NOVOLETNA NOC tistem, tistega od zida; radi UREDNIŠTVO V GOSTEH Prebivalce krajevne skupnosti Drska v Novem mestu vabimo na uredništvo v gosteh, ki bo 10. januaija 1978 ob 17. uri v gostilni Jakše NA DRSKI Naši novinarji bodo poslušali in zapisali vse, kar boste povedali o vašem vsakdanjem življenju in težavah. Čim več vas bo prišlo, bolj bo v časniku prišla do izrada prava podoba Drske. Odločitev, da so organizacijo osrednje republiške slovesnosti, v počastitev 35-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije in 25-letnice Zveze prijateljev mladine Slovenije - bila je 27. decembra v osnovni šoli „Milke Kerinove" v Leskovcu - zaupali prav krški občini, je priznanje več občinski Zvezi prijateljev mladine, eni najbolj uspešnih v naši republiki, racije. Danes imamo tako že 560 Istega dne 1942. leta so sredi vojne vihre na prvem kongresu USAOJ v Bihaču ustanovili tudi jugoslovansko pionirsko zvezo. ,J>rvi njeni mentorji so bili prav mladi komunisti, skojevci in mladinci, zato so bili pionirji tudi člani najvišjih vodstev (JSAOJ in Zveze mladine Slovenije," je dejal slavnostni govornik, predsednik republiške zveze prijateljev mladine Niko Lukež. „Na svetlih tradicijah NOB, v tovarištvu, bratstvu in enakopravnosti vseh naših narodov in narodnosti ter razvoju socialističnih samoupravnih odnosov deluje in se vzgaja ta čas 220.000 slovenskih pionirjev v 900' odredih, v mnogti-stranih dejavnostih, v sodelovanju z JLA, športnimi in kulturnimi društvi, povezanih najtesneje z ZSMS". Na pobudo CK ZKJ so tudi v Sloveniji pred 25 leti pričeli ustanavljati društva, občinske in republiško „Zvezo prijateljev mladine", organizacijo odraslih, ki so pripravljeni delati za otroke, za skladnješo in učinkovitejšo vzgojo mlade gene- društev v 60 občinskih zvezah, v katerih deluje več kot 70.000 odraslih, organizatorjev in mentorjev izvenšolske otroške dejavnosti. V DOM JLA: »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO11 V soboto, 7. januarja ob 20. uri, bo v novomeškem Domu JLA javna radijska oddaja „Spoznavajmo svet in domovino11. V tekmovalnem delu se bosta pomerili ekipi OS ZSNS Novo mesto in OO ZSMS Šolskega centra RSNZ iz Tacna. Sodelovali bodo tudi ansambel Mojmira Sepeta s pevci in slovenski gledališki igralci, gost oddaje, ki jo bosta vodila napovedovalca Milanka Bavcon in Vili Vodopivec, pa bo vojak iz naše garnizije ,.Milana Majcna11. Delovna najbolj nora noč Vsa širša Dolenjska v zanosu novoletnih praznovanj — Nekateri pa so morali delati — Obiskali smo jih Bila je silvestrska noč. Najdaljša, najbolj nora, najimenitnejša, najbolj težko pričakovana. V njej največkrat pozabimo na tiste, ki morajo tudi to noč prebiti na vsakdanjem delovnem mestu. Nekaj po polnoči smo obiskali nekatere. Tone Retelj je budno sedel v čuvajnici Tovarne zdravil Krka v Ločni in se pogovarjal po telefonu.,^Takole si pomagamo premagati dolgočasje. Do desete sem skupaj z domačimi praznoval, potem pa sem se moral posloviti. Služba je služba. Vesel pa sem bil, ko nas je malo po polno- polnoči me je obiskala žena in sva nekaj časa skupaj pazila, da je bilo tem četrtstoletju, je organizacija veliko prispevala k celovitosti obravnavanja in reševanja družbenih potreb in vzgoje mladih. Kakšne uspehe so pri tem dosegli, je sicer le delno, kljub temu pa dovolj nazorno, prikazala tudi velika razstava dosežkov otroških „izvenšol-skih dejavnosti". Slavja v Leskovcu pri Krškem so se udeležili in s tem dali obema organizacijama posebno priznanje številni ugledni gostje, med njimi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Miha Butara, Janko Rudolf in dru-gL Ž. SEBEK Vinska razstava na Bizeljskem „Praznik posavskih vin 77" Zvonko Rangus vse prav", je povedal Zvonko, doma iz Krškega. Ura je pol treh ponoči V bolnišnici gorijo luči. Dežurna ekipa no-(nadaljevanje na 2. strani) Organizator letošnjega praznika posavskih vin je Turistično društvo na Bizeljskem. Prireditev bo trajala od 26. do 29. januaija. Združevala bo razstavo vin, kulinarično razstavo in razstavo vinogradništva. Na razstavi vina bodo sodelovali vinogradniki iz Posavja, iz novomeškega vinorodnega okoliša in iz Šmarja. Pričakujejo dober odziv, okoli 250 razstavljalcev in 400 vzorcev vina. Za najbolje ocenjena vina bodo razstavljalci dobili diplome in priznanja. Vinska razstava bo v zadružnem domu, kulinarična in vinogradniška pa v osnovni šoli. Praznik posavskih vin bodo Bizeljanci začeli s sprevodom skozi vas in z njim prikazali trgatev in druge vinogradniške običaje. Prireditev bodo popestrili s kvizom za vinogradnice, vsak večer pa bo obiskovalce zabaval še glasbeni ansambel. Tokrat bodo na razstavi zastopana tudi vina pridelovalcev iz Hrvaškega Zagorja in Prigor-ja, le da bodo njihove vzorce ocenjevali zunaj konkurence. Pokrovitelj prireditve bo generalni direktor Slovina iz Ljubljane. Organizatorji se bodo potrudili, da bo vinski praznik dosegel svoj namen in vzbudil zanimanje za dobra posavska vina tudi zunaj meja teh vinorodnih okolišev. J. T. Huda preizkušnja | j za gospodarstvo : Na seji metliške občinske skupščine razpravljali o osnutku resolucije V sredo, 28. decembra, so imeli v Metliki 27. sejo zbora cdruženega in družbenopoli- E tičnega zbora ter 26. sejo zbora krajevnih skupnosti metliške >bčinske skupščine. Največ besed so delegati posvetili osnut-tu resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1976-1980, in sicer za letošnje eto. V uvodu so poudarili, da je bila resolucija sestavljena v specifičnih akoliščinah, da pa bo bržkone dala : dobro podobo o izvajanju družbenega plana. Delegati so menili, da se ; obeta v letošnjem letu gospodarstvu huda preizkušnja, kar velja zlasti za j tekstilno industrijo. Visoka rast proizvodnje, ki so jo ustvarili v letu i 1977, je tudi odraz slabih poslovnih uspehov L 1976, zato ne smejo v občini računati na podobne uspehe v letošnjem letu. Navzlic temu pa v 1978. letu pričakujejo naslednjo rast v družbenem sektorju: celotni prihodek naj bi bil 1.122.100 din j (lani 951.200), družbeni proizvod j 294.100 • (258.700), dohodek 239.400 (210.300), zaposlovanje 2577 (2.490), bruto osebni dohodki L 145.391 (165.700). Iz podatkov je razvidno, da bo na osnovi ocene doseženih rezultatov v letu 1977 in na-j povedanega plana za leto 1978 v letošnjem letu možno doseči nominalno rast celotnega prihodka za 17,9 odst., nominalno rast družbenega proizvoda za 13,6 odst., dohodka za 13,8, rast zaposlitve za 3,4 in rast nominalnih bruto osebnih dohodkov za 13,9 odst. V letošnjem letu bo zraslo tudi lekaj novih objektov, tako OS Janez Marentič v Podzemlju, dogradili jodo otroški vrtec v Metliki, obnosili dom TVD Partizan, staro osnov- | lo Solo v Metliki za potrebe izobra-: Sevalnega centra itd. PRETVORNIK NA PECI 2E OBRATUJE RTV Ljubljana je začela oddajati svoj program tudi na UHF kanalu 47 preko pretvornika na Peči. Zdaj oddaje slovenske RTV lahko gledajo i tudi prebivalci v delu zgornje Savske 1 doline, v Italiji deloma v Kanalski : dolini, v Avstriji pa na območju Beljaka ter deloma v Ziljski dolini in zahodno od Celovca. Omenjeni pretvornik je bil nared za oddajanje že 22. januarja lani, toda zaradi politično obarvanega nasprotovanja avstrijske strani ga ni bilo mogoče takoj vključiti. Po večkratnih meritvah so strokovnjaki ugotovili, da pretvor-■ nik na Peči ne bo povzročal motenj pri sprejemanju avstrijskih programov, zato je jugoslovanska Zvezna uprava za radijske zveze dovolila začasno obratovanje pretvornika. ■:| ’ SOPOTNICA UMRLA Marija Zupančič, 49, iz Vinjega vrha, SO Litija, je umrla v bolnišnici minuli ponedeljek, potem ko se je tega dne ob 11.15 ponesrečila na cesti Ljubljana—Zagreb pri vasi Jezero. Peljala se je v osebnem avtomobilu znamke NSU LJ 939-26, ki ga je Alojz Zupančič, 50, vozil iz Zagreba proti Ljubljani. V useku pri vasi Jezero, kjer je bilo cestišče mokro, ga je začelo zanašati. Med zanašanjem je bočno ždrsel s travnatega nasipa ter se nato dvakrat prevrnil prek strehe Ln obstal na kolesih na travniku, j Voznik je bil hudo ranjen, sopotnica pa je dobila tako hude ' rane, da je še isti dan v bolnišnici i umrla. Do konca tedna bo Slovenija pod vplivom visokega zračnega pritiska, zato bo suho in za ta čas zinemo j hladno vreme. ■ 1—* Počastili obletnice mladih Osrednja republiška slovesnost je bila v Leskovcu pri Krškem Na tehniški srednji šoli v Krškem, ki je ob izteku leta praznovala dvajsetletnico obstoja, se je doslej izšolalo 1874 učencev. Od tega jih je 566 končalo strojno tehniško šolo, 581 elektrotehniško šolo in 727 poklicno šolo, razen tega je šola omogočala tudi izobraževanje ob delu in usposabljala delovodski kader. Minulo jesen se je začel izobraževati ob delu prvi rod bodočih strojnih inženirjev, za katere so ustanovili oddelek ljubljanske strojne fakultete. V Krškem šolskem centru bodo šolali tudi papirničarjc in jedrske tehnike. Za vzgojo jedrskih strokovnjakov bodo pozneje ustanovili še visoko šolo. Krška tehniška srednja šola je začela delati v zelo skromnih razme- rah. Ob podpori gospodarstva in občinske skupščine si je postopoma priborila več življenjskega prostora, si zgradila ter opremila delavnice, svobodneje pa je zadihala šele 1971, ko se je izpod skupne strehe umaknila osnovna šola. Tako je tehniška šola svojo dvajsetletnico dočakala v obnovljenem, sto let starem poslopju, ki so mu za petstoletnico mesta Krškega polepšali zunanjost. Ob nedavnem jubileju so ob šoli odprli tudi nove delavniške prostore ter športno igrišče. Za načrte, ki jih ima šolski cen-ler (ta združuje TSS, poklicno šolo in oddelke za študij ob delu) v okviru usmerjenega izobraževanja, je v sedanjih prostorih pretesno, zato želijo, da bi lahko čimprej zgradili nov center. Na gradnjo se že zdaj pripravljajo. Tesna povezava z združenim delom je torej najboljše zagotovilo za uresničevanje izobraževalnih načrtov. JOŽICA TEPPEY Z lanske turneje državljana sveta: predsednik Tito se pozdravlja s kitajskimi umetniki. (Foto: Joco Žnidaršič) * Čakajo nas velike naloge :_____________________________________________________.—. Iz novoletne poslanice predsednika Tita --------------------------------------------------------- Predsednik republike Josip Broz Tito ie ob novem letu 1978 naslovil na občane Jugoslavije naslednjo novoletno poslanico (objavljamo nekatere odlomke): Minulo leto nam je prineslo velike uspehe tako v notranje- ■, političnem in ekonomskem razvoju, kot tudi na področju zunanjepolitične dejavnosti. Mislim, da je predvsem največje-ga pomena, da milijonske množice delovnih ljudi z navdušenjem sodelujejo pri izgradnji socialističnih samoupravnih odnosov in v zelo bogatem političnem življenju nasploh. Naši delovni ljudje s svojo vsakodnevno in vse bolj konkretno akcijo, ob uresničevanju zakona o združenem delu, prek delegatskega sistema in prek vseh drugih oblik samoupravnega združevanja in organiziranja neposredno izražajo in usklajajo svoje interese ter odločajo o njih. .. Vse to je pripomoglo k nadaljnji krepitvi politične stabilnosti v državi in s tem k še večjemu ugledu Jugoslavije v svetu. Naši narodi in narodnosti se povsem zavedajo, da je samo takšna Jugoslavija porok za njihovo varnost in skupen vsestranski napredek. Pri teh velikih dosežkih in pozitivnih gibanjih so največjo vlom odigrali delavski razred in organizirane družbene sile z ZK na čelu... V minulem letu smo dosegli pomembne uspehe. Proizvodnja in investicijska vlaganja so se močno povečala. Industrijska proizvodnja je narasla za dobrih 10 odstotkov, izredno lepe uspehe smo dosegli tudi v kmetijstvu. Naše gospodarstvo je zadnja leta ob vseh nihanjih in slabostih, ki se jih še ni otreslo, kljubovalo ekonomskim pretresom v svetu. Ena od najhujših težav še vedno ostaja zunanjetrgovinski deficit s tujino. .. Tudi v minulem letu smo trošili prek možnosti. Izgube delovnih organizacij združenega dela so se sicer zmanjšale, pravih vzrokov, ki vodijo do takih izgub, pa nismo izkoreninili... Zato nas v letu, ki je pred nami, čakajo velike in zapletene naloge. Razen nenehnega boja za bolj kakovostno proizvodnjo, večjo produktivnost dela in večje število zaposlenih, moramo posebno pozornost posvetiti skupnim dejavnostim in ukrepom, ki imajo za cilj - doseči ugodno plačilno bilanco in omejiti porabo v realne okvire. Ena od najpomembnejših nalog bo - dosledno uresničevanje zakona o združenem delu... V letu, ki je za nami, smo močno izboljšali dvostransko sodelovanje s številnimi državami, zlasti neuvrščenimi..,. Položaj in dejanska vloga naše države v svetu terjata od nas, da tudi v prihodnjem letu z nič manjšim poletom nadaljujemo delo na področju mednarodnih odnosov. To je naš dolg do samih sebe in do vseh naših prijateljev, to je naša obveznost kot neuvrščene socialistične države... Na koncu želim vsem našim občanom, našim pionirjem in mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostni službi srečno in uspešno novo leto 1978. Dvajseti rod tehnikov iz Krškega Jubilej TSŠ — Za nov čas nove poklicne usmeritve, jedrski in papirniški tehniki bi bolj čistega, svet je malo prida ... (Oton Zupančič) 1 one Keteij či obiskal vodja naše enote in nam voščil." Zvonko Rangus je v Krkini elektrarni pazil na ure, da ne bi prišlo do česa nepredvidenega: „Mlad sem še. Pred kratkim sem prižel od vojakov, pred dnevi pa sem se poročil. Po Namesto dela brezplodne razprave Potrjeni ukrepi začasnega družbenega varstva v Dominvestu: odstavitev vodilnih, razpustitev samoupravnih organov Zbor združenega dela je potrdil predlog o začasnih ukrepih družbenega varstva v Dominvestu. V bistvu gre za prisilno upravo, ki smo ji bili v Novem mestu nazadnje priča v propadlem Ini- skupino in drugimi so se skalili do take mere, da bo to imelo tudi gmotne posledice. Vse kaže, da bo urbanistični biro ob koncu leta v izgubi. Vse to in pa su. Glede na vedno glasnejše pripombe krajanov in delovnih organizacij ter interesnih skupnosti, da celoten razvoj ovira zlasti pomanjkanje lokacij in urbanističnih načrtov, so pristojni organi občinske skupščine Dominvestu večkrat priporočali, naj pritegne k sodelovanju projektante od drugod, če s svojimi ne zmore vsega obsežnega dela. Tega niso naredili. Ko pa je občina za posamezne projekte naročila delo strokovnjakom zunaj občine, je bil pri domačih ogenj v strehi. V Dominvestu so pokazali do svojega dela vse prej kot odgovoren odnos, predvsem pa niso dojeli podružbljanja prostorskega planiranja, ki ni le pravica, ampak tudi dolžnost občanov. Duh stare prakse je vladal dalje kljub vsem pripombam in priporočilom. Znotraj kolektiva so se oblikovale skupinice in te so se dajale med seboj, kdo ima prav. Odnosi med urbanistično odstop direktorja Mihe Hrovatiča je narekoval ostre ukrepe občinske skupščine, čeravno niso nikomur ljubi. Taka je bila dodatna obrazložitev stanja v Dominvestu na seji, preden so delegati glasovali za ukrepe. S sprejetim odlokom o začasnih ukrepih družbenega varstva Delovna najbolj nora noč (nadaljevanje s 1. strani) vomeške porodnišnice je zbrana v posebni sobi: dr. Špnnger, Kaplano- Tudi železnice ne ostanejo prazne v tej noči, zato tudi tam dela dežurni. Franc Slaun je na železniški postaji v Kandiji ob pol polnoči odpre-mil zadnji vlak v lanskem letu, ob peti uri zjutraj pa je čakal prvega v letošnjem letu. „Prvi ste, ki ste mi voščili. Ob polnoči sem iz mesta slišal pravo vojno pokanja in treskanja. ki se je umirilo šele čez dobro uro.“ Dežurni miličniki so bili prizanesljivi. To noč so nekoliko zamižali. Andrej Senica je ob peti uri, ko se naj bi tričlanski poslovodni organ v sestavi Franc Cvelbar, pravnik in podpredsednik izvršnega sveta; Mirko Lovko, pravnik in član kolektiva Dom-invest, ter ekonomist Jule Štern, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti, postavili na noge tako delovno organizacijo, ld bo sledila potrebam delovnih ljudi. R. B. Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! DEDEK, PA POKAŽI KAJ IMAŠ! — Skoraj vsa krajevna središča je letos obiskal dedek Mraz, kjer je mladim ob prijetnih zabavnih programih delil pakete in tu in tam s cicibani tudi pokramljal. Osrednja novoletna prireditev je bila tudi letos v novomeški športni dvorani. Tri dni so se mladi veselili in potem, ko je dedek še zadnjič posegel na dno svojega koša, se je poslovil tja do naslednje novoletne pravljice. (Foto: J. Pavlin) Franc Šlaun va, Morarjeva in Sinrajkova. Prvi otrok se je rodil šele po dvanajsti uri. V plenice pa so povili tisočega fantka, ki se je rodil v preteklem letu, deklic je bilo 939, devetnajst pa je bilo dvojčkov. Podpisali, ne pa tudi dali Uresničitev srednjeročnega razvojnega načrta novomeške občine je v nevarnosti „Zahtevamo dosledno izpolnjevanje obveznosti iz preteklih dveh let po družbenem dogovoru za domače programe in poravnavo zapadlih dolgov,“ so dejali delegati na zboru združenega dela novomeške občinske skupščine, ki je zasedal 27. decembra 1977. šiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiš | Varnost na tehtnici mnenj I Bolj ko napreduje gradnja jedrske elektrarne v Krškem, več je zaskrbljenosti, dvomov in pomislekov, če bo investitor do začetka obratovanja res izpolnil vse zahteve glede varnosti okolja. Da bi te stvari bolje osvetlili, so uvrstili informacijo in razpravo o trenutnem stanju in aktualnih problemih pri graditvi jedrske na dnevni red seje občinske skupščine v Krškem dne 28. decembra. Delegati so prejeli pismeno investitorjevo poročilo, v razpravi pa so postavili še vrsto vprašanj, na katera je odgovarjal generalni direktor JE v izgradnji inž. Janez Dular s sodelavci. Skupščina je zaključila ta del razprave z ugotovitvijo, da je investitor kljub skoraj nepremagljivim težavam v začetku leta dosegel velike uspehe in zadovoljivo rešil nekatere bistvene probleme pri gradnji. Spričo tega je izrekla priznanje kolekti- vu Jt, v izgradnji ter vsem izvajalcem del, Hidromontaži, Hi-droelektri, Gradisu in „Djuru Djakoviču". O tem, kar zadeva zamudo rokov pri izdelavi študij in predpisov za varnost ljudi in življenja v ožjem in širšem okolju nasploh, pa bo skupščina ponovno razpravljala na naslednji seji 25. januarja. Do takrat bo zahtevala jasne odgovore na vsa tista vprašanja, na katera tokrat ni dobila zadovoljivih pojasnil. Od jedrske elektrarne pričakuje popolnejšo informacijo. Če bo potrebno, bodo povabili na sejo tudi predstavnike republiških institucij, ki rešujejo te stvari. Izvršni svet skupščine bo ustanovil komisijo, ki bo izoblikovala njegova stališča, da bi skupščina lahko sklepala, kaj je treba danes in jutri še storiti za varnost okolja in ljudi v tem delu Posavja. JOŽICA TEPPEY IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII Andrej Šenica mu je dežurstvo v uniformi končalo, na Ljubljanski cesti miril voznika stoenk, ki sta ob čelnem trku napravila za več kot pet starih milijonov škode. „To bo drag večer. Pa še nekaj podobnih primerov je bilo, le da bo račun pri drugih manjši. Pokanja je bilo letos po vsem mestu mnogo več, kot vsa leta nazaj. Tudi nekateri mladi so bili malo preveč objestni. Če bi bil to kakšen drug dan, bi imeli pri nas vse polno", je še dejal. V hotelu Otočec so imeli na Silvestrovo blizu 260 gostov, za njiho- Darko Žibert vo počutje pa je skrbelo 25 oseb. Darko Žibert je gotovo rekorder med otoškimi natakarji, saj že osmo leto zapored praznuje Silvestrovo v beli natakarski halji. ..Gostinski poklic je pač tak. Novoletne noči ne bi več znal drugače praznovati". Analiza, ki so jo pripravile strokovne službe, točno kaže, katere delovne organizacije so v celoti plačale, kar so se s podpisom zavezale dati. Takih je malo. Največ je kolektivov, ki so delno plačali, nekaj pa tudi takih, od katerih še ni kapnil niti dinar. Delegati so predlagali, naj tistim delovnim organizacijam, ki so obveznosti v celoti poravnale in imajo morda tudi predplačila, zneske štejejo v dobro za leto 1978. V obravnavi je bil tudi temeljni letni dokument občine - resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1978, ki je zelo pogumno zastavljena zlasti v pogledu nadaljnje rasti družbenega proizvoda in izvoza. Resolucija je bila sicer potrjena za razpravo, vendar pa so nekateri pritrjevali tudi delegaciji tovarne Krka, ki je imela pomisleke, češ da je resolucija preoptimis-tična. Sicer pa je ta točka dnevnega reda, kjer naj bi prečesali gospodarstvo po dolgem in počez, spet doživela staro prakso: med 45 prisotnimi delegati je vladala mučna tišina; »zen razpravljalcev - bolj razlagalcev in strokovnjakov - ni nihče čutil potrebe, da reče svojo besedo o nalogah iz resolucije, ki jih bo moral v letu 1978 izvajati. R. B. ZAMUDE ŽE SEDEM MESECEV Na zadnji seji občinske skupščine v Krškem so delegati obravnavali tudi probleme v zvezi z graditvijo jedrske elektrarne in ukrepi za varnost okolja. Dobili so obširno informacijo o trenutnem stanju del, iz katere razberemo, da so z nekaterimi deli v zamudi že za sedem mesecev. Potemtakem bodo s težavo ujeli rok, ki je predviden za obratovanje, to je december 1979. Če se kritične zamude ne bodo poveča-, vale in če bodo montažna dela pravočasno opravljena, potem bodo pričakovanja za poskusni zagon uresničena do konca zadnjega četrtletja 1979. NOV RAVNATELJ V MOKRONOGU Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem so na seji minuli četrtek potrdili razrešitev dosedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja Franja Videčnika. Februarja naj bi ga zamenjal Roman Šiško iz Šentruperta. S KO GA SREČAŠ, SE PRIMI ZA GUMB - Franc Adam, novoletni „dedek Mraz - tozd Dimnikarstvo", je na Silvestrovo raznašal srečo Novomešča-nom, mimogrede pa v nekaterih kolektivih čedil nesamouprav-ljalsko nesnago, ki se je nabrala v preteklem letu. (Foto: Pavlin) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIlilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllillllillllllllllillllllllllH Predlog: obvez -nice za otroke Zbor delovne skupnosti Vzgojnovarstvenega zavoda (VVZ) Kočevje je predlagal, naj bi občani darovali obveznice cestnega posojila za potrebe investicij v otroškem varstvu. Stavba VVZ, v kateri je 80 dojenčkov, je namreč dotrajala. Inšpektorji so že ugotovili, da ni več primerna za te namene. Razen tega ima VVZ še nad 60 prošenj za sprejem dojenčkov. V Stari cerkvi pa se v neprimernih prostorih vrtca stiska 23 otrok. Darovane obveznice posojila, lastne vire skupnosti otroškega varstva, posojilo banke in druga sredstva bi zato porabili za dograditev jasli (prostora za dojenčke) pri novem vrtcu v Kočevju in dograditev zaklonišča za ikt, za prenovitev na Ljubljanski cesti in za ureditev prostorov za vrtec v Stari cerkvi. Prostore za jasli je treba zgraditi že v letu 1978. ta objekt, : sedanjih jasli cesti in za ui S tem predlogom so se doslej strinjali že izvršni odbor in skupščina skupnosti otroškega varstva ter sveta staršev pri VVZ. Vsi pričakujejo, da se bodo občani odzvali tej akciji. Prispevek za zdravega bolnika? Metliške pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva - Bojazen pred izkoriščanjem »bolniške" V metliški občini je predlagani osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva prinesel vrsto vročih debat, pa tudi pomislekov. Javna razprava v osnovnih organizacijah sindikatov je odkrila visto pomanjkljivosti, ki bodo dobra opora pri dokončni sestavi akta. Navedimo samo nekatere. Največ pripomb je „požel“ tisti del sporazuma, ki govori o soudeležbi porabnikov uslug v zdravstvenem varstvu. Delavci menijo, da participacija ne sme dodatno obremenjevati zdravstvenih delavcev in da bi tako za zdravljenje ostajalo manj časa; nadalje predlagajo, da se mora nujno zmanjšati poraba vseh vrst storitev in zdravil. Pripomba je padla tudi glede člena, ki govori, da participacija ne sme odvračati delavcev in občanov od upravičenega OPRAVIČILO Zaradi povečanega D_ dela in kvara časopisne rotacije v prednovoletnih dneh se je dogodilo, da niso vsi naročniki Dolenjskega lista dobili prave izdaje, tiste, v kateri so objavljene novice iz občine, v kateri živijo. Zaradi tega ponatiskujemo nekaj zanimivejših novinarskih prispevkov, nekatere pa bomo še prihodnji teden, ko bo časnik spet izšel v neokrnjenem obsegu in bo spet imel tako imenovane komunske strani. UREDNIŠTVO zdravljenja. Poraja se namreč bojazen, da bodo poslej prizadeti tisti, ki so resnično šibkega zdravja. Primer: ni bojazni, da tisti, ki bi „bolniško“ izkoristili za pridobitniško delo ali druge „nuine“ opravke, ne bi plačali predlaganega prispevka, vprašanje je le, če tak prispevek ne bo tistega, ki je resnično potreben zdravniške pomoči, odvrnil od zdravljenja. KOČEVJE: ZLATO NA LEDU V mrzlih dneh v drugi polovici decembra je najprej zamrznilo v Kočevju močvirje med Cesto na stadion in Opekarsko ulico, nato pa celo Rinža, kar so mladi izkoristili za drsanje. Posebno živahno je bilo na drsališču ob Opekarski ulici, kjer je drsanje bolj varno, razen tega pa so tu s prostovoljnim delom in pomočjo KS uredili drsališče. V zadnjih dneh decembra se je led zaradi toplejšega vremena začel taliti. Se pred talitvijo pa je na ledu našel Stojan Logar iz Opekarske 4 zlato zapestnico. Verjetno jo je izgubilo kakšno dekle, ki jo je v naglici pred odhodom na drsanje pozabilo sneti oziroma pustiti doma. Lastnica dobi zapestnico pri najditelju. Prav zaradi takšnih dvomov so v nekaterih delovnih organizacijah že pripravili nekaj predlogov. Tako delavci KZ menijo, naj participacija odpade le za preglede v splošnih ambulantah, za zdravljenje v bolnišnici (predlog KS Dobravice je, naj se za zdravljenje obračuna participacija šele od 10. dneva dalje) in za ortopedske pripomočke. Nekateri so tudi mnenja, naj se pri izdaji več receptov participacija zmanjša za polovico. In če bo vsaj nekaj od teh predlogov tudi uresničenih, menijo delavci, bo tudi kritike na rovaš metliškega zdravstva vse manj. j. p. VEC ČLANOV IN ORGANIZACIJ Pred štirimi leti je bilo v ribniški občini 12 osnovnih organizacij ZK, ki so štele okoli 240 članov. Decembra 1977 pa je v občini že 3 2 osnovnih organizacij ZK, ki štejejo 440 članov. Prav te dni pa pripravljajo sprejem še novih članov v ZK in ustanovitev treh novih osnovnih organizacij (v Ricomag, Ljubljanski banki in Pletenini Sodražica). 2E 800 ČLANOV AMD Člani AMD Kočevje bodo dobili za leto 1978 zemljevid cest Jugoslavije, blok kuponov za pomoč, mapo za material in propagandno gradivo. Društvo je sklenilo, da bo v letu 1977 nabralo 800 članov. To.jim je že uspelo, saj se je po zadnjih jesenskih izpitih vpisalo v AMD še 60 novih članov. AMD pomaga z denarjem in drugače tudi drugim društvom in organizacijam. A. A. SMETIŠČE SREDI POLJA. Takole kvarimo zemljo. Kaj komu mar! Kupi odpadkov, starih karoserij, hladilnikov in štedilnikov se dvigajo iz opuščenih gramoznih jam, pa tudi bregovom Krke in obrobju Brežic brezvestneži prav nič ne prizanašajo. (Foto Jožica Teppey) Do kdaj tako? V zadnjem obdobju se je pripetilo velko nesreč na cesti Ljubljana-Kočevje, ki je vsak dan bolj prometna. Za primer naj navedemo samo dve nesreči, ki sta se te dni zgodili v Ortneku na območju občine Ribnica, v katerih je en občan izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan. Od Ribnice proti Ortneku je cesta polna ovinkov. Prav skozi Ortnek pa je okoU 250 m ravne ceste in vozniki radi pritisnejo na plin, da potegne avto okoli 100 km na uro, čeprav je tu zaradi „naseljenega kraja“ hitrost omejena na 60 km. Hiš ob cesti tu skoraj ni, zato je omejitev na 60 km skozi vas Ortnek gotovo odveč. Je pa prav ob cesti avtobusno postajališče, kjer se dogajajo nesreče, in tu bi bilo treba sprejeti ostrejše prometne ukrepe. Gotovo je treba tudi poskrbeti, da bodo pri avtobusni postaji avtomobilisti spoštovali omejitev hitrosti. Se posebno pozornost bo treba posvetiti tudi prometni vzgoji mladine in odraslih. To velja zlasti za uporabo cestp ponoči, ko šofer precej težje opazi pešca kot pešec razsvetljen avtomobil. L M. GLAVONJlC Spet gašenje Krmeljska Metalna — tozd Tovarna lahkih konstrukcij je v lanskem triče-trtletju „prigospodarila“ nad 7,9 milijona dinarjev izgube. Ugotovitev o vzrokih sedaj ne manjka; Med drugim naj bi pomagalo odpraviti izgube tudi izdelovanje tipskih rastlinjakov, s katerimi so se strokovnjaki v njihovem biroju ukvarjali že štiri leta, a v resnici še sedaj ni jasno, kakšen naj bi bil tak rastlinjak. Kot je bilo ugotovljeno na seji občinskega sindikalnega sveta v Sevnici med obravnavo o tričetrtletnem lanskem gospodarjenju v občini, v Krmelju pravzaprav niso imeli priprave dela niti komercialne službe. Dobili so sicer precej nove opreme, vrsto dragih naprav z enim samim osnovnim orodjem. Ko se je kak del izrabil, je stal seveda cel stroj. Kot je razveseljivo, da je sedaj prišla v Krmelj vrsta strokovnjakov iz matičnega podjetja, se postavlja tudi vprašanje, zakaj jih ni bilo v Krmelj že prej. Ali mora vedno priti do akcije šele, ko pride že do tolikšne izgube? A. Ž. 1 Zdaj v resnici uveljaviti zakon Nekaj glavnih nalog ZK v ribniški občini — Izpeljati referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma in komunalnega dela Na nedavni konferenci ZK občine Ribnica so med drugim izvolili tudi nov komite in za sekretarja ponovno Franceta Grivca. Potrdili so tudi dosedanje delo in usmeritve ZK v občini ter si začrtali ključne naloge za delovanje v bližnji prihodnjosti. Tako so sklenili, da bodo nadaljnjo politično, akcijsko in organizacijsko krepili ZK v občini. V zadnjih štirih letih se je v občini število članov ZK podvojilo, število osnovnih organizacij Z K pa skoraj potrojilo. Zdaj bodo posebno pozornost posvetili delovanju osnovnih oiganizacij ZK ter članov ZK Ena najpomembenjših nalog bo seveda tudi boj za uveljavitev zakona o združenem delu. RED PRI PRAZNIKIH Na zasedanju delegatov zbora združenega dela 20. decembra v Trebnjem so delegati sprejeli tudi priporočilo delovnim organizacijam za koledar delovnih dni v novem letu. Ta koledar naj bi v kolektivih sprejeli hkrati z novim proizvodnim načrtom. V to akcijo naj bi se vključile tudi družbene službe. Le tako bi se lahko izognili podobnim zapletom, kot so bile npr. okrog letošnjega 1. novembra. Takšen koledar bi morali uskladiti v vsej občini. Pobude za urejanje tega, na videz drobnega vprašanja naj bi dale sindikalne organizacije. Prednost ima pitna voda Trebnje: program komunalnih del do leta 1980 Komunalna skupnost v Trebnjem ima za seboj komaj dobrega pol leta dela, vendar je minu- lo jesen dala v javno razpravo program del tja do leta 1980, ki Dohitevanje Manj razvita trebanjska občina predvideva po izhodiščih za uresničevanja srednjeročnega načrta v tem letu — občinska skupščina jih je sprejela minuli četrtek - po-razvoj. Velik zagon aložb, ki so dodobra sprejeti 19?,62 mtG kra>eV P° letu 1971 se je v minulem ‘etu unesel, letos pa je predviden ponoven vzpon. Samo Predvideva za nad mhjonov naložb. Celot-a občina je po rasti družbe- rZ,Kv?!ZVOda ztlatno ™d republiškim povprečjem. HnZ* V- začetku leta bodo dani v javno razpravo neka- anni?v°m™ Pred volilce ob izteku OčimnTm refererrdumom. ? bo tfeba del denarja mSH! ,^rioprT<'kom lo r>h . e za komuna- la to (eSj? mČrt°V vor o ukrenih lponovno g°~ r^vitih^tl^imanj ^otraj osnova je nm*h»r* Pl,ena to dnt!L ’ ol!