IZ GLASIL OZD
Za konec leta so v naši občini izšla številna glasila delovnih organizacij. Žal nam jih še vedno ne pošiljajo vsa uredništva, pa vseeno je prebiranje njih sila zanimivo. Vsako od njih je okence, ki nudi pogled v kolektiv — v pe-strost njihovih družbenih doga-janj, delovne odnose itn. Glede tega se glasila med seboj zelo ra-zlikujejo. Ko jib takole izmerimo, zlahka ugotovimo, da je glasilo BTC Javna skladišča ponovno daleč pred vsemi drugimi glasili naše občine.
Poglejmo, kaj prinaša! Prek temeljne informacije se v zelo razumljivem jeziku seznanimo z rezultati   gospodarjenja   v   letu
1976, nakar sledijo kratki sestavki z vseh drugih področij. V poročilu o bolezenskih izostankih so ugo-tovili, da je bilo v letu 1976 največ prehladnih obolenj. Mladi zaklju-čujejo poročilo o delu mladinske organizacije s kritično ugotovitvi-jo, da so še premalo naredili, da bi pri akcijah moralo sodelovati še več mladih... Sledijo prispevki o delu sveta irt OO ZK, o delu sindi-kata, o uresničevanju zakona o združenem delu, o *delu raznih odborov in komisij, kot npr. za kadrovsko politiko in socialna vprašanja, za družbeno samozaš-čito, za medsebojna razmerja, za družbeni standard, varnost pri delu itd. O delu delegatov, delega-cij in konferenc delegacij za zbor združenega dela kot za samou-pravne interesne skupnosti v občini prinaša glasilo kar šest sestavkov!
Seveda so tu tudi portreti jubi-lantov, prispevek o obisku upoko-jencev, o nevamosti alkoholizma, o pohodu planincev in na zadnji strani križanka. Glasilo itna tudi prilogo! Ta prinaša dolgoročni program razvoja blagovno-tran-sportnega centra Javna skladišča, kot ga je predložil ob ponovni izvolitvi generalni direktor Jože Borštnar. Naj omenimo, da pro-gram načrtuje tudi razvoj odnosov s krajevno skupnostjo, kar je prava redkost.
Škoda, da tako glasilo ne izhaja pogosteje, ker bi sicer z vseh po-dročij lahko prinašalo še vei pro-blemskih prispevkov.
KAKO PA DRUGA GLASILA?
KOLINSKA — glasilo delovne skupnosti HP KOLINSKA — prinaša v uvodnem članku prispe-vek o pomenu zakona o zdruie-
HKolinska
' nem delu, kjer v zaključku sporo-ča, da moramo v dveh letih vse splošne samoupravne akte uskla-diti z.določili zakona. Drugi pri-spevek razlaga pripravo in obde-lavo letnega gospodarskega načr-ta, potem pa so tu še prispevki o novem računalniku, ki ga name-ravajo kupiti, problematika pro-izvodnje TOZD Vinocet in na koncu še Clanek s področja civilne zaščite, pa personalne vesti in šport.
NAŠE DELO — glasilo delov-nih kolektivov papimic Vevče in Količevo.
Ob novoletnem uvodniku so temeljni prispevki o 40-letnici stavke vevških delavcev, o spreje-tem zakonu o združenem delu ter
vest o odhodu direktorja Albina Vengusta na novo delovno dolž-nost. Posebno pozomost zasluži obširno poročilo s prvega zbora sovlagateljev — soinvestitorjev petega papimega stroja, ki že poskusno obratuje. Na več stra-neh predstavlja glasilo jubilante in upokojence.
INFORMATOR — glasilo de-lovne skupnosti SAP Ljubljana. Poleg rezultatov 9-mesečnega obračuna in povzetka zapisnika seje delavskega sveta, ki govori o preloženem nameravanem refe-rendumu o združitvi s kolektivom VIATOR, fotoreportaže s srečanja jubilantov, zapisov o izletih ter športnih srečanjih prinaša glasilo še 6 strani sklepov samoupravnih organov.
INDOS — glasilo delovne skup-nosti industrije transportnih in hidravličnih strojev Ljubljana-Moste.
V ospredju sta podrobno poro-čilo o poteku in rezultatih vpiso-vanja posojila za ceste in podatek o odličnih rezultatih, ki zgovorno
IIMDO$
GiutLO otLoviE »upmn Murntir ntmm ii Hismutiin imm mauiumi
govore o delovnem kolektivu. Z informativnim člankom predstav-ljajo delo splošnega kadrovskega sektorja. O delovnih odnosih od-lično spregovori urednik sam v »nadomestku« za intervju. Poleg rekreacije, križanke in nekaj zanimivih vesti obširneje sprego-vore o raku in varovanju oči.
Druga glasila, kot so Mercator, PTT Novice, Komunalec, Gradis, Sava in Glas Intereurope so v večini glasila z daljšo tradicijo in velikimi nakladami, saj so njihovi delovni kolektivi številčni in njih delavci delajo širom po Sloveniji, nekateri tudi po Jugoslaviji. Zato nekatera od njih izhajajo dvoje-zično. Naj povemo, da tudi ta gla-sila pogosto pišejo o TOZD, ki so na območju naše občine. Mnogo zanimivega smo že zvedeli prav od njih in tudi tokrat bomo ponati-snili nekaj njihovih vesti.