprejemate pisma otrok. je edina izmed otrok ostala pri odraslih. 2ato mi je papa dovolil, da Vam tudi jaz In potem so peli pozno v noč. Slednjič so pišem. Hodim v III. a razred na Jesenicah. si voščili lahko noč in odšli vsak na svoj Miklavž in Božiček sta mi veliko prinesla. dom. Vračajoč se domov, je večkrat vpra* A\{ sta Vam kaj? Tudi jaz si naročam šala Ankica svojega deda: »Dedek, kdaj pa »Zvonček«, papa bo pa plačal, čeprav ima pride mamica? Vedno mi pravite, da pn< majhno plačo. Ali Vam bom smela še kdaj dejo kmalu po naju a je ni nikoli!« Na pisati? tako vprašanje se je ded vedno razžalostil, s ' y nO7dravi:a zakaj vedel je, da se mamica ne vrne nikoli *TCno Vas Pozdravlja več, a vedel je tudi, da ju bo z njo kmalu Cvetka H u d e t o v a. združila bela smrt. On je bil bolehen, a Odgovor: tudi Ankica ni bila zdrava. Že zgodaj se Ljuba Cvetka! je je bila prijela jetika. Zato je rekel: »Le Miklavž in Božiček kar neopaženo Svig« potrpi, Ankica, saj pride kmalu po naju, neta mimo mene. Mudi se jima vsako leto in potem bo lepo obema!« — »Da, da, k dobrim in pridnim otrokom, zato nimata 223 ZVONČEK______________________________________________XXVI—9 in 10 za starega moža niti časa niti darov. Meni Odgovor: so najdražji darovi iskrena in jedrnata Ljuba Mara! poročila mojih zvestih kotičkarjev, Teh ne preroami s svojim bleskom niti Božiček, ) današnjem »Zvončku« čitaš gledališki niti mi jih ne pobaše v svoj koš rogati pnzor, ki naj vsaj deloma ustreza Tvoji parkelj! želji. Opozarjam Te na zbirko »Šolski * oder«, ki objavlja za šolsko mladino pri« ... . . _. .. i ., merne gledališke igre. Tam dobiš vsega, Velecenjeni g. Doropoljskj! kar si srce poželi. Cesar pa še ni, to se Oglašam se šele prvič, akoravno sem že polagoma dopolni. Iz malega raste veliko. drugo leto naročnica Vašega lista. Hodim • v 7. razr. II. odd. Papa in sestra Marta sta moja učitelja. Najljubša predmeta sta mi Velecenjeni gospod Doropoljski! prostoročno risanje in ročno delo, ki ga Tudi jaz sem se odločila, da Vam pišem poučuje ga. Kunejeva. Vsak prosti čas pa nekoliko vrstic. »Zvonček« jako rada či* uporabim za ugibanje Vaši-h rebusov. tam. Najbolj mi ugaja povest »Kekec nad Dolgo sem paizkušala, a slednjič sem le samotnim brezdnom«. Rada prebiram pi« uganila. Vesela bi bila, ako bi tudi moje semca Vaših kotičkarjev. pisemce in rešitev priobčili v prihodnji Hodim v Šesti razred osnovne šole v Sro številki. dišču. Prosim, denite to pisemce v svoj Mnogo pozdravov od kotiček. Vere Plavšakove, Julke H r i b a r * Iskreno Vas pozdravlja jeve, Milice Šulnove, Marije Feren* Julika Bedjaničeva, č e v e in Božene Deklevove. Središče ob Dravi. Odgovor: Odgovor: ... .... , Ljuba Julika! Ljube dekhce! T . . „ , ,. , . . Lani nas je Kekec razveseljeval, letos nas Pravzaprav: šmentana dekletat Katera pa razveseljuje Jelica, Kaj pa bo prihodnje je tista, ki se prvič oglaša? Podpisanih vas leto, to Ti povem v prihodnji številki. je petero, a jaz naj sedaj pravo izvoham, „ da ne bo zamere in morda kar pet poveše« nih noskov! Hencajte vendar, da ste tako Dragi g. Doropoljski! razkuštranih misli! Da bi vas koklja brc= Tudj ¦ h{ M rad . Vašj,h kotičkarjih- mla! (Pa brez zamere!) »Zvonček« dobivam že drugo leto. Jako * mi ugaja. Rad hodim v šolo, ker imamo r, .. p, ,• ,., dobrega g. učitelja Julija Novaka. Star sem Dragi g. Doropoljski! „ letKinKhodim {, ^ razred Na >>Zvon, Oprostite, da se tudi mi pohorski »Zvonč= ček« je naročenih še deset mojih součen* karji« oglasimo v Vašem kotičku. 17 nas je, cev. Imam še sestrico Anico, ki mi časih ki že težko pričakujemo prihodnje številke, nagaja, kadar pišem nalogo. Prosim, če Bi ko bo Kekec zopet doživel nekaj novega. smel še v drugič kaj pisati. Mi »Zvončkarji« radi čitamo lepe povesti Iskreno Vas pozdravlja in prosimo, da bi jih bilo v prihodnjih šte« Stanko Deželakov vilkah mnogo in prav lepih novosti. Radi v TrW1i,l, n, V^ hodimo v šolo, kjer nas g. učitelj Ernest v Trl>ovljah - na Vodu Vranc mnogo koristnega nauči. On nam Odgovor: je tudi naročil »Zvonček«. Igrali stno že Ljubi Stanko! dve igri in iako bi nas veselilo, če bi našli f, , . . , , katero v »Zvončku«. Lepo Vas prosimo Pa ve.ndaJ nisihiid na svojo sestnco za odgovor v Vasem kotičku. Al}icrt°' k^ tl.caslh Pon«gaja, kadar p1Ses ,., . . ,_ nalogo. Poredmca mala! Tega gotovo ne Vdano Vas pozdravlja v imenu 17 deia iz hudobije, nego kar tako iz živah« »Zvonckarjev« II. razreda osnovne šole v nosti ali _ kakor pravimo _ ker j; žiiica Pušžavi na Pohorju ne da miru pa se bo gotovo sčasoma že Mara Hauptmanova. unesla. 224