šl obet za metSr"il0bk"“^ A- ŽELEZNIK je na seji občinske skupščine •minuli četrtek doživel tudi podporo njenih delegatov. V tem programu tudi po vrednosti del prednjačijo naložbe v preskrbo z zdravo pitno vodo. Za to naj bi bilo do leta 1980 namenjenih 30,3 milijone dinarjev, kar je skoraj polovica celotnega programa del skupnosti, ki ga cenijo na 67,6 milijona dinarjev. Vode na velikem vodovodnem omrežju Stična— Grosuplje-Trebnje-Dobmič, na katero je priključenih največ prebivalcev občine, sedaj ni dovolj niti v zimskih mesecih. Kot enega od pomembnih virov za soudeležbo trebanjske občine pri gradnji novega zajetja v Šentpavlu, dodatnih cevovodov in zbiralnika, so na tej seji občinske skupščine sprejeli prispevek dveh dinarjev za kubik porabljene vode (enako bo po sredini januarja veljalo za uporabnike vode iz mo-kronoškega vodovoda). V tem obdobju se nameravajo korenito lotiti kanalizacije in gradnje čistilnih naprav v Trebnjem, na Mirni, v Mokronogu in Šentrupertu; vrednost vseh del naj bi znašala 20,6 _ milijona dinarjev. V teku tega leta bo po vsej verjetnosti mogoče sprejeti v trebanjski občini odlok, ki bo v večjih krajih s čistilnimi napravami graditelje obvezoval k plačilu prispevka za gradnjo čistilnih naprav namesto greznic. A. Ž. Sprejemanje predpisanih aktov je pred koncem leta sicer ča sovno razmeroma uspešno potekalo, vprašanje pa je, kako so dejansko zagotovljeni novi samoupravni odnosi. Komunistom in vsem delovnim ljudem zdaj ne bi smelo zmanjkati sape za uveljavljanje duha zakona. Pomembna naloga so tudi priprave na bližnje volitve. Bodoče delgacije naj bodo dejanski odraz želja, potreb in hotenj delovnih ljudi in občanov. Seveda bodo v tem obdobju posvetili posebno pozornost predkongresnim nalogam, razvoju in utrditvi gospodarstva, Tzob raže vanju oziroma ‘usposabljanju komunistov, obrambnim pripravam in PREDNOVOLETNI UTRINEK Odveč je govoriti, da je v prednovoletnem času za gostinskimi točilnimi mizami gneča vseh gneč. Pa ti jo pri-maha v novomeško restavracijo Pri vodnjaku v krznen plašč, ki kar duhti po sinte-tiki, oblečen podgorski zdomec. Iz žepa potegne denarnico, vsem pred očmi šelesti z debelimi zahodnonemški-mi bankovci Pa ni nič od tega: natakarica streže po vrsti in najbrž tudi po obrazih ter obnašanju. Stoji tam tisti še-lesteči bahač, potem pa zapre denarnico in reče: „Pri nas v Nemčiji smo takoj na vrsti." In odide v svojem plaščku. 'f I v V**- v* e TEMELJI. V Brežicah že kopljejo zemljo, da bodo napravili prostor za temelje novega doma upokojencev, ki ga bo gradil Pionir. Sredstva zanj bodo solidarno prispevale vse tri občine. (Foto: J. Teppey) Niti jugoslovanska raven Črnomaljski komunisti menijo, da gospodarski položaj v občini ni rožnat — Ugodna ocena partijskega dela — Sekretar še naprej Jure Perko Na volilni seji občinske konference ZKS Črnomelj, ki je bila 27. decembra, so člani konference razpravljali o poročilu o delu Zveze komunistov v občini od januarja 1974 do decembra 1977 in poslušali referat sekretarja komiteja občinske konference o nadaljnjih nalogah. Na konferenci so v razpravi ugotovili, da so komunisti v črnomaljski občini po VII. kongresu slovenskih komunistov dosegli precej uspehov, da pa s trenutnim položajem ne smejo biti zadovoljni. Tu so imeli v mislih predvsem gospodarstvo. Njihov dohodek na prebivalca je namreč skromen, saj ne doseže niti jugoslovanskega povprečja. Bržkone bo v prihodnosti precej bolje, kajti v Črnomlju so 26. decembra položili temeljni kamen za novo tovarno kompresorjev, v kateri bo, takoj ko bo postavljena, našlo delo 230 občanov, kasneje pa še enkrat toliko. Na konferenci so tudi menili, da bo potrebno prestrukturirati gospodarstvo in hitreje posodobiti proizvodnjo. V občini imajo ta čas 786 komunistov, od 1974. leta pa so v organizacijo sprejeli okoli 50 novih članov, kar kaže na načrtnost dela. Tako je sedaj kar 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini včlanjenih v ZK, možnosti za sprejem pa so še velike, saj vrsta osnovnih organizacij (teh je 45) še ne vključuje 10 odstotkov zaposlenih. V Zvezi komunistov je 29 odstotkov žensk in samo 5 odstotkov kmetov, čeprav jih je v občni več kot tretjino. Na razpravi, v kateri je sodeloval tudi član IK P CK ZKS Ludvik Golob, so poudarili, da je za uspešno delo potrebna enotnejša akcija vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in interesnih skupnosti. Nato so izvolili nov 11-članski komite, sekretar pa bo še naprej Jure Perko. J. P. izobraževanju oziroma usposabljanju komunistov, obrambnim pripravam in družbeni samozaščiti itd. Za vse delovne ljudi in občane pa je zelo pomembna še ena akcija: izvedba referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo osrednjega zdravstvenega doma v Ribnici ter za hitrejše reševanje komunalnih in drugih nalog na območju posameznih KS. J. P. TREBNJE: KAKO IZOBRAŽEVATI DELAVCE PRI ZASEBNIKIH? Pri občinskem sindikalnem svetu razmišljajo, kako izpeljati dodatno izobraževanje delavcev pri zasebnikih. Obrtniki namreč odvajajo za to poseben denar, ki bi ga delavci lahko uporabljali za štipendiranje v obliki posojil ali brez vračanja pri nadaljnjem usposabljanju. Pri tehtanju odločitve, ali ustanoviti sklad ali ne se bo odločitev verjetno prevesila na možnost za ustanovitev posebne skupnosti. Istočasno si prizadevajo ustanoviti tudi sindikalno organizacijo. Verjetno se bodo tudi pri tem najbolje obnesle sindikalne skupine. PETEROBOJ V DRAGOVANJI VASI V AMD Bela krajina so že začeli priprave za vsakoletno prvomajsko mednarodno tekmovanje v motokrosu na stezi v Dragovanji vasi. Letos bo to zanimivo tekmovanje 30. aprila, organizatorji pa si prizadevajo prirediti peteroboj med ekipami Romunije, Madžarske, Avstrije, Italije in Jugoslavije v razredu 125 ccm. Za tak peteroboj so že dobili dovoljenje mednarodne organizacije za motociklizem, prav tako so že navezali stike z zvezami teh držav. Dokončna odločitev bo znana kmalu po novem letu. Seveda bo obenem tudi dirka za republiško prvenstvo v razredu 50 ccm. KAJ SI ŽELIMO OTROCI PO TV Doma imamo televizijski sprejemnik. Vsak dan gledam razne oddaje. Toda za otroke so nekatere . zelo puste ali grozljive, kar ni primerno. Pred leti je bilo vehko oddaj, ki so mi bile zelo všeč. To so bile: Sinji galeb, Hišica v preriji, Odprava zelenega zmaja in Erazem in potepuh. Ne gledam rad ganga-strskih filmov, v katerih ljudje drug drugega pobijajo. Lepi filmi so: Karino, Crna puščica, Ostržek, Zakoni divjine in Mednarodni parki. Zelo bi bil vesel, če bi ponovili film Daktari. To je moja edina želja. PETER BESAL, 4. c OS Kočevje Ne oklevajo, kadar je treba pomagati Rdeči križ v sevniški občini je povsod delaven Pred koncem minulega leta so se v Sevnici sestali člani občinskega odbora Rdečega križa v Sevnici. Dolgoletni prizadevni aktivisti Rdečega križa in predsednik občinskega odbora Rudolf Lisec je pohvalil delo vseh aktivistov. V letošnjih akcijah so nabrali skupno 16.618 kg starega paprija, kar pomeni, da so gozdovom prihranili nad 50 kubikov lesa. Uspešni so bili tudi pri izvedbi tečajev prve pomoči. 80-urni tečaj je opravilo 23 tečajnikov, dva 20-urna skupaj pa 47 tečajnikov; tak tečaj želijo še v Loki pri Zidanem mostu. Lanskega občinskega tekmovanja ekip prve pomoči se je udeležilo že 13 ekip. V minulem letu so bili uspešnejši tudi v krvodajalstvu, čeprav so še rahlo pod republiškim načrtom glede na število prebivalcev občine in število odvzemov krvi. Na odvzem krvi se je prijavilo 919, kri pa je dalo 667 krvodajalcev (plan je bil 889). Mnogo je takih, ki redno dajejo kri; to potrjuje tudi 553 podeljenih častnih priznanj v minulem letu (v Sevnici 424, v Šentjanžu 47 in Krmelju 82). Krajevne organizacije pridno sodelujejo v sosedski pomoči in drugih akcijah. Delo številnih aktivistov je prostovoljno. Sele v minulem letu so zaposlili poklicno tajnico. A. Ž. Učiti se za življenje Pred kratkim je bila v Kočevju zaključena mladinska politična šola. Na njej so si pridobivali znanje člani vodstev osnovnih organizacij ZSM. Za voditeljico šole so slušatelji izvolili Mirico Dimitrijevič iz Itasa, ki nam je povedala: — Udeleženci smo poslušali skupno 58 ur predavanj o osnovah marksizma, odnosih v združenem delu, samoupravljanju in delu ter nalogah družbenopolitičnih organizacij. Solo je uspešno končalo 31 slušateljev. Teme predavanj so bile zelo dobro izbrane. Tudi predavanja so bila dobro izvedena, posebno pa naj pohvalim predavanje Petra Šobarja, ki je bilo spremljano z grafoskopom in zato slušateljem še bolj razumljivo. Vsak slušatelj je pripravil tudi po dve seminarski nalogi. Ob zaključku naj povem, da si slušatelji želimo še nadaljevalno šolo oziroma seminar. Predlagam pa, da bi na njem obravnavali in reševali zadeve oziroma primere, na katere naletimo v vsakdanjem življenju. J. PRIMC MIRICA DIMITRIJEVIČ: „Najbolj nam koristijo predavanja, ki govore o zadevah, na katere naletimo pri vsakdanjem delu.“ Le dobra volja? Čeprav Slovenija v primeri z razvitimi industrijskimi državami še zdaleč ni toliko umazana, da bi stanje lahko imeli že za kritično, seveda ni moč z gotovostjo reči, da sčasoma ne bo. Izkušnje pa kažejo, da je odpravljanje posledic zastrupljenega zraka in umazanih voda veliko dražje od preprečevanja osna-žcvanja okolja. Tega se že zavedajo v mnogih delovnih organizacijah, tako tudi v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“ v Krškem. Za novo proizvodnjo celuloze (sto tisoč ton na leto) so porabili milijardo dinarjev, skoraj polovica te vsote pa je šla za tisti del opreme, ki je namenjen varstvu okolja. Z regeneracijo dobijo vehko tehnološke pare in električne energije za lastne potrebe ter celo 80 odst. potrebnih kemikalij, toda zato morajo kupovati dražje surovine. Izračun kaže, da denar, ki so ga vložili za varstvo okolja, ne bo prišel tako hitro nazaj, če sploh bo, kajti stvar, ki to zavira, so krediti. Tovarna ima vse kredite na manj kot deset let, najnižja obrestna mera pa je 8 odst. Da bi bila pokrita »varovalna investicija", bi morali kredite odplačevati z minimalnimi obrestmi še enkrat toliko let. Kaže torej, da je na Slovenskem zaenkrat samo dovolj dobre volje delovnih organizacij, ki želijo zavarovati okolje, „strici“, ki bi jim pri tem pomagali, se pa še skrivajo. Tudi na tem področju bo treba še marsikaj storiti in spremeniti s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem. Šestdeset let Silva Mihelčiča Konec decembra je praznoval šestdesetletnico rojstva Metličan Silvo Mihelčič, doma iz znane glasbeno nadarjene družine skladateljev in muzi-kov Mihelčičev. Čeprav dela zadnja leta kot glasbeni pedagog in kapelnik predvsem v Črnomlju, je večino svojega življenja in dela posvetil rodni Metliki, kjer ima še danes svoj dom. V partizanih je igral pri godbi Glavnega štaba NOV in POS, po vojni pa je kot kapelnik obnovljene metliške godbe vzgojil nov kader godbenikov in z njimi dolga leta uspešno nastopal po Beli krajini in ostali Sloveniji. Čeprav je bil tista leta Mihelčič redno zaposlen v trgovini, je v prostem času sodeloval v številnih društvih, organizacijah, svetih, odborih, komisijah itd. Ne le da je bil dolga leta občinski odbornik, delal je v odborih SZDL, Zvezi borcev, pri Partizanu, pri prosvetnem, turističnem in gasilskem društvu, Društvu mojstrov in Rdečem križu, Društvu prijateljev mladine, v šolskem odboru itd. Dolga leta je vodil metliške tamburaše in upravljal metliški kino, danes pa je med drugim tudi predsednik gasilskega društva v Metliki Silvo Mihelčič se ni nikoli branil nobenega dela, kjer je lahko koristil družbi in Beli krajini, zlasti pa rodnemu mestu. V tem delu je bil zavzet, prizadeven in vztrajen, zato tudi uspehi niso izostali Ob lepem jubileju mu iskreno želimo zdravja in novih uspehov. TREBNJE: ZAKAJ NE GREDO ZRAVEN Izvršni svet je pripravil odlok o prispevku, ki naj bi zagotavljal temeljitejše obnavljanje in širjenje vodovodnih naprav v občini. Predlog tega odloka obravnavajo na današnji seji delegati občinske skupščine. Ce bo sprejet, naj bi uporabniki vodovoda Stična—Trebnje — Dobrnič in Mokronog plačevali dodatna 2 din za kubik porabljene vode ob plačilu vodarine za pretekli mesec. Mirenska „Dana“, KS Mirna in Šentrupert se v javni razpravi niso strinjali s takim načinom. Menijo, da vodovod ,,Dane“ dobro opravlja svojo nalogo, Šentruperčani pa so pred dvema letoma svoj vodovod zgradili ravno tako z lastnim prispevkom. Zmogljivosti njihovega vodovoda naj bi krile potrebe v prihodnjih 15 do 20 letih. V KRŠKEM SE JIH JE IZŠOLALO 1874 V dvajsetih letih obstoja Tehniške srednje šole v Krškem je končalo tehniško strojno šolo 566 dijakov, tehniško šolo elektro stroke 581 dijakov in poklicno šolo 727 učencev. Trenutno ima šolski center v Krškem 273 dijakov v strojnih oddelkih, 164 v elektrotehniških oddelkih in 219 v poklicni kovinarski šoli. Center izobražuje tudi ob delu. Največ zanimanja je za delovodsko šolo, ki jo obiskuje 31 slušateljev. V okviru ljubljanske strojne fakultete so letos ustanovili tudi oddelek za višješolski študij ob delu, v katerem je prav tako okoli 30 slušateljev. SEVNICA: Nagrade na podeželje Po posebnem sklepu, ki ga je na predlog političnih organizacij Prc“,., razpisom referenduma potrdila tudi občinska skupščina, so bile določene tri nagrade krajevnim skupnostim za nai-j izvedbo referenduma. Med drugim se je razen udeležbe vohlcev, ocenjevalo še število glasov „Za , niter potek glasovanj in okrasitev volišč. Komisija pod vodstvom sekretarja občinske konference SZDL Slavka Štruklja je prisodila prvo nagrado krajevni skupnosti rrimož. V. tej hribovski krajevni skupnosti je na treh voliščih glasovalo za samoprispevek kar 89,9 odst. volilcev, medtem ko je bila volilna udeležba 99-odstotna. Glasovanje so na vsem območju krajevne skupnosti končali že ob 8.30. Komisija je KS Primož prisodila 209 točk, s tem pa jim je pripadla tudi nagrada v znesku lu.000 dinarjev. Krajevna skupnost Blanca je druga, za samopri- Blanca je druga, za samopi spevek je toa glasovalo 87.6 odst. voulcev, po oceni komisije pa so si prislužili 203 točke. Tretja je KS Tržišče: za samoprispevek je glasovalo 82,1 odst. vnlllnail II nnAMlno««!.. ii : denarju kov, tretja pa pet. Franc Balon Rok Kržan Življenje s trto ki sinovi ostajajo doma. „Pa ne samo to, da se pripravljajo za bodoče gospodarje: mladi nočejo delati po starem. zato ni slučajno, da jih je veliko v najrazličnejših kmetijskih šolah,“ je dodala Sušnikova. Delovne roke Bizeljčanov se oklepajo vinogradništva, ki ima v teh krajih stoletno tradicijo. Z vinom se ne tolažijo, to je njihova še boljša prihodnost. Ferdo Šepetave je rekel: jih težko dobiti. Turisti, ki prihajajo sem in bi radi za „spomin“ odnesli kakšno steklenico odličnega bizelj-čana, se morajo sami znajti. Največkrat jih pot vodi k samim vinogradnikom. Prodaja vina „čez cesto“ ni organizirana. Milan Šepetave je povedal, da je včasih za to skrbela njihova zadruga, ko pa so jo ukinili, vina ni bilo več moč dobiti. Njegove nadaljnje besede so bile namenjene Slovinu, češ da ima slednji za to do- Ivan Kelhar Ivan Balon Ferdo Šepetave fa „Naše vino je znano kot manj alkoholno, zato pa ima prijetno kislino, kar je zelo pomembno, saj glede na dandanašnjo prehrano težka vina niso iskana. O pitnosti naših vin, ki jih pridelujemo pretežno iz žametne črnine, modre frankinje, rumenega lavca (ki je tukajšnja posebnost) in aškega rizlinga, bi lahko govoril dolgo v noč. V naši krajevni skupnosti je okoli 460 ha vinogradov in od ten jih je bilo v zadnjih petnajstih letih kar blizu 60 odst. obnovljenih. Med vinogradniki je približno 400 kooperantov Slovina, ki z odkupom grozdja ali vina nimajo nikakršnih težav, prodajo ga, kolikor ga pridelajo. Za še boljše gospodarjenje v vinogradništvu jim gre kooperant na roko tudi z ugodnimi krediti za rigolanje, nakup umetnih gnojil, oporo trtne cepljenke in podobno. Odplačujejo šele po štirih letih, ko začne obnovljeni vinograd roditi. V zadnjem času si prizadevajo za obnavljanje v t.i. kompleksih, pri tem pa je tudi nekaj težav, ki pa niso odločilne. Naj še enkrat ponovim, da vinogradi kmetom (in čistih ali usmerjenih vinogradnikov je med njimi največ) dobro nesejo, posebno v zadnjih letih, ko je strojna obdelava že čisto vsakdanja stvar. Omenil bi še minulo letino: bila je rekordna, ko ne bi bilo 29. marca pozebe. Tako zgodnje pozebe pa ne pomnijo niti najstarejši krajani. Vseeno vinogradniki niso utrpeli večje škode, saj so mnogi pravočasno zavarovali vinograde proti pozebi in toči.“ Obnova vinogradov seveda še ni končana. Mnogi kooperanti s Slovi-nom se za to delo družno odločajo. Kako, je povedal Ivan Kelhar: „Nekaj nas je takih, ki imamo po več hektarov vinogradov. Obdelava tolikšnih površin ni lahka. Zato se nas je pet odločilo ustanoviti strojno skupnost. Imeli bomo vse najbolj potrebne stroje. Računamo, da nam bo pomagala tudi delovna organizacija Slovin.“ Četudi je bizeljsko vino znano daleč naokoli, ga je v tukajšnjih kra- volj možnosti (in prostorov), vendar premalo posluha. Najbrž je zaradi tega oškodovan tudi kmečki turizem. Več sogovornikov je na našem uredništvu v gosteh govorilo o vinski cesti, ki naj bi pripeljala v te kraje kar največ turistov, z njimi pa tudi večji razmah napredka. Vinska cesta naj bi povezala vinorodna, toda manj razvita področja od Sremiča v krški občini prek Sromelj in Pišec do Bizeljskega. Trasa je že začrtana, o njej imajo Bizeljanci pripombe, češ da o šla preveč mimo vinogradov. Cesta, pa naj bo speljana tako ah drugače, ne bo mogla rešiti vseh komunalnih vprašanj, ki pestijo bizeljsko krajevno skupnost. Asfalta je malo, niti na občinskih cestah ga ni, da o krajevnih ne govorimo. Slabe ceste povzročajo krajanom nemalo preglavic, njihovim delegatom pa se nikakor ne posreči prepričati pristojne v občini, da bi primaknili kaj več denarja za krpanje lukenj. Tudi kanalizacija je v tej krajevni skupnosti še tujka. Problema ne ublaži nekaj odtočnih cevi, položenih na Bizeljskem. Nekoliko bolje je s preskrbo pitne vode. Vodovodne pipe lahko odpirajo v 140 gospodinjstvih na Bizeljskem, v okoliških krajih pa priteka voda po ceveh le v nekaj hiš, in sicer iz manjših lokalnih zajetij. Celotna preskrba s pitno vodo je za zdaj samo v načrtu. Ravnatelj bizeljske osemletke Rok Kržan, ki je tudi predsednik zbora krajevnih skupnosti v brežiški občinski skupščini, često zastavi besedo za hitrejši komunalni razvoj v tej krajevni skupnosti. „Da ostajajo zadeve tako dolgo na papirju, je krivo pomanjkanje denarja, „saj moramo celo gramoz kupovati drugje," je pojasnil. Zatem je naštel še vrsto drugih vprašanj, ki jim krajevna skupnost poskuša biti kos. Telefon poznajo za zdaj le na Bizeljskem. 40 telefonskih številk pa je premalo, zato bodo centralo povečali za nadaljnjih 40 številk. Telefon bi radi napeljali tudi v druge, predvsem večje vasi. Čedalje bolj pa jih stiska onesnaževanje okolja, posebno mejne reke Sotle, ki se spreminja v kanal in ni več primerna za kopanje. Često se jim po- tledi ustavljajo na Drenovškem hribu, jer bi naj stal televizijski pretvornik, da bi Bizeljanci lahko gledali oddaje ljubljanske televizije. Pretvornik je nabavljen, na postavitev pa še čaka v lovski koči. Jezikovni vpliv iz sosednje republike je tu velik, zato si ljudje tembolj želijo slovenskih televizijskih oddaj. Tako o telefonu kot o nemoči gledanja ljubljanske televizije je potožil Henrik Brglez iz Orešja. „ Vaščani so pripravljeni prispevati tudi po pet tisočakov za napeljavo telefona, ki je še zmeraj le obljubljen, enako kot posodabljanje ceste do naše vasi. Prav cesta, čeprav je je le poldrugi kilometer, je velika ovira za to, da bi se vaščani zaposlili v bližnjih industrijskih krajih. Zato se jim zdi samoprispevek za cesto stran vržen denar, saj si morajo celo gramoz kupovati sami. V Orešju se sprašujemo tudi, zakaj sta prazni poslopji bivše šole in bizeljskega gradu. V prvem bi lahko uredili prostore za skupne potrebe vaščanov, tudi mladine, ki se nima kje sestajati, grad pa bi bil primeren za okrevališče. Celo o kakšnem obratu bi se lahko pogovarjali." BLAGINJA NI PODARJENA Same pridne roke ne zagotavljajo blaginje. O tem smo se lahko prepričali tudi pri Bizeljancih, ki zase pravijo, da potrebujejo pomoč le takrat, ko sami res ne morejo priti stvarem do konca. Pri tem je treba poudariti, da jih kot nerazvite ne pesti le odmaknjenost od občinskega središča, ampak tudi siceršnja zaostalost Kozjanskega, kamor sega bizeljska krajev- f Milan Šepetave na skupnost s precejšnjim delom. Tega pa ob zadnjem potresu ni hotel nihče uvideti, zato so tisti krajani, ki jim je narava razmajala domove, osta- li brez širše družbene pomoči. To pa ne velja za socialne podpirance. Socialno pomoč dobiva okoli 50 ostarelih občanov, glede na število prebivalcev največ v brežiški občini. „Na sejah organov krajevne skupnosti o takih in podobnih vprašanjih često razpravljamo," je poudaril Stane Meglen, vodja delegacije krajevne skupnosti Bizeljsko. Pristavil je, da je najrazličnejših zahtev res veliko, občina je za mnoge že predvidela denar, vendar še ni dosegel krajevne skupnosti in torej ni mogel obroditi sadov. „Veliko stvari ostaja pri obljubah." Beseda o taki problematiki je po-gostoma tudi na drugih sestankih. Ob našem obisku smo mogli ugotoviti le to, da deluje na Bizeljskem več organizacij in društev, podrobno pa samo o nekaterih. O zadevah borcev se je razgovoril Milan Šepetave. Dejal je, da prejema priznavalnine (od 515 do 1970 din) okoli 50 odstotkov vseh članov krajevne borčevske organizacije, nekateri od teh tudi dodatke. Stanovanjske razmere borcev se jim je posrečilo urediti. Borci so ponosni, da sta v njihovih vrstah tudi dva še živa udeleženca oktobrske revolucije. V prizadevanjih borci niso osamljeni, njihovo sodelovanje pri razvoju kraja drugi cenijo. „Da dejavnost mladih ni bolj občutna, je kriva okolica," je rekel Janez Iljaš. „Za zabavo je poskrbljeno v bUžnjih središčih, zato na Bizeljskem težko spravimo skupqj kakšno prireditev. Svoje čase je bili kakšna kulturna prireditev, tudi gledališka predstava, zdaj pa se s tem ne moremo pohvaliti. Nekaj več možnosti in hotenj se kaže na športnem področju, zato mladina načrtuje povezavo s šolo, kjer so na voljo igrišča. Vsekakor pa pogrešamo zavzet-neža, ki bi bil pripravljen žrtvovati prosti čas za organizirano dejavnost mladih." V čem je bistvena dejavnost gasilcev, najbrž ni treba govoriti. Seveda pa mora imeti tovrstno društvo možnosti za delo. Predsednik bizeljskega gasilskega društva Avgust Kuvačič je tudi omenil, da jih dostikrat onemogoča pomanjkanje vode. „S hidranti nikakor ne moremo priti na čisto, zato smo veseli, ker bodo kmalu dobili pettisočlitrsko cisterno, ki bo v marsičem rešila naše zahteve. Zahvala gre samoupravni interesni skupnosti za požarno varnost." Na naše tokratno uredništvo v gosteh resda ni prišlo veliko Bizeljan-cev, so pa bili prisotni toliko bolj tehtni in izčrpni pri očrtovanjii vsega, kar jim leži na duši. „Duša“ onaotnih krajev pa je prej ko slej osnovna šola, ena redkih na širšem območju Dolenjske, ki je že uvedla celodnevno šolo. DRAGO RUSTJA IVAN ZORAN Iljaš Marija Sušnik Henrik Brglez Stane Meglen Avgust Kuvačič UREDNIŠTVO V GOSTEH BIZELJSKO Iz Brežic se pride na Bizeljsko brez dviganja prahu, saj je cesta asfaltirana. Bizeljsko je vas, tako pa se imenuje tudi pokrajina, ki sega od potoka Dramlje, pritoka Sotle, do prevala pod Svetimi gorami oziroma Bistrice. Tu je doma znameniti bizelj-čan, zelo iskano namizno rdeče vino. Najlepši letni čas je tu gotovo jesen: takrat se usujejo trgači na strma pobočja s trsjem zasajenih vzpetin. Vinogradi, od katerih se najlepši razprostirajo po Drenovcu, Kupcah, Janeževi Gorci in Vrhovnici, so obnovljeni, urejeni po terasah. Bizeljsko je le ena od vasi, ki se s svojimi zidanimi in lseenimi hišami „pasejo“ v podnožju, in je hkrati tudi sedež krajevne skupnosti, v kateri se ljudje ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Vinogradništvo je glavna dejavnost, nekaj je živinoreje in svinjereje, pa tudi sadjarstva. Najbolj so veseli, kadar dobro obrodijo češnje in jablane. Tu in tam stoji tudi kak čebelnjak. Bizeljsko je pokrajina, ki človeka prevzame in navduši. Nekaj posebnega je, da je že premnogi, ki ga je pot zanesla v ta najsevernejši del brežiške občine, sklenil: „Tu bi živel!" In nemara ne bi obžaloval, čeprav... Tu naj bo ..romantike" konec, saj življenje na Bizeljskem vendarle ni tako brezskrbno in brez potokov znoja, kakor si ga morda zamišlja tujec, ko s prvim pogledom zaobjame naravne in druge zanimivosti. Da je res tako, smo se lahko prepričali tudi novinarji Dolenjskega lista, ko smo 27. decembra z odprtimi beležkami pred seboj prisluhnili krajanom Bizeljskega in okoliških vasi. Za kraj našega tokratnega uredništva v gosteh smo izbrali novo pred dvema letoma sezidano osnovno šolo. Pogovore in vtise s krajani, ki so poskušali svoje in življenje in delo svojih soobčanov predstaviti kar najbolj popolno in objektivno, povzemamo v nadaljevanju pričujočega zapisa. ZEMLJA NE DAJE VSEGA Milan Šepetave je gotovo eden tistih Bizeljancev, ki jim je problematika krajevne skupnosti zalezla tako rekoč pod kožo, nemara njemu še toliko bolj, saj je bil pred leti predsednik brežiške občinske skupščine. Zato mu lahko samo verjamemo, ko pravi, da je njihova krajevna skupnost ena najmanj razvitih v občini. Obsega dvanajst vasi (Bizeljsko, Vratna vas, Drenovec, Bukovje, Orešje, Nova vas, Brezovica, Stara vas, Gregorce, Vitna vas, Dramlje in Bizeljska vas), v katerih je okoli 2.450 prebivalcev v 730 gospodinjstvih. Prebivalcev je zdaj znatno manj kot pred zadnjo vojno, ko jih je bilo skoraj 3.700. Leto 1941 je bilo za to območje usodno, saj je bilo z Bizeljskega izgnanih 3.011 ljudi ah kar 93 odst. vsega prebivalstva. Veliko jih je za vselej ostalo v tujini. Tisti, ki so se vrnili, so morah vse začeti znova. Padhm borcem in žrtvam fašističnega nasilja so že pred leti postavili spomenik. „Za zaposlitev je tu malo možnosti," je poudaril Šepetave. „Na Bizeljskem sta le dva obrata: Šešir iz Škofje Loke in Kooperativa iz Gare-šnice. Največ krajanov se vozi na delo v Brežice in Dobovo. Potrebovali bi vsaj še en obrat, kjer bi se lahko zaposhlo okoli 150 ljudi. Prostih delovnih rok je tu namreč še dovolj, saj sama zemlja kljub kooperaciji ne daje vsem dovolj kruha. Računati je treba tudi na vrnitev približno 40 zdomcev, ki so odšh v tujino prav zaradi pomanjkanja dela doma." Natančnega podatka o številu zaposlenih nismo dobih, vendar pa Smo mogli ugotoviti, da kmetijstvo preživlja najmanj tri četrtine vseh ust. Posamezne kmetijske dejavnosti razvi-dbe vinogradniki pospešujejo svojo panogo v gorcah v sodelovanju s Šlovi-nom, mlekarji so vezani na KZ Šen-kovec, svinjerejci pa na farmo za vzrejo pujskov v Dubrovici. Krajani pa so prepričani, da to kooperiranje še ne zagotavlja pomembnejšega napredka v kmetijstvu. Toda od te dejavnosti bodo živeli še naslednji rodovi. Marija Sušnik je pristavila, da je po eni strani še dobro, da v bližini ni več delovnih mest, tako mladi krneč- kultura in izobra- ževanje Se precej pod načrtom V Sloveniji počasi do celodnevne šole, hitreje pa do oddelkov podaljšanega bivanja -To velja tudi za Dolenjsko UMETNOST 2E POVSOD DOMA Likovna umetnost na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ne čaka pred zaprtimi vrati. Stalne ali občasne razstave so se lani zvrstile v vseh občinah na tem območju, ki imajo vse, razen belokranjskih, tudi galerije oziroma likovne salone. Lani je likovno poslanstvo opravljalo deset takih ustanov. To pa niso vsa razstavišča, ki jih premore ta del Slovenije. Pred tedni so svojo galerijo ustanovili v Novoteksu, avla Krkine upravne stavbe v Ločni se počasi spreminja v razstavni salon, več razstav je bilo v domovih JLA, šolah in drugih delovnih organizacijah. Na sliki: z ene od mnogih lanskih otvoritev na Dolenjskem. Naš dolg do Otona Zupančiča V počastitev Zupančičeve 100-letnice bosta dve osrednji republiški proslavi Zamenjali smo koledarje, staro leto z novim. Leto 1978 je spet jubilejno, spominsko. Proti koncu januarja se bo izpolnilo sto let, Kar je bil v Beli krajini rojen velikan slovenske pesniške besede Oton Župančič. Eden izmed četverice slovenske moderne, novo-romantične slovstvene smeri, ki se je porodila ob menjavi stoletij. Kettejevo in Cankarjevo stoletnico smo proslavljali predlanskim. Število celodnevnih šol se v Sloveniji povečuje. Dosedanjim se je v tem šolskem letu priključilo 13 novih. Več osnovnih šol se na prehod v celodnevni učno-vzgojni proces pripravlja za šolsko leto 1978/79. V novomeški občini bosta med temi vsaj šoli v Dolenjskih Toplicah in Brusnicah. Tako se bo število popolnih celodnevnih šol tudi na našem območju precej povečalo. V celoti, se pravi od prvega do osmega razreda, dela v naši GRADIVO JE ZBRANO Uredniški odbor Samorastniške besede je že odbral gradivo za prvo letošnjo številko te revije, ki bo izšla ob slovenskem kulturnem prazniku, posvečena pa bo 100-letnici Zupančičevega rojstva. Sodelovalo bo štirinajst dolenjskih literatov in pesnik Lojze Krakar, ki bo v Samorastniški besedi obširneje predstavljen kot gost. List za vsakogar »Dolenjski list« republiki 15 celodnevnih osnovnih šol. Mednje štejeta tudi šoli na Bizeljskem in v Semiču. Med 21 podružničnimi celodnevnimi šolami pa je Suhor pri Metliki. Pisali smo že, da so se številne druge osnovne šole na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju odločile za postopen prehod, največ prek oddelkov podaljšanega bivanja. Podaljšano bivanje je na novo organiziralo 25 šol, tako da je zdaj na Slovenskem že 1.166 takih oddelkov s 27.146 učenci, kar je 12,4 odst. vseh šoloobveznih otrok. Oddelki podaljšanega bivanja delujejo na 309 osnovnih šolah, šestih vzgojnovarstvenih organizacijah in osmih domovih za osnovnošolce. Ob tem lahko ugotovimo, da je že 17 odstotkov osnovnošolcev deležnih posebnega vzgojno-izobraževalnega programa. To pa je še daleč od tistega, kar je zapisano v srednjeročnem programu do leta 1980, ko naj bi celodnevna šola zajela četrtino vseh učen- To leto je torej Zupančičevo. Republiška konferenca SZDL je sklenila, da bosta dve osrednji Župančičevi proslavi: januarja v Ljubljani, junija v Vinici. Ob tem bo več regionalnih občinskih in krajevnih Erireditev. Nekaj jih je že bilo. 'olenjsko Slavistično društvo je decembra pripravilo zanimivo predavanje o življenju in delu Otona Zupančiča. O pesniku je v Novem mestu govoril dr. Jože Mahnič, eden najboljših poznavalcev Župančičeve življenjske in umetniške poti. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se bodo zvrstili najrazličnejši kulturni dogodki v počastitev Zupančičeve stoletnice. Junijska proslava v Vinici bo v Zupančičevem spomin- skem domu. Take proslave seveda niso za to, da bi obnavljali tiste resnice, ki se jih morajo učiti na pamet že osnovnošolci. Samo s tem ne bi dosegli ničesar. Vsakdo živi posmrtno v nas zaradi svojega dela. Zato bi se morali letos predvsem ozreti po Zupančičevem prispevku v zakladnico slovenske kulture. Delež tega belokranjskega rojaka je neizmeren, pa naj merimo njegovo pesniško, dramat-sko, prevajalsko ali kakršno drugo delo, zbrano danes v debelih knjigah. Župančič bo v resnici živel v nas dotlej, dokler ga bomo brali. Zato naj velja vsa naša pozornost njegovim duhovnim stvaritvam, predvsem pa pesmim, tem večno lepim umotvorom, studencu duha in vizije, viru možatosti, pravice in resnice, iz katerega bi moral piti pravzaprav vsak, kdor hoče biti nadaljevalec pesniškega ustvarjanja. Ne minljive zunanje manifestacije, ampak poglabljanje v pesnikovo izročilo — to bi moralo biti geslo vseh proslavitev v Župančičevem letu. To pa je tudi naš skupni dolg do pesnika. I. ZORAN KNJIŽNIČARSTVO V RESOLUCIJI Knjižničarstvo v novomeški občini naj bi bilo letos deležno posebne pozornosti. Iz resolucije za to leto razberemo, da bo kulturna skupnost dodatno zbirala denar za nakup knjig. V ta namen naj bi začeli izvajati tudi malo akcijo, s katero naj bi knjigi in knjižničarstvu pomagali na zeleno vejo. V okviru te akcije je predviden tudi nakup bibliobusa. Izjemen večer Pianistka Dubravka Tomšič koncertirala v Črnom- _______________|ju______________ V okviru belokranjskega glasbenega abonmaja je prejšnji teden gostovala v Črnomlju pianistka Dubravka Tomšič— Srebotnjakova. Umetnica, kije svojo vrednost dokazala malone v vseh naj večjih svetovnih kulturnih središčih in dobila v domovini Prešernovo nagrado in nagrado AVNOJ, je pred 275 črnomaljskimi poslušalci izvedla recital najtežjih in najpopolnejših del, kar jih pozna klavirska literatura: Beethovnovo Sonato v f-molu — opus 57, Brahmsove Fantazije — opus 116, Debussyjeve Estampes in Chopinovo Sonato v h-molu — opus 58. Štirje glasbeni stili v enem recitalu pomenijo tudi izjemen razpon v načinu izvajanja, to pa seveda zmore le osebnost take umetniške moči, kakršno ima svetovno priznana Dubravka Tomšič Ugotovitev, da je pianistka s svojim bravurozno dovršenim izvajanjem navdušila poslušalstvo v Črnomlju, je lahko le kanček tega, kar bi lahko dejali za ta nastop Dubravke Tomšič. Za navdušenje dvorane se je umetnica oddolžila s skladbo Pollichinel (Lutka) skladatelja Villa Lob osa. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■a »Dolenjski list« tribuna bralcev cev. PEDAGOŠKI KOTIČEK CE OTROK NOCE JESTI Ce hočete, da bo otrok spet začel jesti, morate ravnati potrpežljivo. Samo z razumevanjem in potrpežljivostjo je mogoče otroka pripraviti k temu, da začne spet jesti. Mati je zdaj vsa zaskrbljena. Težko ji je odnehati, dokler otrok nerad je. A ravno ta njena zaskrbljenost in nepopustljivost sta glavna krivca za to, da se otroku tek noče vrniti. Tudi če zbere mati vse moči in se poboljša, mine lahko več tednov, preden otrok spet dobi pravi tek. Otroku je treba omogočiti, da počasi pozabi na vse neprijetne asociacije, ki mu jih vzbuja jed. Otrokov tek je kot miška, materino zaskrbljeno siljenje pa kot mačka, pred katero se je miška vsa pre- strašena skrila v svojo luknjo. Zaman boste pregovarjali miško, naj pride pogumno iz svoje luknje, češ da gleda mačka proč. Miška bo prišla ven šele potem, ko bo mačka nedvoumno pokazala, da se nič več ne meni zanjo. Dr. Clara Davis je ugotovila, da se hranijo dojenčki, ki še nimajo predsodkov o hrani, čisto pravilno, če lahko prosto izbirajo med raznimi zdravimi jedmi. Ni pa mogoče pričakovati, da bo otrok, ki se nekaterih jedi - na primer zelenjave - otepa že mesece ali celo leta, nenadoma zahrepenel po njih, brž ko jih bo lahko sam izbiral. Kaj takega bi utegnil narediti kvečjemu na taborjenju, če bi videl, da vsi jedo zelenjavo, če bi bil lačen in če se ne bi nihče menil za to, ali je ali ne. Dokler pa je otrok doma, mu vzbuja pogled na zelenjavo preveč asociacij. Brž ko zelenjavo zagleda, se mu upreta duh in želodec ter rečeta: „Tega pa že ne bom jedel." Dr. B. Spock — T. Žtgar: Nega in vzgoja otroka, str. 393 pisma iti odmevi Dragocena srečanja Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas pri Trebnjem vsako leto pred novim letom povabi na tovariško srečanje občane, stare nad 75 let. Namen teh srečanj je izraziti spoštovanje občanov, na katerih delu in trudu sloni naša sedanjost. Zlasti se srečanja vesele bivši borci. Srečanja za leto 1977 se je poleg predsednika občinske skupščine Trebnje Slavka Kržana udeležil tudi presednik mladinske organizacije ZSMS Jožko Prijatelj-Slobodan" iz Pomkev, predsednik krajevne skupnosti Jože Vovko in drugi. i **°^kUenti so z zanimanjem pri-sluhmli kulturno-zabavnemu programu mladine in se pogovarjali z mladimi. Posebno jih je zanimalo, kako se vključujejo v SLO, in zdi se, da so bili z odgovori zadovoljni. Mhde so opozorili, kako važno je biti dobro organiziran in vedeti, pkaj. Enake misli in hotenja stare m mlade generacije so še dodatna vrednost takih srečanj. Ko so jih utrujene od doživetij razvozili na domove, je dobilo odgovor tudi vprašanje, zakaj niso sre- čanja starejših občanov skupna, zakaj vabijo ženske za dan žena in moške pred novim letom. Preprosto zato, ker zdaj ni pto-stora. Učilnica osnovne šole je premajhna. Toda temelji novega kulturnega doma že rastejo na prosto- ■ ru prejšnjega gasilskega doma. V njem bodo imeli sodobne prostore družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost in seveda gasilci. FANIKA MA LISIC Kegljišče ali ropotarnica? Pred leti odprtega novega štiri-steznega kegljišča v sevniškem hotelu Ajdovec so bili še posebno veseli člani kcgljašekga kluba. Elektromagnetni sistem samodejnega pobiranja kegljev brez običajnih vrvic je še posebej pritegnil ljubitelje kegljanja. Veselje je bilo, žal, izredno KMALU V NOVEM DOMU? — Na letošnje srečanje občanov v Dolenji Nemški vasi so povabili 23 krajanov, stariii nad 75 let. kratkotrajno. Okvare so se vrstile kot na tekočem traku. Pravzaprav je vedno vprašanje, ali bo mogoče tekmovanje izpeljati do konca. Od sosednih klubov prejemamo že resna opozorila zaradi neustreznosti sevniškega kegljišča. Samo zato se npr. Novomeščani niso udeležili nedavnega tradiconalnega turnirja v spomin'na soustanovitelja sevniškega kegljaškega kluba Rudija Kepo. Tudi kegljači brežiškega doma JLA so nam odkrito dejali, da se ne bodo več udeleževali tekmovanj na tem kegljišču vse dotlej, dokler kegljišče ne bo usposobljeno za običajno tekmovanje na vseh štirih stezah. Na četrti kegljaški stezi je namreč že lep čas zložen kup desk in drugega lesa. Sprašujem se, kaj si ob pogledu na to ropotijo lahko mislijo obiskovalci od blizu in daleč; prav gotovo marsikoga obidejo neugodni občutki, vsekakor pa drugačni kot ob pogledu na barvno razglednico kraja. JANKO BLAS Kakšen je pravi krški grb Ugotovitve prof. Miroslava Kuglerja ob objavi krškega grba v zborniku Krško skozi čas (Nadaljevanje in konec) Lik treh kač (figur drier schlan-gen) h lefencu gre za zahrbtno, hudo-if"? kaio’ “t0 mora biti barva tro-alaia im (col,ore natu*ale) in ne frat H kača je dobra kača. troelavA i® 1° 86 tri kaCe združile v «e) Vpnrt (Dreiberg, Dreichlan- polie Sč!?31 pa. a ne sme se8ativ tam w°Ve glaVe’ ampak mora biti sUkarstv?i Q°Va ^ v Gotskem •ceE^ttvane0dUČne°bli- in*«!*/ belim zidovjem “rdečo streho ( ... ainer statt undrottm3’achern8emaUer zaključim naslednje: figura mesta je vsaj pri 60 % teh grbov simetrična delna podoba mestnega zidu z mestnimi vrati; včasih zidu brez vrat, z enim do pet stolpi (mesto Zerbst ima pet stolpov s križem na vihu). Tako karakteristično figuro mesta imajo kostanjeviški, metliški, višnjegorski in še nekateri grbi v Valvasorju. Niso redki grbi, v katerih stoji taka karakteristična figura mesta na trogori, tudi Valvasorjev krški grb je tak. Mest, ki imajo grb podobne sestave, kot je kočevski in krški, pa je malo (Gyoer na Ogrskem, Lancnburg v Pomeraniji, AUenstcin v Mazuriji in morda še kakšno). ICljub temu ali onemu čaru figure mesta v grbu našega Zbornika moramo oporekati njeni heraldični pravilnosti. Lik je narisan po sedanji „modi“, ki zanemarja načelo statične vertikalnosti. Za merlaturo (L. Smrekar jo imenuje „cine“), za zobčastim nadzodkom grajskega obzidja, v njem so ozka stranska vrata, je streha grajskega stavbnega krila. V obzidju niso strelne line, ampak lepa, velika, razsvetljena okna in razsvetljena so tudi okna menda stolpnih soban. Vse te razkošne grajske luči so obzirno -morda zaradi „ubogc gmajne" -zastrte z železnimi žaluzijami. Siva barva je namreč po mednarodnem dogovoru barva železno sivih površin. Povrh vsega pa stoji na zadnjem stolpu še lepa dvonadstropna hišica s strmo streho na štiri vode. Bolj nalepki kot grbu podoben prikaz krškega grba v zborniku Krško skozi čas se torej upira heraldičnim zakonitostim in simbolično-sti, ki iz niih izvira. Heraldično brano sporočilo grba namreč pravi: Stanovitnost in moč mestnega pat- rona Janeza sta lastni mestu Krško v boju z neverniki. Slovensko besedilo in grb v zborniku Krško skozi čas Da slovensko besedilo, ki govori o grbu, ni avtentično, dokazuje objavljeni nemški stavek dokumenta. Stavek: „Grb pa naj bo takle" je nepravilen. Nič „naj bo“, grb je tak, kot ga kaže uradna barvna upodobitev v sredini listine in uradni „clai-not“. Besedilo tudi nima prav, ko pravi, da Janez stoji. Nemško besedilo sploh ne omenja telesnega položaja svetnika. To, da Janez Evangelist stoji, določa ikonografska konvencija poleg vsega drugega o njegovem liku. Avtor slovenskega besedila sploh ne omenja (pozablja ali zanemarja? ), da je grb upodobljen v listini RAZSTAVLJALI SO OTROCI IZ VRTCA Na šolskem hodniku smo si v tednu pred novim letom lahko ogledali razstavo likovnih izdelkov, ki so jo pripravili otroci iz vrtca. Razstava nas je seznanila z razvojem likovnega ustvarjanja predšolskih otro, prepričali smo sc, kako domiselno znajo oblikovati predmete iz koruze, gline, storžev, blaga in podobno. MARINA HROVAT lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk Z OBČINSKE PIONIRSKE KONFERENCE Trije delegati iz žužemberške osnovne šole smo 23. decembra v Dolenjskih Toplicah sodelovali na 2. občinski pionirski konferenci. Z drugimi delegati smo kritično pregledali delo pionirskih odredov, pripravili kulturni program in podelili nagrade za najboljše spise na temo „V partizanski šoli". Simbolične nagrade so prejeli tudi prizadevni mentorji. NEVA KOSMINA lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk in na prapečatu. Vsebina ukazovalnega železnega naklona: ,,Naj pa bo takole" sc kar preveč vsiljivo nanaša na kričeči barvni posnetek v letraset lepljcnski izvedene (ne) podobe krškega grba, ki se kot barvna priloga nahaja na strani poleg tega: „Naj pa bo takole". Mislim, da je bila z zgornjo razčlembo dovolj nazorno dokazana, heraldična nevrednost te priloge. Zelena ploskev na more ponazoriti pojma gorovje stoji" v ..pokrajini" ščita. Dokazana je ikonografska in heraldična grotesknost Janezove figure: mrtvo beli obraz s turškimi brki, beli copati in bel „puli" ter menda železni lasje. Tudi sorazmerje Janez: kača je nebranljivo. Dvorni pisar in iluminator ni slikar karikatur v cesarske uradne listine! Bela barva je simbol srebra in siva kot „color naturalc".znak železa. Znano je, kako so se prikazovali belolasi apostoli. Ovržena je ustreznost figure mesta, kije prej sodobna ilustracija praviljičnega gradu. Nobena od teh figur ne upošteva heraldičnih pravil in tudi ne tedanjega likovnega morfe in ne iluminatorskc-ga mcticr. Ob sklepu lahko ugotovimo, da so nesporni členi v kontiuniteti uporabe grba: Valvasrojev grb, „najsta- PRI REDITEV IN OBISK V počastitev dneva JLA so nam vojaki cerkljanske garnizije 19. decembra pripravili krajši kulturni program. Ob tej priložnosti je učenec Samo Marinček prebral spis o naši armadi, za katerega je dobil prvo nagrado. Prireditev je z nekaj zabavnimi melodijami zaključil vojaški ansambel „Plave ptice". Vojaki so našo šolo obiskali tudi naslednji dan in nam pripovedovali o vojaškem aVljenjU- JANJA GRAMC OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki rejši" krški pečat, ki ga vidimo v Lapajnetovi knjigi, in pečatnik v brežiškem muzeju. Valvasoijevi grbi so heraldično nesporni. (Janezov lik sicer ni v skladu s kršč. ikonografijo, lahko posebej razmišljamo prav zaradi pravilnosti drugih grbov. To pa ni predmet te razprave). Valva-soijev grb je 200 let mlajši od originala in omenjeni pečatnik kakih 260 do 270 let. Nedvomno sc je grb pri rezanju pečatnikov spreminjal. V Valvasorjev čas je najbrž treba uvrstiti tudi „najstarejši“ Lapajnetov pečat. Pozabiti ne smemo, da se je prepisovalec listin lahko zmotil (omenjeni grbi mest imajo enega, dva, tri in več stolpov), lapsusa calami niso niti opazili. Verjetnejša bi bila ednina vseh treh samostalni-koV: mit turm, weissen gemauer und rottem dache, zapisano pa je „mit tuermen". Do kar najbolj pravilne podobe krškega grba vodi le združitev danih podatkov in te je spraviti v sklad s heraldičnimi pravili. Trditev: „ ... upodobitev grba, močno skladno z duhom izvirnika," ni utemeljena. Dan po zaključku raziskave je avtor po ljubeznivem posredovanju dobil izčrpne podatke in fotokopije od arhivskega nadsvetnika, nadarhi-varja, doktorja-specialista za heraldiko iz Gradca. plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllE SIS) m:-. ? i RADOVEDNO V SVET — Nekega večera lani sta se na gozdni jasi srečala mlad smjaček in Janez Papež iz Kočevja. Prvi je veselo skakljal okoli in se veselil mladih moči, drugi pa je ubiral poti, po katerih že nekaj časa rad hodi. Papeža namreč zelo mikajo izleti v naravo. Ker pa je v njem poleg tega še veselje do fotografiranja, ga zvesto spremlja fotografska kamera. Tisti večer je bil Papež na tako srečanje dobro pripravljen. V kameri je imel visoko občutljiv film, s katerim se da fotografirati tudi v slabših svetlobnih razmerah, namesto navadnega objektiva pa je vstavil dolgogoriščnega. In nastal je posnetek, ki ga objavljamo ta teden. Ni kaj, mlada živalca je nadvse prisrčna, svetlobno je ozadje zelo mimo in deluje skoraj kot nekakšna tapeta, medtem ko žival sama zaradi ostrine lepo priteguje nase vso pozornost opazovalca. Gotovo so tu izk šnje in 500-milimetrski objektiv odigrali največjo vlogo. ^ [Bole-NM Ul J ral 26 m ") (e pomislimo, strohotna številka TRETJINO POTROŠNJE mesa krijemo v Šloveniji z doma zaklanimi prašiči, to je letno okoli 16,400.000 kilogramov mesa. Visoka številka, če pomislimo na ceno svinjskega mesa, pa kar strahotna! Kako velika gospodarska škoda je, če se pokvari svinjsko meso, klobase, salame. Vendar ni malo takih primerov. Prekajeno meso je v sredini sivo, temno, pri rezanju se drobi, nima dobrega vonja in značilnega okusa. Salame imajo po sredi luknje, so kiselkaste, klobase preveč posušene. Škodo odpravimo, če že pred zakolom odstranimo in se izognemo vsemu, kar bi kvarno vplivalo na meso in mesne izdelke. ZOPET JE minilo leto dni. Zopet smo postali bogatejši z življenjskimi izkušnjami, znanjem in spoznanjem, da ima socialistični družbeni red velikanske prednosti pred kapitalističnim družbenim redom. Sam predsednik Združenih držav ameriških g. D. Eisenhower je priznal, da je Sovjetska zveza prekosila ZDA tako glede znanosti kot tudi glede števila visoko kvalificiranih šolanih kadrov. Vzletela sta soyjetska satelita, krožita in oznanjata slavo o napredku znanosti v Sovjetski zvezi. Kot nalašč in v zasmeh kapitalistični propagandi pa ameriški satelit niti ni mogel vzleteti. PROBLEM PRIMERNIH prostorov Ljudske knjižnice v Novem mestu se vleče že vsa leta po vojni. Za vse se najdejo prostori, le Ljudska knjižnica je izjema. Utesnjena je v prostoru, kjer knjige propadajo in je vsako primerno poslovanje nemogoče. ZADRUŽNIKI V METLIŠKI okolici trdijo, da manjka strokovnjakov za skopljenje mladih živali. Po navadi to opravljajo priučeni domačini, vendar je tako delo nestrokovno in zato nevarno za žival. Pa tudi sicer je takih samoukov vedno manj ali pa nočejo opravljati tega dela drugim, ker je združeno z odgovornostjo. Ne bi bilo napak, če bi kmetijska zadruga organizirala tudi to službo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. decembra 1957) nu SVETU OKOLI MUZIKALNI VOLK - V sovjetski republiki Belorusiji so si pastiiji na paši krajšali čas z gramofonom. Muzika je privabila v bližino volka, ki je pred glasbeno napravo mimo obsedel in se z zavijanjem pridružil glasbenikom. Pastiiji so volka zlahka ujeli, saj je bil ves očaran od glasbe. Poslali so ga v leningrajski živalski vrt, od koder so dobili zahvalo za darilo, hkrati pa so jim strokovnjaki potrdili, da gre res za zelo muzikalično žival. ZA POSLADEK VROČE HLAČKE - Na jedilniku rudarske menze v Chesterfieldu v Angliji so se poleg angleških klobasic, biftekov, graha, krompirja, hrenovk in podobnih stvari pojavile tudi vroče hlačke za ženske. Kljub temu da nihče ne zna prav razložiti, zakaj j tovrstni izdelek na jedilniku, se ga rudarji pridno poslužujejo; jemljejo tudi po pol ducata tega „priboljška“, češ, da jim kar prav pride. INDUSTRIALEC VERE - Ima dve razkošni vili, vozi se v cadillacu, na leto zasluži preko milijon dinarjev in je nasploh zelo uspešen poslovnež; gre za pridigarja Roberta Schulleija, ki vodi vsakotedensko oddajo TV „Ura siromašnih4*. On sam prav gotovo ne sodi med nje, zna pa očitno zelo dobro potegniti denar iz še tako plitvega žepa. Za pridobivanje vernikov se poslužuje vsega mogočega; med drugim je dal postaviti tudi cerkev, v katero se verniki lahko zapeljejo kar z avtomobilom. Pridigar Schuller že ve, kaj je raj in kje je ta obljubljena dežela. SPOPAD STAREGA IN NOVEGA — V neki avstralski veleblagovnici v mestu Melbourne so priredili reklamno prodajo žepnih elektronskih računalnikov. Da bi prednosti tega malega pripomočka nazorno pokazali, so povabili k tekmovanju človeka, ki je računal na star ročni kitajski računski stroj iz 15. stoletja. Ko se je možakar spopadel z elektronskim sodobnim računalnikom, je presenetljivo zmagal: kar devetkrat je v desetih primerih hitreje izračunal zahtevno računsko operacijo. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Strašen glad je razdiral prsa (Čudovito) turobna so bila 1854, 1855 in 1856 v Polskej deželi. Strašen glad je z groznimi mukami razdiral prsa ljudi; tisoče ljudi, ki so si z delom vsakdanji kruh služili, sedaj vže koščeka več niso imeli, umirali so od lakote. Bolesten, obupljiv krč se je v enomer glasil: „kruha, kruha! “ vpijoč do neba, razle-gajoč se po zemlji. Nebo je pošiljalo po leti močnejšo vročino in v pomladi preveč dežja; žito se je poplavljalo po dolinah, usahovalo po gorah; srečnejši ljudje so zadovoljno življenje vživali, a ubožni ljudje, upotrebljavajoči poslednje moči, so klicah: kruha! kruha!“ (V Ljubljani) ima katoliško ljudska stranka opetovane shode in seje. Gre se za to, da bi v sedanjem važnem času, ko se Nemci tesno združujejo proti Slovanom, tndi Slovenci na Kranjskem vsi združili v obrambo narodnih pravic, da ne bi bilo več na Kranjskem tako žalostnih strankarskih b jjev. In zato se vrše Samota ubija Ločencem, samcem in vdovcem gre slabo Če so doslej liudje le govorili, da osamljeni ljudje hitreje končajo svoje dni, je to zdaj postalo znanstveno ugotovljeno dejstvo. Posebna zdravstvena študija marylandske univerze je pokazala, da osamljeni samci, vdovci in ločenci obojega spola prej postanejo plen bolezni kot poročeni ljudje. Tako je sodobni način življenja, ki na stranski tir potiska vse tiste, katerih sile so v onemogli dirki s časom oslabele, dobil še eno črno piko. Osamljenost ljudi je postala poleg sociološkega Se resen zdravstven problem. Strokovnjaki za psihosomatsko medicino so na osnovi študije podali dovolj dokazov, da družbena osamljenost prinaša čustvena in telesna obolenja. Tako so na primer med Irci, ki žive v Bostonu, ugotovili precej večji odstotek obolenj ožilja in srca kot med njihovimi rojaki, ki žive v domovini v tesni povezavi med člani rodbine. Povprečje srčnih obolenj na števrlo prebivalstva > je v državi Nevada, za katero je značilno, da živi v nji veliko samcev, veliko večje kot v Utahu, kjer mormonsko prebivalstvo živi po starih načelih trdnega družinskega kroga. Podobnih primerjav so opravili še več, odgovor Kje bil zelo enoten: osam-_ nost ubija! Ko se strokovnjaki vprašujejo, kaj storiti, da bi ublažili ta resni sociološki in zdravstveni problem, vidijo mnogi rešitev v krepitvi zdaj tako razrahljanih družinskih vezi, v krepitvi dobrih sosedskih odnosov in v vzgoji socialnega občutka. O tem, da bi morali spremeniti način življenja, Id proizvaja toliko osam Ijencev, pa ne razmišljaj Zelo preprosto je povedal pesnik W. H. Auden: »Druge moramo ljubiti ali umre-ti“ Takole se začenja pot banan do vaše mize. Plantaže banan so rudniki zlata — ■ ■ - - -* - Dozorevajo v velikih halah s tropsko klimo Velike plantaže banan v srednjem in severnem delu Južne Amerike pogosto imenujejo tudi zlate rudnike; najbrž ne kar tako, kajti gojenje banan je zelo donosen posel. Pa tudi zahteven, saj mora priti sveža in okusna banana na mizo kjer koli na svetu takšna, ko da je bila pravkar utrgana. Za dozorevanje tega hitro pokvarljivega sadja je potrebna draga sodobna tehnologija in še sodobnejši način prevažanja. Banane lahko imenujemo velike svetovne popotnike. Potrgajo jih še napol zelene in prevažajo s posebno opremljenimi ladjami. V velikih hladilnih halah so zložene tako, da se ne morejo poškodovati na še tako razburkanem morju. Vozno jih tudi s posebnimi letali. Ko po največ dveh tednih banane pridejo na ta ali oni konec sveta, jim spet nudijo največje udobje. v velikih halah s pravimi tropskimi vremenskimi razmerami poležavajo toliko časa, dokler povsem ne dozorijo. Pot do prodajalen in kupcev nato ni več dolga. Še nekaj zanimivih podatkov: mlado steblo banane zraste v letu dni 4,5 do 9 metrov in v tem času na vejah obrodi za okoli 40 kilogramov sadežev. Plodove je treba odsekati zelo pazljivo in na istem mestu zrastejo spet čez deset mesecev. Banane ogrožajo hrošči, razne bolezni, močan veter, zato gojitelji pogosto pokrivajo stebla s prozornimi plastičnimi vrečami. Pred vetrom pa ni prave obrambe, kajti že malce močnejša sapa lahko poškoduje veje ali odlomi za obiranje primerne plodove. taki shodi v Ljubljani. Slovenski in drugi listi z veseljem pozdravljajo to namero. (Postava), ,vsled katere se ima deloma Sreložiti okrajna cesta iz Gabrovščice čez lulavo do glavne ceste pri Studencu, je po presvitlem cesarju podpisana. (Koroškim) Slovencem se je vendar izpolnila srčna želja. Dosedanji deželni predsednik, stari „prijatelj“ Slovencev Schmidt Zabierow je šel v pokoj. Na njegovo mesto pride iz Gradca dvomi svetnik Fraydenegg. Pa kdo ve, bo li ta kaj boljši? (Čestitka.) Zahvaljevaje se za dosedaj mi izakazano zaupanje, prosim, da mi blagovoli sl. občinstvo tudi v naprej mojemu podjetju naklonjeno biti, za kar se bodem z dobro postrežbo izkazal hvaležnega. Veselo Novo leto želim vsem častitim odjemalcem! Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januaija 1898) — Vsaj takrat, ko nam daješ poljubčke ca lahko no«, bi lahk< nebal žvečiti gumi. 05- Do Kaj trkate, >aj je zvonec pri vratih! Vprašanje je, odgovora Se ne Ali bomo v nekaj letih dobili odgovor, kaj so NLP^ Pri ameriški NASA so ustanovili poseben odbor, katerega naloga bo preiskati, preveriti i® analizirati vsa važnejša pričevanja o NLP. Doslej je bilo sicei že precej takih preverjanj, vendar so več ali manj spodletela* saj jim ni uspelo niti povsefli zavreči NLP niti potrditi njihov obstoj. NASA naj bi kol visoko usposobljena ustanova naredila red v tej stvari in postavila piko na i. Podobne naloge je svojim ustanovam dala tudi francoski vlada, slišati pa je, da tudi ' Sovjetski zvezi vse resneje pro učujejo vprašanje NLP. Allen Hynek velja za seda njega vodečega strokovnjaka Rešitev prejšnje križanke IMES! j,-; ■s r ust KS KS K O U o 2_ ±L C A m R .... A. fr O p. T i / ( R ■ $ 1 n e_ i o UAL J< j_ A m M ■q i _R K 1 i I; A K m ■ ■ M '<< A. 1 JL | c J.1. f> R H A £ A /•; A ' A S * A K o M A i '■S. o N i. A n X 'C. T € ž. A SC C M ±_ N e g| c A A K A l' t M J_ K ■■ l o T “V K e P. A M 1 K A .K s\ £ AJ O - A T 1 a,- R. A Oj A R prgišče misli Uspeh vedno zleze v glavo; včasih pa tudi v usta. A. H. GLASOVV Knjiga naj služi kot sekira za za mrzlo morje v nas. F. KAFKA Težko je komu dati tisto ceno, ki jo sam hoče. VAUVENARGUES DL m TLAK H SKLADIŠČE GARONER NORD. BOGINJA MORJA PLANINSKI Sl A JA DL VLOGA DRUZABNH KA IGRAŠ KARTAMI NAPAD ■r PRAVILO, vmin n DVAJSE- TEREC IMETJE MESTO V BAČKI ZAVETIŠČE ODVIJANJE DOGODKOV ZOLAJEV ROMAN FRNIKOLA GLINASTA PIŠČAL PREGOVOR mm iftcnjf a™ SEVERNI VETER mm & 'W DL SVED IME LUKE TURKU VOJNI IMF IT- IZDELOV. GOSLI HLOD 1’UTOl mi DL PIANIST “Tu HRV POLITIČNj DELAVEC RATAR DL miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiniiiM 30 - 140 ljudi, kolikor jih največ živi v kakšnem naselju. Kaj predstavljajo te izvini neponarejene fotografije? neznane leteče predmet'-67-letni astronom pravi, di mora človeštvo to uganM rešiti, saj postaja skoraj sin* šno, da v dobi tako razvit* tehnike ne moremo rešiti takf vprašanj. Ni prav, da NLP P pričevanja o njih zavržemo pomoto, saj bi se vse preve? ljudi motilo, mednje pa mol* mo prišteti tudi ljudi, kateri so zaupane vrhunske odločitvj NLP so videli znanstveni# astronomi, letalci, torej ljudj M j r *OjW((t tZZl&ieJSs * Tako je tudi bilo. j- a Prespala noč v obrežnem taborišču, kj?/So a Je Pavle tudi pripravil zajtrk. PoteflL J^akali, da sta dva Indijanca pritovof^v® ^borišča nabrani kavčuk. Ker sta |dei,. Poznala še iz Amarona, je bilo tudi s!jila ? 2 n3hna veselo in prisrčno. Ko sta od\ h . Oyor in se od- Zorana in počila, sta vzela s sel Kunija in odšli so v pfl Po dveh urah hoje sta dečka našla očeta ob deblu mogočnega kavčukovca, ko je ravno praznil posodo, v katero se je iz zareze na deblu izcejal surovi kavčuk. Bil je tako zaverovan v svoj posel, da je šele na klic »oče!« dvignil pogled. Obstal je za trenutek brez sape. Saj sam sebi ni mogel verjeti, da vidi pred seboj res svoja sinova, ki ju je bil pustil v Peruju. Sinova sta skočila k njemu in se ga oklenila. Vsem trem so solze ganotja orosile oči. Veselje svidenja je pa brž zagrenilo Bojanovo in Zoranovo sporočilo, da je mama medtem umrla in da sta prav zaradi tega zapustila Amaron in prehodila tako dolgo in nevarno pot za očetom. Stanka je ženina smrt hudo prizadela, čeprav se je na tihem že dolgo bal zanjo. VAŠA ZGODBA | USODNI PLES „Ženska ljubi redko, a takrat močno,“ je dejal oče ob gledanju nekega filma. Vzdrhtela je. Knjiga, ki jo je držala v roki, je omahnila in šinila je misel: „Kako je prav zdaj našel to misel? “ Doma ni nihče vedel za njeno veliko ljubezen. Že nekaj mesecev jo je skrivoma nosila v srcu. Opazili so sicer, da je zamišljena in raztresena, a to so pripisovali šolskim skrbem. Ni jim prišlo na misel, da bi njihova punčka mislila na kaj drugega kot na šolo. Tako so jo vzgajali in ji zabičevali: »Prvo je šola, potem šele so druge reči!“ Tudi sama je tako mislila, dokler se ni dogodilo, kar se navsezadnje dogodi vsakemu mlademu dekletu. Srečala ga je na plesu. Prej ni veliko zahajala na plese in ni rada plesala. Toda ko, je on stopil pred njo in jo prosil za ples, je bilo vse drugače. Čutila je pregibe njegove vitke postave, valoviti kostanjevi lasje in modre oči so dajali plesu in glasbi nov čar. Dolgo sta plesala. Objem je postajal vse bolj nežen, zaupljiv. Dlje ko sta bila skupaj, bolj jasen je bil občutek, da se že dolgo dolgo poznata, da sta prijatelja od nekdaj. Po plesu sta bila še nekaj časa skupaj, se pomenkovala in zaljubljeno objemala. Čez čas pa je dejal, da ima neke obveznosti, a da se bo hitro vrnil ter da ga naj počaka. Čakala ga je debelo uro: Ni ga bilo; ne takrat, ne kdaj pozneje. Domov je prišla vsa zmedena. Upala je, da so starši že odšli spat in bo lahko skrila pred njimi grozno razočaranje. Toda oče in mati sta še čula. Za čuda pa nista ničesar prebrala z njenega obraza, čeprav je ona sama mislila, da je>z velikimi črkami napisano, kaj se godi v njenem srcu. Po tistem večeru se je njeno življenje začelo obračati. Iskala je samoto, da bi premišljala o fantu, ki je tako nenadno vzburkal vso njeno notranjost. Bila je neumno trdno prepričana, da jo bo nekega dne poiskal, da ji bo razodel svoja čustva, da bosta zaživela skupaj, saj drugače tudi ne more biti. Toda dnevi so tekli, od njega pa nohenega glasu. Začela je dvomiti o njem in o sebi. Kaj res ni bila sposobna prepoznati lažnivost njegovih objemov? Ali se je res mogla tako zmotiti? Take misli je na silo odganjala, toda so se vztrajno vračale. Iz vročičnega srčnega ognja, iz plamenov upa, obupa, ljubezni in sovraštva jo je iztrgalo bežno srečanje. Ko je šla nekega dne, nekaj mesecev po usodnem plesu, v šolo, ga je srečala. Ni je pozdravil, komaj da jo je bežno pogledal. Tega ni pričakovala niti v najbolj črnih sanjah. Ni verjela, da se je res tako dogodilo. „Ni mogoče, ni! To ni bil on!“ se je med poukom prepričevala, čeprav je trdno vedela, da je bil prav on, njena sanja, njeno upanje. Predobro je prepoznala rjave lase, modre oči, vitko postavo. Po tem srečanju je vedela, da nima na kaj čakati, na kaj upati. Pa vendar je fant še vedno kraljeval v njenih mislih, še se je sladko zasanjala in pletla sanjarske prizore, kako hodi z njim po gozdnih poteh, v kino, na izlete. Samo vsa sanjarjenja je spremljal neki grenki občutek. Domov je prihajala tiha in zamišljena. V šoli je zanemarjala učenje, ni mogla več zbrano slediti pouku in izgubila je vsako zanimanje za učno snov. Kar naprej je vrtela v sebi eno in isto vprašanje: ali ga je mogoče nadomestiti? In v ogovor ji je prihajal vedno enaki ne. Ni in ni ga mogla pozabiti, tudi vsi razumni razlogi njene lastne pameti niso nič mogli. Med šolsko prakso je delala v bolnišnici, kjer se je srečala z resničnim trpljenjem. Vendar je trpljenje drugih ni ganilo. Njeno lastno je bilo še premočno v nji. Tiste dneve je bila pripravljena odtegniti pomoč vsem bolnikom za en sam pogled modrih oči... Danes je drugače. Že dolgo let je medicinska sestra. Ni ji žal, da opravlja ta poklic. Že davno je pozabila fanta modrih oči in vitke postave. Vsak dan jo v sobah bolnišnice čakajo ljudje, katerim je vsaka dobra beseda, vsak košček prijaznosti in ljubezni dragocenejši od zlata. MIRJAM POTA Ii\ STU? PREPUŠČENI SAMI SEBI - Le so obranili Zaradi izostankov ob delo Sodišče ZD potrdilo odločitev Pionirja, da Hasan Abdič izgubi lastnost delavca v združenem delu Dežurni poročajo Novomeško sodišče združenega dela je na svoji zadnji obravnavi v lanskem letu razpravljalo o zahtevku Hasana Abdiča, ki pravi, da sta sklepa odbora za kadrovsko-socialne zadeve in delavskega sveta novomeškega Pionirja — tozd Gradbeni sektor o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu neveljavna in nezakonita. nepravilna in ne nazadnje tudi prestroga. ODGNALI BOSENSKE OVČARJE - V četrtek, 29. decembra popoldne, so na travnikih in njivah pri Gradcu opazili čredo ovac, ki so jo vodili bosenski pastirji. Metliški veterinarski inšpektor je pastirje z ovcami napotil na drugo stran Kolpe. Taka paša ovac se pri nas šteje za prekršek, zato se bodo morali pastir-li Vahid Selman, Enes Selman, Bajro ladžič in Vahid Lurčevič zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Hasan Abdič se v svojem zahtevku opira na trditev, da v njegovem primeru ne gre za neopravičene izostanke z dela, saj je vsakokrat prosil za dopust nadrejenega delavca ali delovodjo. Abdič nadalje navaja, da je za mesece, ko bi naj neopravičeno izostal z dela, prejemal polni osebni dohodek, kar med drugim tudi kaže na to, da je bila odločitev Pionirja Na javni ustni obravnavi so „pionirjevci“ ostali pri svojem sklepu, saj je bil disciplinski postopek zakonito izpeljan, izrečeni ukrep pa so narekovale težje kršitve delovnih obveznosti. Po zaslišanju Abdičevc-ga delovodje Jožeta Bučarja, ki je zatrdil, da ga slednji ni nikdar zaprosil za dopust, je senat sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, zarvnil Abdičev zahtevek. Takšno odločitev pa je narekoval tudi 155. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki šteje neopravičeni izostanek z dela za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero je moč izreči ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Odločba še ni pravnomočna. ZAVORNI BOBEN ZLOMIL ROKO - 29. decembra je Ivan Mikolič Virovitice peljal tovornjak iz Virovitice peljal tovornjak „Cazmatransa“ iz Cazme proti Zagrebu. Pri Medvedjeku je razneslo dve gumi, zato je Mikolič ustavil in si skušal pomagati z dvigalko. Ta se je začela na neutrjeni bankini pogrezati. Mikolič je z lopato odkopal zemljo, vendar se je tovornjak še bolj nagnil. Zavorni boben je pritisnil na 'likol......................................... Mikoličevo roko in mu jo zlomil. DVA OB RADIO — 29. decembra je nekdo iz osebnega avtomobila Martija Blažiča ukredel radio, vreden 3.000 din. Lastnik je avto parki- ral pred Henčkovo gostilno. Ob radio je bil istega dne tudi No-vomeščan Lado Perme. Njegovega avtomobila se je vlomilec lotil pred Vovkovo gostilno na Ratežu; odnesel je radio, vreden 4.000 din, pri tem pa poškodoval tudi hladilne naprave. bo znal ceniti njihovo delo. Družba pa jih pušča na cedilu. Kako si lahko drugače razložimo podatek, da si morajo, recimo, novomeški gasilci kar 66,18 odstotka vseh potrebnih sredstev za življenje prislužiti sami, z negasilsko dejavnostjo? ! (Foto: Alfred Železnik) Požarov več, gasilcev manj Prav gotovo je, da požarov ni moč odpraviti, zato je nerazumljiva ugotovitev, da dobivajo gasilci vse manj podpore - Se več: večino sredstev si morajo sami prislužiti Število požarov iz leta v leto raste, medtem ko število gasilcev ostaja že deseto leto domala neizpremenjeno. Prav gotovo nič kaj spodbuden podatek, še posebno, če mu dodamo ugotovitev, da slovenski gasilci slove po slabi tehnični in zaščitni opremi ter kroničnem pomanjkanju kemičnih gasilnih sredstev. Samo primer: ob nedavnem požaru v celjskem trgovskem centru so, ker pač Celjani nimajo dovoj velikih lestev, klicali na pomoč vse slovenske gasilce. Koliko je to izgubljenega časa in denarja, je odveč pisati. Krivca za takšno stanje verjetno ni težko najti. Poglejmo samo tabelo, ki kaže, da si je morala večina poklicnih gasilskih enot dobršen del sredstev za preživljanje prislužiti z „ne-gasilsko" dejavnostjo. Prav pri vrhu te lestvice so tudi Novo-meščani, ki so si morali v zadnjih nekaj letih prislužiti na tak način natanko 66,18 odstotka vseh potrebnih sredstev. Razumljivo je potem, da zani- navkljub, kajti vsi akti govore, da morajo biti gasilske enote tehnično dobro opremljene, tako za reševanje, kot za gašenje. Poglavje zase je preventivna dejavnost. Začela naj bi se pri najmlajših. V lanskem letuje bi-d pribl: lo približno 7 odstotkov vseh požarov takih, ki so jih zanetili otroci. V primerjavi s predlanskimi 7,48 odstotka torej zadovoljiva ugotovitev. Pa vendar, če bomo hoteli odpraviti tudi to številko, bodo morali vzgojni ukrepi seči predvsem do predšolskih otrok, katerih igrice so najpogostejši povzročitelji ognja. Šola je svojo nalogo zadovoljivo opravila, za zmanjšanje števila povzročiteljev požarov iz vrst manjših otrok pa bodo morali svoj delež primakniti še starši in vzgojnovarstvene ustanove. manje za to službo upada, zlasti sile ker ima poklicni gasilec praviloma dve kvalifikaciji: poklic, zraven pa še gasilstvo. Vse to ugotavljamo zakonskim določilom TOVORNJAKA NA TRAVNIK - V ponedeljek, 26. decembra zvečer, je 22-letni Krste Balamovski vozil tovornjak s prikolico iz ljubljanske smyri proti Zagrebu. Pri Ribnici stu. Zapeljal je čez rob ceste ter betonsko ograjo na Urbančičev vrt Mali je bil laže ranjen, škode pa je za 20.000 din. VOZNIK NI BIL PRIVEZAN V četrtek, 29. decembra ob 20. uri, je 27-letni Janez Vonta iz Krškega vozil z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. Pri Ribnici je zapeljal na levo stran ceste. Tedaj je nasproti pripeljal s tovornjakom s prikolico Gojko Lacmanovič iz Baričke Reke. Vonta je trčil v vlečni del, nato pa v polpriklopnik, ki ga je odtrgalo. Osebni avto je odbilo v desno, da je trčil še v odbojno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je Janez Vonta takoj po prevozu v brežiško bolnišnico podlegel poškodbam. V osebnem avtomobilu so bili varnostni pasovi, vendar voznik ni bil pripet. je zapeljal na bankino, v ostrem loku zavil nazaj, ] pri tem pa zdrknil v levo in trčil v tovornjak s prikolico, ki ga je nasproti pripeljal Danko Nikič iz Beograda. Tovornjaka sta zapeljala na travnik, zadnja dela pri-' olic kolic pa sta ostala na cesti. Balamov-skega in sovoznika Ljubena Jordanova so odpeljali v zagrebško bolnišnico, opraskana pa sta tudi Nikič in njegov sovoznik Halil Husič. Gmotne škode je za 400.000 dinar- PRIPELJAL S STRANSKE CESTE — Viktor Dolar iz Gor. Maha-rovca se je 28. decembra peljal iz Stare vasi proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v šentjernejsko križišče, je s stranske ceste pripeljal z osebnim avtom Vid Vunšek iz Šmarja in trčil v bok Dolarjevega avtomobila . Dolar je dobil nekaj prask in odrgnin, na vozilih pa je za 60.000 dinarjev škode. jev. Zaradi nesreče so morali promet začasno preusmeriti na vzporedno 1 Ca I cesto od Čateža na Mokrice. ZBIL JO JE NA PREHODU ZA PEŠCE - V torek, 27. decembra zjutraj, je Leopold Matoh iz Novega mesta vozil z osebnim avtomobilom od Kandije na Glavni trg. Po prehodu za pešce je šla 79-letna Marija NEPREVIDNO CEZ CESTO -67-letna Neža Gornik je šla 28. decembra zjutraj peš proti Novemu mestu. V Ločni je za njo pripeljala z osebnim avtomobilom Angela Smrekar. Gornikova je nenadoma skušala čez cesto in Smrekarjeva jo je zadela v nogo. Prvo pomoč so Gornikovi nudili v novomeški bolnišnici Okleščen z Brega. Matoh zaradi neprimerne hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti in je Okleščenovo za- del in zbil. Prvo pomoč soji nudili v ' lisnici. novomeški bolniši NI IMEL PREDNOSTI - Ljubljančan Ivan Urankar je 28. decembra zvečer vozil z osebnim avtomobilom od Šmarja proti Šentjerneju. Tu je v križišču zapeljal na pred- S TRAKTORJEM ČEZ OGRAJO - Franc Mali s Kike,je 27. decembra dopoldne vozil traktor iz Kotar-jeve ulice v Gubčevo v Novem me- nostno cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Iz kostanjeviske smeri je tedaj pripeljal z osebnim avtom Alojz Recelj iz Dol. Maharovca in avtomobilista sta trčila. Škode je za 12.000 dinarjev. V zdravstvu se vode bistrijo Zdravstveni center - formalno ustanovljen pred dobrima dvema letoma, dejansko pa je začel delati šele v začetku 1976 - je že priboril čas, v katerem naj bi se pokazale dobre in morebitne slabe strani take organiziranosti. Center deluje za območje petih občin: Novo mesto, Krško, Črnomelj, Metlika in Trebnje. Na tem območju dela preko 200 zdravnikov, zobozdravnikov, inženirjev kemije in farmacevtov, čez 500 zaposlenih v zdravstvu pa ima srednješolsko izobrazbo. V sozd Zdravstveni center je vključenih 5 tozdov-zdravstvenih domov iz posameznih občin, enovita delovna organizacija Splošna bolnišnica Novo mesto in pa Zavod za socialno medicino in higieno dela v Novem mestu. STRUPEK PODRL 816 KEGLJEV Minuli petek je bil v Sevnici zaključen že tretji turnir v čast preminulega ustanovnega člana sev-niškega kegljaškega kluba Rudija Kupe, po katerem ima klub tudi ime. Zmagal je Sandi Strupek iz Krškega (816 podrtih kegljev); 2. Janez Bartolj, Mercator Trebnje (809); 3. Jože Špiler, Krško (805); 4. Goleš, Mercator Trebnje (803); 5. Gričar, Mercator Trebnje (802), 6. J. Bedek, Sevnica (794); 7. Pri- KRKA IN RUDI KEPA V nadaljevanju dolenjskega kegljaškega prvenstva je prišlo do nekaj zanimivih bojev, v katerih so presenetili člani KK Rudi Kepa. Rezultati: Krka - Mercator 6612:6312 (najboljši dosežek: Badovinac 876), Celulozar - Rudi Kepa 6111:6157 (Glavan 815, Prijatelj 791). b. D. „K ..., PA GOSTJE1 Zgodilo se je 1. januarja 1978 nekaj pred enajsto uro. Fant in dekle sta se odločila, da se bosta po prečuti noči okrepčala v novomeškem gostišču -kegljišču na Loki. Namesto odgovora na fantov dober dan je od čemernega natakarja priplaval povsem razločen „K..., pa gostje". Navzlic takemu sprejemu sta povprašala po jedilnem listu. ..Nimamo ga," je bil hladen na ves svet jezni natakar. In odšla sta v drugo restavracijo, razumljivo. Na Bregu so jima potem, ko so postregli z jedilnim listom in hrano zaželeli še srečno. — Kaj je mogoče povedati javnosti v prid o dosedanjem delu centra? Vprašanje je bilo zastavljeno Jakobu Beri-ču, direktorju zdravstvenega centra. Jakob Berič: ,,Zakon o združenem delu prinaša več reda tudi na področje zdravstva." jatelj, Krško (784); 8. F. Požek Sevnica (782). itd. Tekmovanja se je udeležilo 46 kegljačev iz Posavje in Dolenjske. Tekmovanja se niso udeležili novomeški kegljači, ki imajo upravičene pripombe zoper neustrezno kegljišče v hotelu Ajdovec. Samo klubsko prvenstvo članov in članic se bo končalo 30. decembra. J. BLAS ,,Šele tri mesece opravljam dolžnost direktorja, vseeno pa imam v dosedanje delo centra že toliko vpogleda, da lahko pokažem nekaj njegovih pozitivnih, strani. Na primer: pred združitvijo v center je vsak zdravstveni kolektiv zase načrtoval razvoj, investicije, skrbel za kadre itd. Vso to raznolikost skuša center odpraviti in poenotiti ter uskladiti. Tako je že izdelan enoten program srednjeročnega razvoja zdravstvene službe na Dolenjskem, pri čemer so sodelovale tudi občinske in regionalna zdravstvena skupnost. Dolenjski je uspelo poenotiti investicijsko politiko in že plansko združuje sredstva za gradnjo in adaptacije zdravstvenih domov in bolnišnico." — Ali je delo centra čutiti tudi v strokovnem pogledu? „V ta namen deluje v okviru centra 5 strokovnih odborov, v katerih so strokovnjaki iz medicinskih vrst in predstavniki javnosti. Tako deluje na primer odbor za hospitalno in polikli-nično specialistično dejavnost, odbor za splošno in urgentno medicino, za zobozdravstvo in drugi. Ti so pri delu zaživeli, vendar eni bolj, drugi manj." — Nagrajevanje zdravstvenih delavcev je bilo prejšnja leta kamen spotike in večkrat vzrok hude krvi. Za enako strokovno delo so bili ljudje zelo različno nagrajeni. Je glede tega kaj sprememb? — Nagrajevanje zdravstvenih delavcev je bilo prejšnja leta kamen spotike in večkrat vzrok hude krvi. Za enako strokovno delo so bili ljudje zelo različno nagrajeni. Je glede tega kaj sprememb? - Znano je, da so na Dolenjskem Novomeščani na najslabšem, kar zadeva možnosti dela v zdravstvenem domu. Kako daleč so prizadevanja za gradnjo novega zdravstvenega doma? „Naloga številka ena nas vseh, ki delamo na področju zdravstva in ostalih družbenopolitičnih dejavnikov je, da izpeljemo načrte za gradnjo novega zdravstvenega doma v Novem mestu. Spomladi 1978 bi morali začeti graditi. Doslej zbrana sredstva in prizadevanja dajejo upanje, da bomo zdravstveno službo v Novem mestu iz 200 let stare stavbe preselili v nove prostore in da bi v letu 1979 v njih začela delati." RIA BACER KAJ NAM PRINAŠA LETO 1978? — V vsako srce ob pričetku novega leta leže senca negotovosti: „ Kaj čaka nas, mene, tebe, prijatelja, soseda, vso našo skupnost? ” Ob teh vprašanjih se nehote prikradejo v spomin besede velikega indijskega voditelja in svetovnega borca za mir ter prijatelja jugoslovanskih narodov, pokojnega Nehruja, ki je nekoč dejal: „ Ljudje, sami smo svoje sreče kovač!” (Na posnetku: Novomeški Glavni trg v novoletni noči. Foto: Marko Klinc) Leto 1978 prinaša zaposlenim v dolenjskem zdravstvu in uporabnikom zdravstvenih uslug obetajoče novosti: predvsem manj čakanja in začetek gradnje zdravstvenega doma " „V zadnjem času je v centru 9 veliko narejenega na področju j samoupravnih aktov v zvezi z č uresničevanjem Zakona o zdru- j ženem delu. Ko danes primeija- K mo vsebino novih osnutkov s sl prejšnjimi, lahko ugotovimo, da v gre za korenite spremembe pri z poenotenju nagrajevanja zdrav- 0 stvenih delavcev. Moram pa re- 1 či, da z vsemi rešitvami še ni- 0 smo zadovoljni in bomo skušali ^ najti boljše/ t — Dolge vrste bolnikov v ča- L kalnicah pred ordinacijami, zla- a sti v zobozdravstvu, pri gineko p logih, pričajo, da imamo prema- p lo takih strokovnjakov. Koliko z zdravnikov na Dolenjskem 1 manjka in kakšne rešitve predvf P deva te? „V Sloveniji bi se morali bolj poglobiti v normative zdravstvenih delavcev. Če bi upoštevali zdajšnje normative, potem bi na Dolenjskem potrebovali skoro 300 zdravstvenih delavcev več, kot jih imamo zdaj. Tolikšnega povečanja pa si nikakor ne moremo privoščiti glede na sredstva, s katerimi zdravstvo zaenkrat razpolaga. Dejstvo pa je, da zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev tudi ni lahko dobiti, posebno ne domačinov. Dolgo čakalno dobo skušamo odpraviti tudi na druge načine, z boljšo organizacijo dela. Sklenili smo, da v letu 1978 skrajšamo čakalno dobo pred ordinacijami, kolikor največ bo možno. Izven Novega mesta, kjer so pogoji za delo v novih zdravstvenih domovih dobri, bo to lahko izpeljati prej, v Novem mestu pa le delno, ker dela zdravstveni dom v neustreznih prostorih in delovnih pogojih. Računamo pa, da bodo tudi novi pravilniki o nagrajevanju po rezultatih dela prispevali svoje k zmanjšanju čakalne dobe. Odnos do pacienta je namreč eden od elementov novega načina nagrajevanja po delu." RADIO LJUBLJANA PETEK, 6. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Naselitev Slovanov). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (Bolezni sadja v skladiščih). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (M. Vodopivec: Rdeča kapica). 14.15 Naši umetniki mladi poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Henček. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 7. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Siljenje medovitih rastlin). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Gremo v kino. 18.45 Zabaval vas bo orkester Roland Shaw. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Pnvška. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset Nedelja, 8. i.: 7.30 za ""etUslce proizvajalce. 8.07 Radijska igra za otroke (R. Ranfl: 10 Huda luknja). 9.05 Se P°n«ute, tovariši? 10.05 Nedeljska J^norama lahke glasbe. 11.00 3°W>r s poslušalci. 13.20 2“eljska reportaža. 14.05 - 18.50 "*“m*ko popoldne. 19.35 Lahko “>c- otroci! 19.45 Glasbene “Zgled niče. 20.00 V nedeljo ečer. 22.20 Skupni program ml Literarni nokturno (N. Nekrasov- Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. / PONEDELJEK, 9. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in'po čem? 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Nove usmeritve v živinoreji). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15^45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Balade in pripovedne pesmi). 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Kulturni globus, p 25 Suita in consertino. 22.20 jugoslovanskih studiev. -05 Literarni nokturno (M. ekleva: Nagovarjanja). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 10. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Položaj kmeta v srednjeveški Srbiji). 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (obnavljanje sortimenta vrtnin). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Radijska univerza (Narava in človek). 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Latinos. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere (O. Župančič: Veronika Dcseniška). 22.20 Jugoslovanska glasba. 23.05 Literarni nokturno (M. Twain: Salomon). 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 11. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Izkoriščanje stranskih proizvodov pri predelavi grozdja). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (M. Lermontov: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 12. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (pripovedne proze). 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Pridelovanje in tržišče z lešniki). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opernih odrov. 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 Certrkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (O. Zupančič). 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno (M. Asturias: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 6.1. 9.30 tv v Soli - (Bg) 11. 40 TV V SOLI: Starogrška matematika, Pravljica, Ali ste vedeli -(Zg) 15.05 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Bischofshofna - B 17.05 POROČILA 17.10 o Čevljarskem zdravniku, pravljica iz lutkarjevega vozička 17.35 DEČEK DOMINIK - B 18.00 OBZORNIK 18.10 ANSAMBEL HORIZONT 18.40 MOZAIK 18.45 LJUDJE IN MESTO - B (pri obravnavanju mestnega okolja največkrat govorimo le o številu stolpnic, gostoti prometa in podobnem, torej z urbanističnega vidika: dokaj poredko pa razmišljamo o ljudeh in sploh o načinu življenja, ki ima v mestnem okolju svojevrstno vsebino in kakovost; dostikrat takšno, da ljudi sili iz središč na obrobje mest. Tokratna oddaja z naslovom Rast in preobrazba mest je prva od treh oddaj, ki bodo govorile o socioloških vidikih prebivanja v mestnem okolju.) 19.15 RISANKA-B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.05 RAZGLEDI: GIBLJIVE SLIKE BOŽIDARJA JAKCA (V prvem od treh delov dokumentarne nanizanke o filmskem delu velikega slikarja bomo videli, kako je Jakac s 16-milimetrsko filmsko kamero I L\l Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Črnk 1977: Jože Berkopec, Marija Juršič, Miran Jurca in Franc PpTa i ?*ani Novolesa, Straža: Danica Hodnik, Alojz Ljubi, Jelka Ferbežar, Janez Bizjak in Anton Kralj, člani Krke, jovarne zdravil, Novo mesto; Marjan Golob, Jože Turk, Jože ^oračin, Stefan Avsec, Martin Jenič, Jože Konček, Jože Hočevar f“*}«», Jože Kralj, Milan Rajlič, Silvo Kastelic, Anton Može, j-iam IMV Novo mesto; Lado Rauh, član Novomontaže, Novo mesto: Marija Pavlin m Martin Može, člana Novoteksa, Novo mesto; Terezija Molu m Cvetka Ilar, gospodinji z Dolnje Težke vode; Jože Bregar, cian Novotehne, Novo mesto; Janez Mavsar, član Belta, Črnomelj; c pjmnrS™8 osnovne šole Katje Rupcne, Novo mesto; Stanko J u ZTP Novo mesto; Mihaela Kozoglav, gospodinja iz 5 Lindič n_.c *?,Ana Rožman, člana IMV Črnomelj; Alojz ^ vasi- Ana Tllr«*ogra :^ovo mesto; Ivan Derganc, pleskar iz Cešče 5 Brezovice^ mSKk. Tk,°jenka z Dolža; Vinlo Kirne, delavec iz ^ Cmomeli ’Am.pH va5; .J°*e Simončič, člana Begrada, S Terezija Šohpf Ani™’S PanSerč S™13'’ AnicaGizdavec, 5 članice Vrnnm J* ^istina V^lič in Angela Selič, > £ ”in «tPffn r?H L Al" ° Ivančič- Kazimir Moravec, Nenad 5 SS.S zteD^aGrfe “»ta.; Anica Kobe, > kmet iz SelaJfjo*žč*Blažič^član T;rima!’ S člani'NnJ(9u7: Matija GaZ* °dM Darko Potočar in Tomaž Potočar, 5 AI0T7 P,T A5**’,NovI?.mcf°; Martl" Gazvoda, Terezija Ucman in > Novomesto-Amca Vidic, Milan Rodič in Franc Kocjan, člani IMV Novo mesto; d?! Franc J^abron, član Splošne bolnice, Novo mesto; Uroš Čolič,' član SVP Novo mesto; Alojz Plantan in Jože Progar, člana Novomontaže, Novo mesto; Vito Mohorčič, dijak šole za zdravstvene delavce,’Novo mesto; Rozalija Kebclj, gospodinja iz Dolnjega Kamenja; Slavko , Kozoglav, kmet iz Šentjošta. * S S \ * \ * * * * * * * rU TECTYL CENTER Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z JALVOUNE TECTVLOM” VAM OPRA VI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRA VLJENO DE LO TECTYL CENTER VSEM STRAN KAM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VSO SREČO V NOVEM LETU 1978! spremljal življenjski utrip velikih mest v ZDA v letih 1930 in 1931. V oddaji bodo sodelovali tudi tisti slikarjevi sodobniki, ki so povezani z njegovim filmskim delom, na primer Lori Brezovar, Jelica Gross, Milka Badjura, prof. Janko Jarc in drugi) 21.55 TV DNEVNIK 22.10 SPENCERJEVI PILOTI, serijski film - B 23.00 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 1 7.45 Odprava Zelenega zmaja - 18.15 Družbena tema - 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 Glasbena oddaja SOBOTA, 7.1. 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR, risanka - B 8.15 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB - B 8.30 M. Belina: REŽISER SE PREDSTAVI, nanizanka Igrajmo se gledališče - B 8.55 IN DONI DO NEBA PIONIRSKI HURA 9.35 Ljudje in mesto - B 10.05 V CORDILLERO HUAY HUASH - B 10.35 NOVELE HENRYJA JAMESA, nanizanka - B 16.35 POROČILA 16.40 AKROBATSKO SMUČANJE, posnetek iz Kranjske gore -B 17.40 OBZORNIK 17.50 MOZAIK 17.55 VOLK SAMOTAR, domači film - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. MitchcU: JENNIE ali barvni film ROP (Televizijci se niso dokončno odločili, s katero od omenjenih oddaj nam bodo popestrili sobotni večer. Ce bo to fUm Rop, lahko zapišemo tole: Pred več ko desetimi leti so časniki obširno pisali o „ropu stoletja", ko je skupina nepridipravov napadla in oropala poštni vlak v Angliji. Vse roparje so sčasoma ujeli, le enemu se je uspelo prebiti v Avstralijo in od tam v Brazilijo, kjer ga zaradi poroke z domačinko varujejo tamkajšnji zakoni pred izročitvijo angleškim oblastem. Film sicer ne obravnava njegove usode, pač pa verno prikazuje priprave in izvedbo roparskega „podviga“. Film je režiser Peter Yates posnel že pred enajstimi leti, v glavnih vlogah pa nastopajo Stanley Baker, James Booth in Frank Finley.) 21.55 TV DNEVNIK 22.10 625 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška kajkavska popevka - 18.45 Humoristična oddaja - 19.25 G. Verdi: Don Carlos OPRAVIČILO Bralcem sc opravičujemo za nepopoln RTV spored. Kljub večkia-tnim prošnjam ga iz Ljubljane nismo pravočasno prejeli in zato nismo mogli narediti take RTV strani, kot smo si jo zamislih. URKDNIŠTVO O O o VOZNIKI! Za vaše vozilo boste dobili akumulator v akumulatorski delavnici TASEV BLAZO servis za VESNA IN ZLETOVO AKUMULATORJE Partizanska 11, Novo mesto Vsem cenjenim strankam želim SREČNO NOVO LETO! PROSTA MESTA »SLOVENIJALES" LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV PRI TOZD IVERAL, KI JE V SKLOPU LESNE INDUSTRIJE KOČEVJE, NA PODLAGI 3. ČLENA ZAKONA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV (URADNI LIST SRS ŠT. 18/74) IN 11. ČLENA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV OB J A VLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. TEHNOLOG PROIZVODNJE - ENO DELOVNO MESTO 2. VODJA IZMENE - ENO DELOVNO MESTO 3. SKLADIŠČNIK SUROVIN - ENO DELOVNO MESTO POGOJI: Pod 1: končana srednja šola strojne stroke, kemične ali lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 2: končana delovodska šola strojne stroke, kemične ali lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 2: končana delovodska šola strojne, elektro, kemične ali lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali končana poklicna šola kovinske, elektro, kemične ali lesne smeri in 5 let praktičnih izkušenj; pod 3; kvalificiran lesni ali gozdni delavec in 3 leta praktičnih izkušenj na podobnem delu. Objavljena delovna mesta so za nedoločen čas, poskusni rok 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s podatki o šolski izobrazbi in praktičnih izkušnjah v 15 dneh po objavi splošnemu sektorju. NOVO • NOVO • NOVO • NOVO ■ NOVO PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI.INDIVIDUALNI GRADITELJI DOC TOVAK.Vl I.AIIlilH MMimiMII ir.i.i: m iMov VAM NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SIPOREX - OOLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijske hale.objekti druftbenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijska farme) SIPOREX lahko nabavite pri vseh prodajalcih gradbenega materiala aN v tovarni. Prodajamo tipske projekte.kupcu nudimo tudi lepila in ve« pomolni material, prav tako pa organiziramo dostavo in montalo. Informacije dobite pri nati prodajni slutbi tel.(061)811 302 ali 8TI 322 a ©d? 19789 25 DINARJEV PAVZ/KOVA PRATIKA imuna vJ!=y i - - ZAPOSLIM KV prodajalko za določen čas. Trgovina Varteks, Novo mesto. STANOVANJA PRODAM trisobno in dvosobno stanovanje v velikosti 110 in 70 m2 ter vrt, garažo in kleti. Prodam tudi hrastovo masivno črno bola-kirano pohištvo za dnevno sobo. Zupančič, Dol. Boštanj 19. SOBO ali garsonjero v Novem msetu iščeta fant in dekle. Možnost predplačila. Naslov v upravi lista - (13/78). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen Sum-beam 1250, letnik 073. Salehar, Rožni vrh 10, Trebnje, telefon 83-378 popoldne ali 83-301 dopoldne. TAM KIPER, 6000 km po generalni, registriran do 25. 8. 1978, prodam ali zamenjam za osebni avto. Albin Šoln, Brestanica 117 PRODAM NSU 1200, letnik 1969. Cena 13.000 din. Slavko Šribar, Kalce 17, Krško. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1972, po ugodni ceni. Branko Škarja, Martinja vas 30, Mokronog. Ogled v soboto in nedeljo. PRODAM traktor Ferguson (35 KM) in Porsche (35 KM). Naslov v upravi lista (4014/77). PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1973. Janko Hren, Kal 9, Šentjanž. PRODAM FIAT 750, letnik 1977. Julij Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto. PRODAM traktor Steyer. Dam tudi za potrošniško posojilo. Franc Premru, Gruča 8, Šentjernej. PRODAM Gorenc, 68293 PRODAM pribl. 15 m3 kamna granita (lepe ploskve). Cena po dogovoru. Franc Go: Studenec 6. PRODAM črno-beli televizor Panorama Vega, letnik 1973. Pavla Krošelj, Zdole 37, 68272 Zdole, Krško. PRODAM pet let starega konja. Dečja vas 8, Trebnje. POCENI prodam žago horizontalko z dvema žagnima listoma za razrez hlodovine in opažev v odličnem stanju. Oglasite se na naslov: Alojz Blatnik, Konjsko 11, Boštanj ali po telefonu (068) tedensK6le POSESTNIK-UPOKOJENEC, star 65 let, išče žensko, dobro gospodinjo do 50 let, za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod šifro „LEP DOM V POSAVJU" pošljite na oglasni oddelek DL. PREVAJAM iz angleškega, francoskega in nemškega jezika v slovenski jezik za vse stroke. Dr. Rems, Novo mesto, Ragovska 34. POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Četrtek, 5. januar - Simen Petek, 6. januar - Mojmir Sobota, 7. januar - Zdravko Nedelja, 8. januar - Maks Ponedeljek, 9. januar - Jule Torek, 10. januar - Vilko Sreda, 11. januar - Grega Četrtek, 12.januar -Tanja DRAGEMU, dobremu in skrbnemu možu, očetu, staremu očetu in pradedu JOŽETU URŠIČU iz Prečne za njegov 80. rojstni dan iskrene čestitke z željo, da bi bil še dolgo let zdrav in vesel med nami. Zena Ana, sinovi in hčerke z družinami. I^OBVESTl LA M CENJENE goste obveščamo, da sc lahko poslužujejo naših na novo urejenih prenočišč, prehodno ali penzionsko, po ugodnih cenah. Obenem želimo vsem SREČNO 1978. Gostilna Pohic, Brestanica 87, telefon (068) 75-112. & mili ANTON JAKLIČ, Zemelj 7, Gradac, prepovedujem pašo kokoši in druge živine ter delanje škode na mojih parcelah, posebej na njivi pare. štev. 402/2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in stare mame JOŽEFE BREGAR Hudenje 4 se iskreno zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč v težkih dneh, sorodnikom za podarjene vence in vsem, ki so drago pokojnico pospremili na zadnji poti. Kaplanu se zahvaljujemo za lepi obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: snaha z družino, hčerke Tončka, Lojzka, Pepca, Cita in sin Stanko z družinami Z A H V L A Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta JANEZA ANDOLJŠKA iz Hrovače 56 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in v tako velikem številu pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti, ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Alojzija, sin Pavel in hčerka Mari z družinama 81-361 KUPIM srebro vseh vrst, kovance, posodo in drugo. Franc Arh, Boršt 7, Cerklje ob Krki. POSEST UGODNO prodam kaščo dograjeno v vikend. Spodnji del je zidan z balkonom, nad tem je kašča s podstrešjem. Zemlje je približno 500 kv.m, dostop je z avtom. Stoji v bližini Krke — okolica Zagradca. Če ste interesent kličite št. 344-629 in boste dobili točen naslov. PRODAM vinograd z zidanico v Borštu. Dostop z avtomobilom. Informacije na Ajdovcu 4, Dvor. NA VINJEM VRHU pri Beli cerkvi ugodno prodam 70 arov vinograda z zidanico. Dostop možen z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (18/78). ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata LADISLAVA PETRIČA iz Črnomlja se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala družini Lakner iz Bistrice, sosedom v Črnomlju, sorodnikom, njegovim sodelavcem in prijateljem. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo organizaciji ZZB Črnomelj, posebej tov. Enici Škof. Zahvaljujemo se članom kolektiva Belsad, ki so pokojnika prenesli v njegov poslednji dom. Hvala za poslovilne besede govornikom: sosedu ~ ku Moleku (v imenu TGP Metlika) in od pokojnika poslovil v imenu njego- Aloizu Latemerju, Frenku Moleku (v imenu TGP Metlika) in Janku Banovcu, ki se je od pokojnika poslovil v imenu njegovih sodelavcev iz KZ Črnomelj-TOZD Belsad. Hvala čebelar- skemu društvu, Beti Črnomelj, godbi in pevkam, darovalcem vencev in cvetja ter vsem za izraženo sožalje. Za pokojnikom bomo vedno žalovali: žena Rezka, hčerki Cvetka in Ladka z možem, oče, mati, brata in sestre ter drugo sorodstvo V SPOMIN 31. deccmbra jc minilo žalostno leto dni, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si od nas za vedno, naš dragi oče, tast in dedek IGNAC TOMIČ Vedno se te spominjamo, ti prižigamo svečke in prinašamo cvetje. Še vedno živiš med nami in mi smo vedno s teboj. Tvoji: sin Jože, snaha Mirjana in vnuček Joži ZAHVALA UPOKOJENCEV Upokojeni uslužbenci uprave občinske skupščine Črnomelj se iskreno zahvaljujejo delovnemu kolektivu občinske uprave občine ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očka JOŽETA OMERZA iz S tržišča pri Sevnici se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama stali ob strani v teh težkih trenutkih in nama nesebično pomagali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom, ki so se minulo soboto poslovili od pokojnika, mu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem prevoznega podjetja „Frikus“ iz Gradca (Avstrija), l.a razredu iz Sevnice in tov. Zinki Gabrič, tov. Srečku Žvegliču in Rudiju Gradšniku za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Sevnice in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija s hčerkico Alenko, mama in ostalo sorodstvo Črnomelj, posebno pa sindikatu in v* predsedniku sindikalne podružnice Nevenki Ipavec za • organizacijo sprejema upokojencev ter za prijazen in nadvse prisrčen novoletni sprejem 27. 11. 1977. Srečanje je bilo nepozabno, kakor je v svoji zahvali v imenu upokojencev povedaj Drago Kobe. Mlada generacija, ki. nadaljuje naše delo v povsem drugih razmerah, kakor smo jih imeli mi v prvem povojnem obdobju, ni pozabila na nas, kar je dokaz, da ceni naše delo. Za upokojence občinske uprave: Alojz Cvitkovič IZDAJA ZNAMK V LETU 1978 Jugoslovanki biro za izdajo poštnih znamk v Beogradu je izdal nov seznam, kaj vse bo na tem področju izšlo v letu 1978 priložnostnih in rednih frankovnih znamk. Predvideno jc, da bo izšlo skupaj 38 priložnostnih znamk v skupini nominalnih vrednosti 188,30 din, a frankovne bodo izhajale redno po potrebi v nominalah, ustreznih za poštne sto- ' ritve. V mesecu januarju 1978 bosta izšli dve izdaji: 2 znamki za 400-letnico smrti Julija Kloviča bosta izšli 14., 28. januarja pa 4-znamkovna serija, na kateri bodo prikazani muzejski predmeti. Nomi-nala teh serij bo 14,90 din za prvo, za drugo pa 19,90 din. Izid znamk v mesecu februarju bomo objavili pravočasno. a. A. m V času od 22. do 28. decembra 1977 so v novomeški porodnišnici rodile: Snežana Popovič iz Vavpče vasi - Danijela, Marinka Hlade iz Žabje - Darjo, Jožefa Sadar iz Žužemberka - Dušana, Jožica Papič iz Cerovca — Daijo, Milena Blažič iz Zapuž - Janjo, Vida Resnik s Senovega - Mileno, Darinka Bukovec z Malega Slatnika - Boštjana, Marija Petan s Potoka -Marto, Alojzija Blažič iz Krškega -Heleno, Anica Tomažin iz Smednika - Lovra, Martina Vrhovnik iz Gornje Brezovice — Silvestra, Marija Vintar iz Črnomlja - Tomaža, Marica Vrane šič iz Cerkvišča -Natašo, Julka Derganc iz Gornje Straže — Dejana, Olga Kralj iz Otočca - Vlasto, Ida Adrovič iz Gornje Straže - Jasmina, Jolanda Pleško z Drske - Ines, Irena Plevel iz Ribnika - Bojano, Marija Balkovec iz Zilj - Ireno, Darja Kavčič iz Dolnje PiroSce -Patricijo, Dragica Gorjup iz Trebnjega - Natašo, Stanislava Pirh in Šentruperta - deklico, Marija Rešetič iz Grobelj - dečka, Boža Zupančič iz Žužemberka - dva dečka in Alojzija Vizlar iz Mirne peči - deklico. IZ NOVEGA MESTA: Silva Bajuk iz Kristanove 24 - Majo, Ljiljana Butara s Ceste herojev 10 -Marka, Marija Mihelin iz Partizanske 14 - Matejo in Terezija Kralj iz Jerebove 18 - Tanjo. »Dolenjski list« v vsako družino KONČNO VIDNA PREPOVED — Še pred dnevi je napačno parkiranje avtomobila na novomeškem Glavnem trgu stalo voznika nekaj starih tisočakov. Pred restavracijo Na trgu se verjetno to ne bo več zgodilo, saj „dvojna zebra“ dovolj jasno kaže, da tu ni več prostora za osebna vozila. 533 LUNINE MENE 9. januar, ob 04 in 59 min.: mlaj ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti za vaedno zapustil naš nadvse dobri mož, oče, stari oče, brat in svak JANEZ SIMONIČ železniški upokojenec iz Sel pri Otovcu Pokopali smo ga dne 15. decembra na domačem pokopališču na Otovcu. Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo železniškemu kolektivu postaje Novo mesto, tov. Bojancu za poslovilni govor, Prometni sekciji za podarjeni venec, kakor tudi kolektivu postaje Črnomelj za podarjeni venec in izrečeno sožalje, Društvu upokojencev Črnomelj, godbi na pihala Črnomelj, gasilskemu društvu Talčji vrh za venec in spremstvo ter Tonetu Jermanu za poslovilni govor. Hvala kolektivu celuloze „Djuro Salaj" za podarjeni venec in izrečeno sožalje, postaji milice Črnomelj, Gradbenemu podjetju Črnomelj, Iskri Črnomelj ter župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala za častno ,sprems}vo in za tako številno udeležbo na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerke Tončka, Zofka in Ivanka z družinami, sestra Marija in 9 vnukov Sela, Črnomelj, Grosuplje, Krško, Semič, Kočevje SPOROČILO NAROČNIKOM Naročnina Dolenjskega lista se ni povečala že od 1. julija 1975, torej poltretje leto. Ko zdaj sporočamo naročnikom neljubo dejstvo, da smo bili z novim letom prisiljeni podražiti celoletno naročnino od dosedanjih 169 dinarjev na 198 dinarjev ali za 17 odstotkov, upamo, da bodo sprejeli ta ukrep z razumevanjem. Najbrž tudi ni treba s številkami natančneje dokazovati, da so se v dveh letih in pol stroški za izdajanje lista povečali najmanj za toliko. Mnogo bolj so se, vendar smo jih delno krili iz podražitve in povečanega števila plačanih objav, s podražitvijo naročnine pa smo odlašali, dokler se je dalo. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DL DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško po