jjfllJE. 4. APRII 1974 — ftTEVII.KA 18 — LETO XXVni — CENA 2 T>TN GLASILO OBCINSKJH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Izšli smo v povečanem obsegu. Posebe) vabim k branju o Viharnicah na Tolstem vrhu. Pa o zanimivostih četrtkovih in nedeljskih volitev. O zadnji strani prihaja v naše uredništvo kup pisem Vse bomo objavili, nato pa se bomo odločili. V prihodnjih tednih bomo vašim pismom namenili več prosto- ra, zato, da se bo kup zmanjšal. A vabilo še vedno velja — več vaših pisem, mnogo našega in vašega zadovoljstva. Prihodnji teden bomo tudi razpisali nagradni natečaj za najboljše prispevke na temo »Prvi maj — naš delavski praznik« Na razpis lahko pošlje prispevke vsak, ne smejo pa biti daljši kot 4 tipkane strani (stran je 30 vrstic). Nagrade: 600, 400 in 300 dinarjev. Objavili in honorirali bomo tudi druge boljše prispevke. Torej pričakujem mnogo vaših razmišljanj in črtic o razpisani temi. Stalnim sodelavcem prošnja: ogla- site se pri izvoljenih delegatih v krajevnih skupnostih. Predstavili jih bomo v NT. Vaš urednik Kongres ZKS ODLOČNO Včeraj se je v Ljubljani začel 7. kongres slovenskih ko- munistov. Pred nekaj dnevi so se prvi v Jugoslaviji sestali komunisti v Bosni in Hercegovrai ter na Kosovem. In lah- ko rečemo, da bodo po končani volivni dejavnosti v prihod- njih tednih v vsej jugoslovanski skupnosti v žarišču pozor- nosti kongresna srečanja ZK. Letošnji kongresi ZK so vslik dogodek. Za ZK in za iocialistični samoupravni razvoj naše družbe. V naslovu nismo brez posebnega pomena izpostavili odločnost. S Titovim pismom je v ZK dobila potreben zanos že skoraj pozabljena revolucionarna odločnost. Kakor hitro so se partijske sredine zadovoljile z enoličnim par- tijskim sestajanjem, premalo povezanim z življenjskimi pot- mi skupnosti, in so se gibale le v okvirih praktične dejav- nosti, brez dolgoročnega kompasa revolucije, se je morala v ZK razpasti praksa, ki je zvodenela učinkovitost delova- nja komunistov Ne le to. Neodmeimost na stranpoti v delu nekaterih samoupravnih sredin je vodila k zmanjšanju ugleda ZK. Tudi zato, ker je bila ZK premalo pozorna do lastnih vrst in do razlik med partijskimi dogovori ter kon- kretno akcijo. Rekli smo — ni bilo dovolj idejne enotnosti, "iudi na vrhu ne' Potemtakem akcijska neenotnost ni bila prisenetljiv pojav Ce k temu dodamo še odločen poziv ZK, da mora v ZK dobiti večino delavski razred, delavci, predvsem neposredni proizvajalci, potem, smo označili vsaj del bistvenih zahtev o novi ZK. kot jo je zahtevalo pismo. V tem času smo doživeli velike spremembe. Na prvem mestu je ustavna reforma. A tudi za druge zadane naloge velja, da smo jih do kongresov pridno, čeprav še ne dovolj odločno uresničevali Kongres je priložnost. Za oceno prehojenega, sedanjih razmer in prihodnjih poti. Samokritični pogled bo kazal bolj na nove zahteve po večji usposobljenosti, trdnosti, enot- nosti in učinkovitosti ZK. Kajti naše razgibano življenje še ni pometlo z vsemi slabostmi. Kar poglejmo v prostor celjskega območja ali posamezne družbene sredine.^Videli bomo, da skupinski ali parcialni interesi včasih prevladajo nad možnostmi, ki jih je nakazala ZK, na primer, na področju integracijskih riapo- Tov. Ali pa sedanje težave gospodarjenja in premalo skrbne- ga dogovarjanja na enotnem, odprtem jugoslovanskem trži- šču. Kongres slovenskih komunistov naj da temelje za mo- itove, s katerimi bomo usjješno prebrodili probleme seda- njosti. In dobro, odločno stopati v prihodnost. Zato zaželi- jo več kot petdesetim udeležencem kongresa s celjskega Območja, da pomagajo sooblikovati resolucije: o boju za Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih in politič- nih odnosov ter o vlogi in nalogah ZK; o razvoju proizva- jalnih sil in uresničevanju samoupravnih in družbenoeko- nomskih odnosov; o organiziranju delavcev in delovnih Iju- ii v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih samoupravnih skupnostih; o razvoju kmetijstva in podc- ^^ija; o vzgoji, izobraževanju in raziskovalnem delu ter o kulturi socialistične sarnoupravne družbe. . Takšne naslove nosijo predlogi resolucij. Resolucije sa- ''^0 povedo, kaj naj bo. Da tisti nekaj bo. moramo nadaljevati z odločno akcijo in vseh delovnih ljudi Ob spoznanju, kje smo v družbi ^Učinkoviti in kaj moramo spremeniti. JOŽE VOLFAND Volišče v Bistrici ob Sotli je bilo na minulih nedeljskih volitvah med najlepšimi. Krajani so ga pra- vočasno lepo okrasili .in tako pričakali zgodaj zjutraj prve volivce. Med zgodnjimi je bil tudi ANTON FENRIH, mlad volivec iz Bistrice ob Sotli. Do nedavnega je delal doma na kmetiji, zdaj pa bo voznik tovornjaka. Zato je dejal, da največ pričakuje prav od zbora krajevnih skupnosti, kajti problemov nikoli ne manjka. Regija KAKO SMO VOLILI? Volitve so zy nami. Z re- zultati smo lahko zadovoljni. Odstotek volilne udeležbe je visok. Po nepopolnih podat- kih so bili v posameznih ob- činah * cel jskega območja do seženi naslednji rezultati udeležbe (v odstotkih); I^OZOR, POŽARI Pomladanski čas, še posebej tisti dnevi, ko ni moče in ko •^fevje še ni vzbrstelo, je najnevarnejši za gozdne po^.are. ^ žalski občini je letos že trikrat gorelo. Skupaj so pogo- '^U 4 hektarji gozda. In vzroki? Otroška igra in izletniška •''iilomarnost. Res je, da so čcvapčiči pečeni v naravi še Posebej slastni, vendar je treba paziti, da ognjišče, kjer ^čete. dobro zaščitite in da po odhodub povsem pogasite "Senj. In še nasvet šolam. Vsaj v času, ko ogenj najbolj ^""eti. obveščajte svoje učence o nevarnosti iger z vžigali v naših gozdovih. Kajti najboljših obramba proti po- **foni je obveščanje, opozarjanje in osveščanje. 15. S. RADIO CELJE 1 URO IN 38 MINUT O VOLITVAH Celjska radijska postaja je tudi v nedeljo, 31. mar- ca skrbno spremljala po- tek volitev na celjskem območju. V času od 6. ure zjutraj do 14.30 po- poldne je posredovala osem posebnih volilnih oddaj, ki so skupaj tra- jale eno ufo in 38 minut. V poročanju o poteku volitev v vseh osmih ob- činah celjskega območji je sodeloval celotni kolek- tiv Novega tednika in ra- dia Celje. CELJE PRIZNANJE SAMOUPRAV- LJALCU Na pobudo občinske kon- ference ZKS Celje bo celjska občinska skupščina sprejela odlok o podelitvi »priznanja samoupravljalcu«. Priznanja bodo namenjena tistim posa- meznikom in članom samoup- ravnih organov, ki se bodo iz- kazali na področju samouprav- ljanja in pri uveljavljanju sa- moupravnih odnosov. Podeli- tev priznanj bo vsako leto 27. junija, na dan samoupravljav- cev. Tako odločitev celjskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine moramo pozdra- viti. Saj bo moč na ta na- čin izreči vsaj skromno druž- beno priznanje mnogim, do- slej neznanim delavcem — sa- moupravljavcem v delovnih kolekUvlh,...... .....,...... . 2. stran — NOVI TEDNIK Si. 13 — 4. april 1974 O učiteljevem usposabljanju Po letu dnt so na podlagi ankete Zavoda za šolstvo Ce- Ije v posameznih vzgojno iz- obraževalnih sredmah v pre- teklih dneh pregledovali, ka- ko so uresničili sklepe ZK in priporočila repubUške skupščine o idejni usmerje- nosti vzgoje in izobraževanja. Temu pregledu in analizi so se pridružili tudi komunisti učitelji iz celjske občne. Prvi rezultati, ki se nana- šajo predvsem na delo v vzgojno izobraževalnih sredi- nah, so dokaj ohrabrujoči. Dejstvo je, da v šolah, zla. sti še v osnovnih, ki so v mnogočem — zlasti še v od- ročnejših predelih — v tež- jem položaju, niso na idej- nosti pouka, družbeno anga- žiranost in aktivnost učite- ljev nikoli pozabili. Dokumente so obravnavali v vseh šolah na posebnih učiteljskih konferencah. Po- udariti moramo, dh ne pasiv- no, pač zato, ker je nekaj potrebno proučiti. V večini sredin je bila razprava zelo živa, ustvarjalna. Marsikje so tudi sprejeli zelo konkretne delovne obveze, ki so pov- zročile vrsto sprememb v programskih usmeritvah ce- lotne šole, posameznih pred- metih ali razrednih aktivov, prostovoljnih aktivnostih in družbenopolitičnih organiza- cijah. Spreminja se tudi od- nos do učencev — od osnov- nih šol do visokih. Res je, da ta proces ni tako hiter, kot je marsikdo iluzorno mi- slil, toda konservativnost na obeh straneh, to je pri učen- cih in učiteljih, ki sprejema- jo frontalno obliko kot naj- lažjo obliko učno-vzgojnega dela, bo potrebno premago- vati na eni strani v kadrov- skih šolah, na drugi strani pa v osnovnih šolah, kjer bo ta premik možno najprej od ločno napraviti. Druga sprememba, ki je na- stala kot odraz poglobljene- ga pristopa k vprašanjem idejno usmerjene vzgoje in izobraževanja, pa je spozna- nje, da niso samo mladinske ure osnova za vse, kar je marksistično in napredno, ampak, da mora to postati vsebina vsake ure, vsakega predmeta. To, razumljivo, m odvisno samo od učnega na- črta in smotrov, ki dajejo samo okvirno osnovo, am- pak predvsein od učitelja, ki je nenehno v ustvarjalni pra- ksi. Učitelja v teh njegovih prizadevanjih družba v ce- loti ne more pustiti samemu sebi, ampak mu mora po- magati z razumljivo, dostop- no literaturo ter z različni- mi seminarji, saj bo le z zadostnim znanjem aktiven, ustvarjalen in .samostojen v celotnem učnovzgojnem pro- cesu. Literature je res, lah- ko bi zapisali, iz meseca v mesec več, predvsem po zaslu- gi Zavoda za šolstvo. Več morajo storiti tudi družbeno politične organizacije, pred- vsem ZK, &a idejno usposab. Ijanje vseh učiteljev in ne samo vodilnih ali le članov ZK. Učitelji so v razpravah poudarili, da so vsa znanja, ki zajemajo idejnost kot iz- redno kompleksen delovni okvir, vse premalo zajeta v učiteljskih kadrovskih šolah. V večini, pravijo, nekaj hi- storične teorije, revolucio- narne prakse pa nič. Zato menijo, da so tu še obsežne rezerve, ki bi lahko našo ak- tivnost na moč ojačale. Učitelji ob objektivni ana- lizi svojega dela niso poza- bili na vedno bolj prisotne kadrovske težave. Večja po- zornost gre predvsem druži- ni, okolju, informativnim sredstvom, kulturi itd. je nujna, saj bo drugače delo opravljeno le napol. Zato naj tudi te sredine (upamo, da si ne bo kdo izmislil re- frena — le kje in kako?) pripravijo svoj obračun eno- letnih prizadevanj. J. ZUPANČIČ Pred kongresi NE LE DELEGATI Na 7. kongresu ZKS bo med žalskimi delegati tudi Rado Cllenšek, sekretar v podjetju Gradnja Žalec. NT; Kaj vam pomeni Izvo- litev za delegata na kongresu slovenskih komunistov? Rado Cilenšek: Čeprav sem bil izvoljen tako rekoč v zad- njem trenutku namesto pred- sednika občinskega združenja ZB, ki se zaradi bolezni ne more udeležiti kongresa, mi ta izvolitev veliko pomeni. Brez dvoma je to priznanje za družbeno-politično delo m velika čast, ki me navdaja s ponosom. NT: Kaj pričakujete od 7. kongresa ZKS? Rado Glenšek: 7. kongres bo nedvomno potrdil vse ti- sto, kax smo v tem času de- lali — delegatski sistem, no- vi ustavi... Potrdil bo tudi pravilnost dela v obdobju med 6. in 7. kongresom, saj smo v tem času dosegli po- litične smotre ZK. Ob koncu si bomo nedvomno naložili veliko nalog, predvsem pri razvoju samoupravljanja in idejnosti dela. NT: Kje vidite glavne na- loge komunistov v prihod- njem obdobju? Rado Cilenšek: Nalog bo na vseh področjih dela veliko. Nedvomno bo glavna naloga utrjevanje idejne enotnosti in avantgardne naloge ZK pri razvijanju delavskega samo- upravljanja. Pozabiti ne bo- mo smeli niti na očuvanje tradicij NOB in povojnega razvoja ter na podporo zuna- nji politiki Jugoslavije. NT: Ob koncu nam zau- pajte še vašo željo. Rado Caienšek: Želim, da bi pred m pokongresna dejaAmost zajela čim šir- ši krog ljudi. Delegati pri svojem delu ne smejo ostati osamljeni, pri delu jim mora- mo pomagati vsi državljani, predvsem pa komimisti. Že- lim tudi, da bi vse sprejete sklepe na 7. kongresu ZKS in 10: kongresu ZKJ v pra- ksi dosledno izpolnjevali, saj bomo le po tej poti dosegli hitrejši razvoj samoupravne socialistične družbe. BRANKO STAMEJCIC Medobčinski svet ZKS NOVI ČLANI PreteKli teden so se na prvi konstitutivni seji zbrali člani medobčinskega sveta ZKS Celje, ki so jih ra STOjih sejah izvolili člani občinskih konferenc Zveze komunistov. Za sekretarja medobčinskega sveta — dveletna mandat- na doba — so enoglasno t2!voiili dosedanjega sekretarja, diplomiranega politologa JANEZA ZAHRASTNIKA, za na- mestnika pa profesorja EMILA ROJCA. Medobčanski svet šteje 34 članov. V novem svetu so: iz Celja: ZDRAVKO TROGAR, JOŽICA PARCNIK, ANTON MASTNAK, EMIL ROJC, STANE SENICAR. Ib Laškega: BOŽIDAR PRESKAR, ZLATKO PAVCNIK, LUD- VIK SOTLAR, CVETO KNEZ, JANEZ ZAHRASTNIK. Iz Mozirja: MARIJA FLUDERNIK, FRANC GERDINA, STA- NISLAV KR-^NJC, MATEVŽ POŽARNIK. Iz Slovenskih Konjic: BREDA KOVŠE, MLADEN MAJCEN. LEOPOLD RIHTERSIC, FRANC BAN. Iz Šentjurja: VLADIMIR GOR- JUP, AVGUST BOŽIČ, BOGDAN KNEZ, FRANC OGRIZEK, iz Šmarja: JOŽE ŽNIDARIC, MARIJA KIDRIČ, ANTON TURNŠEK. DARKO BIZJAK. Iz Velenja: JOŽE KOVAČ, PA- NIKA RIFELJ, JOŽE ZOHAR, FRANC KORUN. Iz Žalca EMIL JUG, IVAN STROŽER, MOJCA LONCAREK m FRANC JELEN. Kadrovska komisija: DARKO BIZJAK, Šmarje, pred- sednik, PRAN JO TIC, Slov. Konj^ice, namestnik, JOŽE SEDOVNIK, Celje, FRANJO KARA2INEC, Velenje, CIRIL ŽMAHER, Šentjur, FRANC SEVCNIKAR, Šmarje, IVAN GLUŠIC, Žalec, VOJKO POHAR, Laško in EIDI HERMAN Mozirje. Komisija za družbeno politična in idejna vprašanja prosvete, znanosti in kulture in idejno politično usposab- ljanje: KRISTIAN HRASTEL, Velenje, predsednik, DANI- CA BRESJANAC, Celje, namestnik, JOŽE MIKLAVC, Vele- nje, MAKS VESl^, Mozirje, JOŽE VOtLFAND, Celje, MARJAN UNGAR, Šmarje, MILICA LIBNIK, Šmarje, JA- NEZ PEŠEC, Laško, MIHA PROSEN, Laško, FRANCKA VIDOVIC, Šentjur, JOŽE JAN, Žalec, VINKO LANGER- HOLC, Slov. Konjice in ROBERT KOVŠE, Slov. Konjice. Komisija za mednarodne politične in ekonomske od- nose: VLADO GORIŠEK, Žalec, predsednik, FILIP BB- ŠKOVNIK, Slov. Konjice, namestnik, LUDVIK GORENJAK, Celje, JANEZ TERČEK, Celje, MILAN ŠTERBAN, Velenje, BENO GROZNIK, Velenje, BORIS FERLINC, Šmarje, JO ŽE MASERA, Šmarje, MILAN TRBOLIN, Šentjur, VICKO PUSER, Šentjur, FRANCI PERŠE. Laško, DANICA PAVC- NIK, Laško, VLADO MIKLAVC, Mozirje, VINKO JANIC, Žalec in EMIL LAJH, Slov. Konjice. Komisija za politično propagando in informativno de- javnost: HUBERT HERCEK, Mozirje, predsednik, IVO POTOČNIK, Celje, namestnik, MILAN SENICAR, Celje, STANE OCVIRK, Celje, BERTO FELICIJAJM, Velenje, TO- NE ŠELIGA, Velenje, IVO ROBIC, Žalec, TONE ZUPAN, Laško, JOŽE JAKUS, Šmarje, JOŽE POSPEH, Šentjur in MAJDiA GROLEGER, Slov. Konjace. Komisija za organiziranost in razvoj ZK: TRUDA NE- MEš, Slov. Konjice, predsednik, JANEZ MEGLIC, Žalec, namestnik. JANEZ ŠTERN, Slov. Konjice, POLDE SLAPNIK, Celje, JOŽE PEČENKO, Šentjur, JERNEJ OZIS, Laško, STANE GLAVNIK, Šmarje, KRISTA VAH, Velenje in JOŽE RAKUN, Mozirje. Komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonom- sko politiko: ŠTEFAN KOROŠEC, Celje, predsednik, RAF- KO BERLOCNIK, Velenje, namestnik, MIRO JANCIGAJ, Celje, JOŽE CELIK, Velenje, FRANC MLAKER, Šmarje, ANTON TEPEŠ, Šmarje, TONE TURNŠEK, Slov. Konjice, MILENA NOVAK. Slov. Konj-ice, VINKO JAGODIC. Šent- jur. STANKO ZUPANC, Šentjur, JOŽE STANIČ. Laško. SRE- ČKO ŠENTJURC. Laško, HINKO COP, Mozirje, MIRKO TRATNIK, Mozirje, DOLFI NARAKS, Žalec in MARTIN NOV.VK, Žalec. , Celje Na petkovi seji celjske ob- činske skupščine bodo spre- jeli tudi družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih naj bi v temeljnih sa- moupravnih organizacijah podpisali do srede aprila. V razpravi bo še predlog po- sebnega družbenega dogovo- ra, s katerim se Celje odloča za gradnjo tehniškega cen- tra in turistično-rekreacijske- ga centra Golovec. Poleg teh dveh projektov, ki zahtevata večje solidarno združevanje sredstev, bi moralo gospo- darstvo sofinancirali še regu- lacije in informativno dejav nost Novega tednika in Radia Celje oziroma nakup UKV oddajnika. Tu gre za manj.še zneske. še pred petkovo skupščin- sko razpravo o teh načrtih, dolgoročno pomembnih za razvoj Celja, pa se kažejo prvi znaki neenotnega pri- stopa — kaj je važnejše? Bm se ogrevajo bolj za tehniški center, drugi bolj za Golovec itd. Najprej moramo reči, da je razprava o splošni in skupni porabi v Celju ven- darle povedala nekaj po- membnega — delavci so za tak način združevanja sred- stev. Seveda — skladno z možnostmi, a s prepričan- jem, da bo Celje le v tem primeru hitreje napredovalo Ce so kake nejasnosti v finančnih konstrukcijah, če so bile politične priprave pri določevanju prioritetnega vrstnega reda naložb preskro- mne in če 30 navzlic vsemu še kaki dvomi, potem vse to vendarle ne more odtehtati pomembnosti tega posebnega družbenega dogovora. Samo enotni napori Celja, vseh sa- moupravnih, političnih in družbenih organizacij, vseh delavcev in občanov, bodo da- li dober sad. Bodo omogočili, da se bo začelo z gradnjo tehniškega centra in Golov- ca. Da bodo regulacije izpe- ljane in da bo dana mož- nost razvoja informativne de- javnosti. Vsa ta sredstva bodo name- njena celjskemu delavcu in občanu. Predvsem mladim. Ce ne bo prevladovalo spoz- nanje o skupnih, enotnih po- trebah in načrtih, potem se zna pri podpisovanju zatak- niti. Velika politična in samo upravna odgovornost je pred delovnimi sredinami pri pod- pisovanju samoupravnih spo- razumov. Celje ne sme zamu- diti vlaka za hitrejši razvoj Tehniški center in Golovec pa sta v tem razvoju po- membni etapi. REKI! Stf FILIP BEŠKOVNIK Filip Beškovnlk je eden od štirih delegatov za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bodo zastopali konjiško občino. Na \-prasa- nje. kakšne so bfle predkon- gresne priprave v občini, je dejal: »V ^-seh osnovnih or- ganizacijah Zveze komunistov In na partijski konferenci smo obravnavali izhodišča, zapisana v residucifl za VII. kongres ZKS. Poiidarlli smo vlogo komunistov pri njiho- vem delu, pri poglabljanju samoupravnih odnosov v or- ganizacijah združenega dela, kra.ievnih skupnostih In Inte- resnih skupnostih. Delo ko- munistov se bo spremenilo v krajevnih skupnostih, k.ier bo prišlo do določenih spre- memb. Ena bistvenih spre- memb je ta, da bodo dobi- vali ljudje odslej del dohod- ka tudi na področja, kjer ži- vijo — v krajevne skupnosti. Ce bodo komunisti In vsi de- lovru ljud.je dosegli to, da bo vsakdo razpolagal z ustvarjenim dohodkom, bo to velik napredek našega si- stema in se bodo posamezne krajevne skupnosti hitreje razvijale.« D. S. VELENJE: ^ZAHODNI SISTEM?' v Informatorju, glasilu kolektiva REK (prej Rud- nik lignita Velenje) Vele- nje, smo v št. 11 (izšla je 6. marca) lahko prebrah tudi tole (glasilo razčlenja osnutek statuta občine Ve- lenje, ki so ga sicer v Velenju sprejeli tik pred volitvami, torej nekoliko pozno): V naslednjih členih sta- tut obravnava še sestavo drugih dveh zborov, raz- členjuje delo skupščine in posameznih zborov, dolo- ča položaj predsednika in podpredsednika skupšči- ne ter predsednikov zbo- rov. V 4. točki govori o izvršnem svetu skupščine, ki je njen izvršilni organ, sestavljajo pa ga predsed- nik, podpredsednik in 11 članov. Predsednika izvr- šnega sveta izvolijo zbori občinske skupščine na predlog občinske konfe- rence SZDL. ostale člane pa zbori na predlog kan- didata za predsednika skupaj z mnenjem SZDL. To določilo je med naj- bolj spornimi, saj je ne- kritičm posnetek zahod- nih sistemov, kjer prvi mi- nister sam sestavi vlado. Za naše razmere je to ne- sprejemljivo, ker pride v ene roke preveč oblasti, saj je razumljivo, da si bo vsak predsednik IS izbral za sodelavce zgolj take ljudi, ki se bodo z njim vselej nekritično stri- njali. Posebej še, ker so vsi člani izvršnega sveta pred nenehno možno gro žnjo, da jih predsednik predloži v razširitev, o če- mer govori 202. člen. Prav tako se zdi nedemokratič- no, če že ne tendenciozno, da je ravno 10 delegatov enega ali drugega zbora minimum, ki lahko posta- vi vprašanje o nezaupni- ci izvršnemu svetu; zakaj ni, recimo, 1 /3 delegatov ali pa manj kot 10 dele- gatov? Posebno ilustrativ- no je to ob dejstvu, da bo imela, na primer, de lovna organizacija REK samo 9 delegatskih mest — to pa je ravno toliko, da kljub svojemu pomenu — ne samo za občino, am pak tudi za republiko, ne bo imela možnosti.. . Ta povzetek mnogo po ve. Ne bomo se spuščali v upravičenost zahtev glede števila delegatov in njiho ve možnosti, da postavijo vprašanje nezaupnice. Ta zahteva kaže na določene nesporazume ali bojazni o čemer pa se bodo v Ve- lenju prav gotovo sami pomenili. Saj vedo za vlo- go enotnosti. Več razmišljanja pa spodbuja kritika bodočegn občinskega izvršnega sve- ta oziroma vloge prvega ministra. Iz nje veje neza- upanje v ta inštitut občin- skega samoupravnega iz vajanja dogovorjene poli- tike, kar kaže že primer- java s sistemom zahodne iemokracije. Kritika je ahko v toliko po- zitivna, ker praktični od- nosi res lahko privedejo do prevladovanja osebnih interesov. Dobro opozori- lo! Vendar pa moramo tu- di povedati, da smo z us- tavo iasno opredelili vlo- go SZDL. In če je njen položaj izrazit v sistemu političnega dela v občini, tedaj do takih nepravilno- sti ne more priti. Prav zato izraženo nezaupanje ne more nikomur koristi- ti. Četudi morda izhaja iz realnih razmer v velenjski občini. Primerjava o ne- kem posnemanju zahod- nih s-stemov pa je še celo nesprejemljiva in zahteva družbeni ter politični od- mev. V redno delovno razmerje sprejmemo PISARNIŠKO MOČ, s srednješolsko izobrazbo in zfianjem strojepisja. MLADINSKA KNJIGA, Celje Srednja zdravstvena šola v Celju razpisuje delo\'no mesto RAČUNOVODJE POGOJI: končana srednja ekonom- ska šola in večletna pra- ksa v finančnem sektorju. S stanovanjem ne razpo- lagamo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek po pra- vilniku zavoda. §t. 13 — 4. april 1974 NOVI TEDNIK - stran 3 Ob svetovnem dnevu zdravja ZDRAVA PREHRANA Vsakega 7. aprila praznu- jemo svetovni dan zdravja kot spomin na ustanovitev Svetovne zdravstvene organi- zacije v okviru Organizacije združenih narodov. Letošnja proslava je že petindvajseta in vsaka je bila namenjena za vse človeštvo pomembne- mu vprašanju. Hitro naraščanje Stavila prebivalcev na Zemlji prina- ša dve veliki vprašanji, ki morata biti rešeni, da bo tu- di bodočim rodovom zago- tovljeno zdravo in srečno ži- vljenje. To sta: zagotoviti po- trebne površine zdravega okolja in zadostne količine hrane. Vse druge nadloge ljudje laže prenesejo kot pomanj- kanje hrane. Iz nje dobivamo vse potrebne snovi za rast in obnovo telesa, moč za oprav- ljanje dela in proisrvodnjo te- lesne toplote ter vse druge snovi, ki jih telo rabi za od- vijanje življenjskih dejavno- sti in za varstvo pred bolez- nimi. Svet je bogat, vendar to bogastvo ni prav razdeljeno in ni vsem zemljanom enako dosegljivo. Tretjina človeštva nirna žalostne in pravilne prehrane. Milijoni ljudi de- jansko stradajo m vsako le- to še mnogi umirajo zaradi gladu. Posebno težko so pri tem prizadeti otroci, ki zara- ri pomanjkanja hrane zaosta- jajo v telesnem in duševnem razvoju. Tudi pri tem prav nasprotna stanja poznamo. Mnogo ljudi ima hrane do- volj in preveč^ pri prehram- benih navadah se vedno bolj oddaljujejo od pravilnega in uravnovešenega načina pre- hrane. Pri teh se pojavljajo škodljive posledice preko- merne ali nepravilne prehra- ne, kot so prevelika telesna teža, obolenja preba\ril; obo- lenja srca in žil s povečano nevarnostjo za srčno ali mo- žgansko kap. Vse to tudi močno zmanjkuje delovno sposobnost, povzroča invalid- nost ali. celo prezgodnjo smrt. Med osnovnimi nalogami na področju prehrane je za- gotovitev potrebnih olsdelo- valnih površin in povečanje rodovitnosti zemlje. Prvo za- hteva smotrno porabo zen> Ijišč in uvajanje sodobnih načinov poljedelstva ter dru- gih panog gospodarstva, ki pridobivajo živila. Sodobno obdelovanje , zemlje prinaša. bogatejše letine m več hra- ne. Brez imietnih kemičnih gnoji* in zaščitnih sredstev ne gre več. Nevarnosti^ ki pri tem nastajajo za ljudi in ži- vali, so pogosto pretirano pri- kazane. Kemičn^ gnojila ne vplivajo na hranilno vred- nost rastlin in njihovih plo- dov niti na sestavo živil ra- stlinskega ali posredno žival- skega i^ivora, vplivajo lahko le na rudninsko sestavo rast- lin, ki se s pravilno porabo teh sredstev lahko še izbolj- ša. Tudi porabe sredstev za var->tvo rastlin, 213 uničevanje povzročiteljev bolezni, zaje- dalcev in plevela ni mogoče zmanjšati. Majhne kt)ličine teh snovi pridejo v zemljo in rastline ter v hrano. Nji- hovo škodljivo delovanje na človeka je še malo proučeno. Važno je predvsem iskanje novih . snovi^ ki bodo manj strupene, in točno upoštevati čas, v katerem se ne smejo uporabljati. To velja posebno za čas pred žetvijo in dru- gim pobiranjem plodov. Prav tako je treba določiti in nad- zorovati porabo sredstev, ki se nekaterim živilom dodaja- jo v predelavi ali. pripravi hrane za večje obstojnosti, barve, okusa ali iz drugih vzrokov. Ukreniti je pkjtreb- no vse^ da bodo obstoječe za- loge živil zavarovane pred okužen jem z bolezenskimi klicami, pred zajedalci in drugimi vrstami kvarjenja ter pred po',varjanjem in zmanjševanjem njihove narav- ne vrednosti. Vse to obsega poseben predpis o sistema- tičnem nadzorstvu nad živili, ki velja že dve leti, pa si še vedno le počasi krči svojo pot. Ob srebrni proslavi Sve'^ov- nega dneva zdravja naj nas te vrsice spomnijo, da ima- mo tudi v naši deželi še ve- liko vprašanj, ki so neposre- dno ali posredno povezana s prehrano prebivalcev. Od njihove rešitve je v znatni meri odvisno zdravje ' razvoj in delovni uspehi delovnih ljudi in posebno zdravje na- še mladi.ne. Vsak član naše socialistične skupnosti mora ime^i zagotovljene potrebne količine pravilne in zdrave hrane. Zavzeto m načrtno de- lo na tem področju bo naš najlepši prispevek za letoš- nji Svetovni dan zdravja, dr. FRANC PLANINŠEK REKU SO STANE KRAJNC, sekretar občinske konference SZDL v Mozirju: »Priprave na volitve so v naši občini lepo uspele. To velja za vse faze. Kandida- cijski zbori so bili dobro obi- skani in ljudje so dobili za- upanje v novi delegatski si- stem. ODGOVORNO STARŠEVSTVO Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja vr- sto predavanj za mlade, pred- vsem bodoče zakonce. Ciklus predavanj se imenuje VZGO- J.\ ZA ODGOVORNO STAR- ŠEVSTVO, zajemal pa bo predavanja za mlade s prav- nega, zdravstvenega in vzgoj- nega stališča. Bodoči zakonci se bodo na teh pretlavanjih, ki jih bodo Imeli priznani pedagoški stro- kovnjaki, seznanili s klasič- nimi vzgojnimi sredstvi, z družinsko vrgojo, vlogo ču- stvenega življenja pri otroku in starših ter prehodom na družbeno vzgojo otrok. Prav- ni strokovnjaki jim bodo spregovorili o zakonu s prav- nega stališča, medicinski de- lavci bodo predavali o zdrav- stveni vzgdjni problematiki, o vzgoji za starševstvo in de- mokratizaciji otlnosov pa bo- do spregovorili pedagoški strokovnjaki. Predavanja za odgovorno starševstvo bodo potekala v mesecu maju in bodo brez- plačna. Prijave bodo spreje- mali na matičnih uradih in v delovnih kolektivih, vršila pa se bodo v Pionirskem domu v Celju. Pobuda, ki Jo Je pripravila komisija za varstvo družine in otroka pri občinski zvezi prijateljev mladine v Celju je hvalevredna, saj se loteva problematike, ki je bila v našem družbenem življenju prezrta. Do zdaj so to delo opravljale le šole za starše, ki so zajele le del mladih, predvsem pa odrasle ljudi. V mesecu maju se bodo torej začela v Celju predava- nja za mlade, bodoče zakon- ce, predavanja za demokrati- zacijo odnosov med spolo- ma, Id zajemajo tudi spolno vzgojo, zato bi kazalo ta cik- lus razširiti tudi v šolske klopi, med srednješolce in zadnja dva razreda osemletk. Z. STOP.\R Železarna Milan Pugelj, sekretar ZK t štorski Železarni, to fun- kcijo opravlja tudi v okviru Združenih slovenskih žele- zarn, ni med delegati za VII. kongres ZKS. Bo pa med udeleženci oziroma delegati X. kongresa ZKJ. Na pogovor smo ga povabili zato, da oce- ni partijsko dejavnost v Že- lezarni štore in da pove, ka- ko so se v njihovi delovni organizaciji pripravili na slo- venski kongres. »v železarni je 175 članov ZK in naš svet ZK je opra- vil pomembno vlogo pri po- vezovanju dejavnosti komuni- stov, pa tudi pri povezovanju v slovenskem železarstvu. Med prvimi smo bili, ki smo organizirali osnovne organi- zacije v vsaki temeljni orga- .nizaciji združenega dela. Na ta način je mnogo lažje ure- jevati odnose v bazi in na vrhu. Svet ZK v štorski Že- lezarni povezuje partijsko de- lo, spremlja in obravnava- gospodarsko problematiko, Opredelil bo vlogo komunista v SLO, razpravljal o akcijah po kongresu, itd.,« je povedal strojni ključavničar in delo- vodja val jame II v štorski Železarni, Milan Pugelj. KAKO STE SE ORGANI- ZIRALI V ZK PO TITOVEM PISMU? KATERE NALOGE STE NAJUSPEŠNEJE RE- ŠEVALI? »Po Titovem pismu so se začeli kazati v našem delu konkretni premiki. Rečeno je bilo, da moramo do 7. in 10. kongresa mnogo stvari »spra- viti na čisto«. Precej je bilo storjenega. V naši tovarni se je ZK lotila dosledne izpe- ljave ustavnih sprememb. Ustanovili smo dve temeljni organizaciji združenega dela: TOZD 114 (elektroplavž, je- klarne, valjarne, jeklovlek) in TOZD 114 (livarne, mehan- ska obdelava). Skupne služ- be smo organizirali kot de- lovno skupnost. Obenem smo se zavedali, da to ni naj- boljša rešitev. Zato bomo ustanovili še TOZD vzdrže- vanje, TOZD energetika, TOZD stanovanjske in grad- bene enote ter TOZD gostin- stvo in družbena prehrana. Do konca bomo najbrž do- bili še TOZD mehanska ob- delava.« KAKŠNE SPREMEMBE V SAMOUPRAVNEM ŽIVLJE- NJU ČUTITE? »Bistvene. Opažam velike prednosti sprejetih spre- memb. Politika in gospodar- sko življenje se odvija pred- vsem v temeljni organiza^ ciji, tam kjer delavec resni- čno neposredno živi z oko- ljem, problemi in uspehi. Na ravni organizacije združene- ga dela poteka usklajevanje, dogovarjanje. Res pa je od- govornost vseh služb za kar kovostno delo zelo velika. Zdi se mi važna kreativna funkcija vseh delavcev v te- meljni organizaciji. Tega prej ni bilo. Poleg tvornega ures- ničevanja ustavnih sprememb je ZK večkrat obravnavala delitev dohodih. Hočemo iz- peljati načelo nagrajevanja po delu. Vsakdo mora diplo- mo potrditi v konkretnem delu.« KAJ BODO DELEGATI SOLVENSKIH ŽELEZARN POSEBEJ POUDARILI NA VII. KONGRESU ZKJ? »Predstaviti moramo nela- hek ekonomski položaj žele- zarn, štorska Železarna je na primer minulo leto skle- nila z izgubo. Bazična indu- strija je bila v preteklosti zapostavljena. Zahtevali bo- mo še nadaljnje vertikalno povezovanje slovenskih žele- zarn. Zavestno bomo poka- zali na nujnost krepitve in- tegracije v slovenskih žele- zarnah, širše jasno oprede- lili vlogo ZK v sestavljeni organizaciji združenega dela in navedli še vprašanja ka- drovanja, organizacije in me- tod dela. Moram še povedati, da v železarnah pozorno spremljamo povezovanje v elektrogospodarstvu. Kajti vemo, kako železarne lahko vsaka večja redukcija hudo zamaje. Upamo pa, da bo letos boljše,« je odgovoril Milan Pugelj. -nd i VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠA IVAN VODOVNIK, direktor Pivovarne Laško, PETER MEŠTROV, di- rektor gostinskega podjetja »Savinja«, Laško Nobene skrivnosti ne bom odkril, če zapišem, da ste se v Laškem že po- govarjali o sodelovanju in povezovanju med obema kolektivoma, se pravi med pivovarno in gostin- skim podjetjem Savinjo. Zdaj pa vprašanje, ka- ko daleč ste prišli s t« mi razgovori, in, če so ob- tičali, zakaj? Sicer pa, ka- teri so tisti razlogi, ki vodijo k povezovanju obQh kolektivov in kaj pričakujete od morebitne integracije ali poslovnega sodelovanja? Zlasti pa bi bil zanimiv odgovor na vprašanje, kakšna je per- spektiva gostinske dejav- nosti po združitvi? Neka- tere nove investicije, naj- brž ne samo v Laškem, bi bile nujne. Ali bi jih združena delovna organi- zacija laže prenesla? že v naprej hvala za odgovore! Milan Božič, novinar lUlGOVOR JAVNEGA DELAVCA REZERVE SO! Večja alii manjša storil- nost, ki jo lahko ugotav- ljamo le s primerjalnimi analizami na osnovi fi- nančnih ali količinskih ka- zalcev ob določenem ča- su ali pa v daljših časov- nih serijah, je vedno od- raz številnih objektivnih in subjektivnih razmer in vplivov. Brez dvoma je akcija varčevanja, ki jo v vprašanju izpostavljate, zelo pomembna politična in gospodarska naloga, ki doprinaša svoj delež k ve- čji storilnosti, s tem pa tudi boju zoper inflacijo! Na vprašanje, aLi so še določene rezerve pri živi delovni sili, oziroma pri zaposlenih, lahko odgovo- rim pritrdilno. Pri tem ne gre zgolj zato, ali je delavec na svojem de- lovnem mestu v okviru svoje zadolžitve opravil zaiht«vano delo v določe- nem času in v ustreznih kako.wstih, ampak zlasti zato, ali so bile izkorišče- ne vse možnosti za racio- nalno in usfcre2!no proiz- vodnjo ter storitve. Dela- vec raje dela v pogojih dobro zasnovane organi- zacije, ki zagotavlja red in delovno disciplino ter ob dejstvu, da si lahko prigospodari sredstva za naložbe v izboljševanje delovnih pogojev, za us- tvarjanje sodobne tehno- logije ter za pridobivanje znanja o delovnih postop- kih, kajti le na ta način živi in dela z občutkom, da je njegova prihodnost trdna in socialno vama. Svojo perspektivo za po- večanje storilnosti m s tem dohodka pa si mora poiskati v specializaciji programa proizvodnje in storitev, kar pomeni isto- časno združevanje dela s tistimi delovnimi skupno- stmi, ki imajo enak ali pa podoben program ozi- roma tržni interes. Odio- čitve v nakazani smeri so odvisne od zasnove, ki jo ponudijo stroko\'noaki In vodilni delavca v delovnih organizacijah. V izhodiščih družbeno-ekonomskega ra- zvoja ter v družbenem dogovoru o ukrepih za izvajanje siprejetih obvez- nosti je rečeno, da so ob- činski organi, zlasti od- delek za gospodarstvo in družbene silužbe dolžne sprotd ugotavljata uspehe, analizirati stanje in raz- voj i>osamezne delovne or- ganizacije in dejavnosti^ predvsem takrat, kadar zaostajajo. Ob pomoči strokovnih zavodov bodo službe skupščine občine Ix)stopno proučile proble- me posameznih delovnih organizacij, z namenom, da tako delovni organiza- ciji kot tudi drugim dejav- nifeom predlagajo ustrez- ne ukrepe. Risto Gajšek REKU SO DARKO BIZJAK, sekre- tar OK ZKS Šmarje pri Jelšah, pred 7. kongresom ZKS: »Na kongresu bomo sode- lovali z dvema razpravama o problemu manjše raz- vitosti in kmetijstva. Na kongresu glede območij, ki so manj razvita, ne predlagamo neke riove ob- like pomoči, mnenja smo, da je bila dosedanja poli- tika ustrezna in da bi morala, dokler ne doseže- mo neke poprečne stopnje razvitosti, obveljati. Na kongresu bomo ostro za- nikali — ali kritizirali — posamezna mnen,ja, ki se kažejo v tem, češ, da smo bili manj razviti pretirano dopolnjevani, da so bile investici,)e neekonomske in politične. Razpravljali bomo o tem, da so bila vlaganja na območju manj razvitih Izrazito ekonom- ska in da so efekti teh vlaganj tudi vidni.« 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 13 — 4. april 1974 Območje PET NI ŠEST! Med celjskimi delegati, ki bodo na sedmem kongresu ZKS razpravljali, je tudi Mi- ran Kr&manc, direktor tovar- ne ETOL in član občinskega komiteja ZKS Celje. Njegovo interesno in življenjsko de- lovno področje je gospodar- stvo. Zato smo želeli, naj se Miran Kršmanc loti najbolj belih lis sedanjega položaja našega gospodarstva. NT: Kaj bi moral kongres reči o razširjanju materialne baze naše družbe, o večji akumulativni sposobnosti in učinkovitosti gospodarjenja? MIRAN KRŠMANC: Dober odgovor na to vprašanje se uvršča med osnovne delavče- ve interese, saj neposredno zadeva njegovo življenjsko raven. Poleg tega pa vemo, da daje bogatejša materialna baza osnove nadaljnjemu raz- voju samoupravljanja. Gre, preprosto povedano, za dob- ro gospodarjenje na vseh po- dročjih in ravneh gospodar- ske in družbene aktivnosti. Tako v temeljnih organizaci- jah kot v občini ali republi- ki. Najbrž bi bilo treba reči »boljše gospodarjenje«, kajti, ko se merimo, pa čeprav z različnimi merili, vsi ugotav- ljamo, da »dobro gospodari- mo«. Tolče pa nas inflacija. Borimo se za stabilizacijo in s kupom drugih težav, ki jih ne bi smeli poznati ob do- brem gospodarjenju. Morali si bomo že enkrat pogledati iz oči v^oči in brez predsod- kov povedati, kaj pomeni boljše gospodarjenje. NT: Kaj hočete s tem po- udariti? MIRAN KRŠMANC: Ne gre ^ brez tesne povezanosti gospo- darstva pri načrtovanju inve- sticij v okviru jasnega razvoj- nega koncepta, grajenega na dejanskih potrebah in ustrez- nih prednostih, da se bomo ? lahkoto vključevali v medna- rodno delo. Istočasno pa, da bi bili čim manj odvisni od zunanjega sveta. Skladen raz- voj in spoštovanje dogovor- jenih načrtov sta naši moral- ni obveznosti, ki naj napra- vita konec sedanji džungli na tem področju. Doseči moramo višjo pro- duktivnost, uvesti svobodnej- šo tehnologijo, boljšo organi- ziranost in racionalno deli- tev dela. To zahteva tesnejše povezovanje in združevanje gospodarstva. Majhne razcep- ljene enote in široki »sva- štarski« programi ne dajejo učinkovite produktivnosti ob še tolikih naporih kolektivov. NT: Ali so to edini klici na pomoč k boljšemu gospodar- jenju? MIRAN KRŠMANC: Ne. Boljše gospodarjenje je odvi- sno tudi v prvi vrsti od ka- drov. Zato moramo vzgoji, razvoju in smotrnemu kori- ščenju kadrov nameniti več pozornosti. Pomanjkanje ka- drov na vseh področjih da- nes preprečuje hitrejšo go- spodarsko rast. Skrbeti mo- ramo še za racionalnost po- slovanja in strožjo kontrolo stroškov. Neučinkovita, de- klarativna politika cen nas hajpravlja brezbrižne, da stroškov niti ne primerjamo več med seboj in z zunanjim svetom. Končno pa ne bomo dose- gli trdnejše materialne baze brez zmanjšanja pretirane po- rabe na vseh področjih dela. Popolnoma nam je jasno — če spečemo pet žemelj, jih ne moremo pojesti šest. Ta logika postane nelogična, čim jo prenesemo na področja gospodarsko-družbenih dejav- nosti. Tu priliajamo z zah- tevki, ki bi bili pretirani še za trikrat višji narodni do- hodek, kot ga danes ustvar- jamo. O teh rečeh mora kon- gres sprejeti stališča. NT: Kako pa v tej splošni oceni gospodarskih gibanj ocenjujete položaj vaše de- lovne organizacije, tovarne ETOL? MIRAN KRŠMANC: ETOL je danes glavni oskrbovalec prehrambene industrije Jugo- slavije in milno-kozmetične industrije z aromami in par- femskimi olji. V letu 1973 smo jih plasirali na tržišče 2100 ton v vrednosti 56 mili- jonov dinarjev. Skupne številke rasti ETOL-a od osamosvojitve da- lje — v 20 letih — so na- slednje: Za povečano proizvodnjo smo z lastnimi sredstvi, brez investicijskih kreditov, zgra- dili v istem obdobju 6.300 m^ pokritih površin, ki so nas veljale 10 milijonov novih di- narjev. Praktično smo prese- lili vso proizvodnjo v novo zgrajeni obrat v Škof j i vasi — stari obrat pa predelali v laboratorije in upravne pro- store. NT: Nakažite razvojne poti ETOL-a in vaše sodelovanje s tujim partnerjem. MIRAN KRŠMANC: Po le- tu 1970 smo kljub skrbi in vlaganju v razvoj v lastnih laboratorijih in z raziskoval- nim delom na več univerzi- tetnih jugoslovanskih institu- cijah spoznali, da ne bomo mogli slediti hitremu razvo- ju znanosti v svetu na našem področju in da smo šibki v surovinski bazi za našo pro- izvodnjo. Pričeli smo iskati možnosti poslovnega sodelo- vanja ali združevanja doma in po svetu in mislili pri tem celo na preorientacijo proiz- vodnega programa. Tako je prišlo do skupnih vlaganj s prvo družbo naše stroke na svetu, z INTERNATIONAL FLAVORS & FLAGRANCES — IFF. Napravili smo nov razvojni načrt do leta 1976 in odločili, da surovinsko bazo nove proizvodnje, ki bi naj bila v glavnem namenjena iz- vozu, naslonimo na možnosti domače kmetijske proizvod- nje. Začeli smo s široko akci- jo sodelovanja s kmetijskimi proizfvajalnimi organizacija- mi. Imamo ambiciozen plan: v letu 1976 predvidevamo 3.500 ton proizvodnje v vred- noti 120 milijonov novih di- narjev (po sedanjih cenah) in od tega 2 milijona $ izvoza pri cca 150 zaposlenih. NT: Kaj je osnova tega am- bicioznega načrta? MIRAN KRŠMANC: Osno- va je tovarna sadne predela- ve, ki je bila zgrajena v re- kordnem roku, v enem letu in je že v poskusnem obrato- vanju. R^iskuj^o ^_niož- nosti za nove proizvode in razmišljamo o koraku do le- ta 1980. Bistvena poteza naše- ga sodelovanja s kmečkimi proizvajalci je ta, da jim za 15 let zagotovimo odkup vse- ga sadnega pridelka — jagod, ribeza, malin, češenj, itd. Po- godbe smo že sklenili. Pro- izvodnja sadja v širšem celj- skem zaledju še ni zadostna. Vendar bomo lahko s pospe- ševalnimi službami in na dru- ge načine omogočili kmečki proizvodnji stalno rast. Taka bližina surovine pa tudi nam ustreza, še posebej zaradi iz- jemne kakovosti sadja. J. VOLFAND IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV v TOZD MGA TOVAR- NE (X)RENJA V NAZAR- JIH so odprli novo jedil- nico, sanitarije in druge prostore. Obrat malih go- spodinjskih aparatov se je razvil v sodobno tovarno, novi prostori pa omogoča- jo še izdealnejše delovne p>ogoje. Delavci dobijo vsak dan toplo malico iz restavracije tovarne Gore- nje Velenje. V Nazarjih danes dela 232 ljudi, od te- ga kar 159 žensk. Dnevno nai-edijo več kot 2.000 raz- nih malih gospodinjskih aparatov: zidnih tehtnic, sušilnih havb, trimlinov, mikserjev in drugih. Letos predvidevajo letno proiz- vodnjo 700.000 aparatov. Več kot polovica bo šla v Izvoz. H. Jerčič IZŠLA JE PRVA LE- TOŠNJA ŠTEVILKA »IN PORMATORJA, glasila ko- lektiva Tehnomercatorja Celje. Na lično urejenih desetih straneh seznanja zaposlene in druge z us- peh; v preteklem noslov- nem letu in zahtevnih na- logah, kj so pred kolek- tivom letos. »Mislimo, da danes ni več neresno po- stavita cilj — doseči 65 -milijonov mesečnega pro- meta. Torej naj ne bo več meseca, ko bi padla ta številka izpod 60 milijo- nov«, so zapisali v glasi- lu. Letos bodo dokončali I. fazo gradnje skladišč v Bukovem žlaku, med- tem ko bo mo-ala uredi- tev deponij južno od indu. strijskega tira do Cinkar- ne počakati na prihodnje leto. V Preboldu izvajajo manjšo razširitev lokala prodajalne Železninar in pripravljajo načrte za no- vo prodajalno v šmart- nem ob Paki. Gospodarstvo Na prvi seji novoizvoljenega medobčinskega sveta ZKS Celje so razpravljali o gospo- darsimea sestavljene orga- nizacije, ki ima kot proiz- vodno trgovinska združba ve- like možnosti za nadaljnji razvoj, hkrati s tem pa tu- di vsak njen del, ki jo se- stavlja. Dejal je, da ne gre za integracijo lokalnega zna- čaja, saj bo njeno poslovno območje Slovenija in bo lah- ko sodeloval vsakdo, ki bo prispeval k skupnemu razvo- ju, ne glede na to, od kod je. Podpredsednik občinske skupščine Celje, MARJAN AŠIČ, je med drugim dejal: »Sporaziun pomeni za naše Ctelje prav gotovo pomem- ben dogodek, ne samo za delavce v OZD podpisnicah temveč za vse v Olju in verjetno še za širše sloven- sko otamočje. Podpis spora- zHima je gotovo začetek uve- ljavljanja novih ustavnih predpisov o zbliževanju pro- izvodnje in trgovine ter s tem ustvarjanje boljših po- gojev za kvalitetnejši gospo- darski razvoj. Prepričani smo, da ■ to ni zadnje deja- nje združevanja našega gO" spodarstva, naše trgovine -S proizvodnjo, in da bo temU sledilo še mnogo novih pod- pisov oziroma pristopov ^ vaši organ&aoiji.« Vsi navzoči so podpis spo* razuma pozdravili z dolg"' trajnim ploskanjem, v razv«* drilo pa jim je še zapel od- lični mešani komorni zbo' Kovinotehne Celje pod vod' stvom Julija Gorica. M. SENI<5A^ §t. 13 — 4. april 1974 NOV! TEDNIK — stran 5 Stanovanje OBETAJOČ ZAČETEK Za letošnji prvi maj stošest grečnih družin! In koliko čla- nov. Nismo jih šteli. Na vsak način okoli petsto. Morda več. Za vse te in še za marsi- koga drugega bo letošnji praznik dela v pravem cvet- ju, veselju, sreči, pK>nosu. Sanje, za mnoge deset in večletne, postajajo resničnost. Toda, zdaj ne gre za sa- nje. Zdaj gre zares. Prvi re- zultati dela in obstoja soli- darnostnega stanovanjskega sklada občine Celje so tu. Pr- vi blok s 106 stanovanji. In ne zadnji. Na vidiku so nova stanovanja. 2e drugo leto. In pozneje, še več jih lx). In potem še dosti več srečnih družin. Takšnih, ki so že po- zabili na srečo, na normalno življenje, ki so se že nava- dili stiskati v end sami luk- nji. Pred vsemi temi je novo življenje v pravem pomenu besede. Solidamostrid stanovanjski sklad občine Celje je že od vsega začetka prijel resno za delo. Tudd odgovorno! Prvi rezultati kažejo, da so samoupravni organi sklada ravnali prav, ko so se odločili za pospešeno graditev stano- vanj za mlade družine, za de- lavske družine z nizkimi oseb- nimi dohodki in za starejše občane. To skrb so uzakoni- li v posebnem pravilniku, ki Je bil tudi edini kriterij za delo posebne komisije, ki je pripravila predlog za razdeli- tev stanovanj med prosilce. Njeno delo ni bilo lahko. To- da, moramo zapisati, da ga Je opravila odlično. Ce bi ne spoštQvala usvojenih kriteri- jev, bd se znašla v labirintu težav. Pred njo so bila gola dejstva, za njimi pa ljudje. Od 284 kandidatov je na prvi listi za vselitev 106 dru- žin. In druga? Niso brez upa- nja. Nekateri bodo že letos prišli do primernejšega sta- novanja. Skupščina sklada se je namreč odločila, da bo posebna komisija pregledala izprazsnjena družbena stano- vanja in jih v primerih, kjer se bo izplačalo, tudi skrom- no preuredila. Tako se bo šte- vilo tistih, ki bodo letos vsaj začasno rešili svoj stanovanj- ski problem, povečalo. Začetek dela je obetajoč. Prav takšna je perspektiva. Za letošnji prvi maj 106 dru- žin, do konca leta še nekaj deset družin. Do maja pri- hodnjega leta spet okoli 80 družin. In potem Se dosti več. Sklad bo imel več sred- stev. To pomeni več stano- vanj in več rešenih brezupnih stanovanjskih primerov. Prva delitev teh stanovanj Je pokazala, da bo moral sklad v prihodnje gfraditi večja stanovanja. Gre nam- reč v večini primerov za šte- vilčno močne družine. Tudi po sedem članov in več. Za mlade družine pa pomeni garsoniera hvaležen most do dokončne rešitve problema. Prva delitev razpoložljivih stanovanj je odprla tudi ne- kaj vprašanj. Naj navedemo nekatera. Zamenjava. Neka- teri namreč ne bodo zmogli vseh novih stroškov, se pra- vi stanarine In obratovalnih stroškov, med katerimi je ce- na za centralno ogrevanje precejšnja. Četudi se Je Skup- ščina sklada odločila, da bo takSne zamenjave dovoljevala, seveda le pod določenimi po- goji, je vendarle vpraSljivo, ali bo moral sklad za reševa- nje takšnih primerov nameni- ti več svojih sredstev za na- domestilo stanarin in drugih stroškov. Vprašanje je od- prto. Toda, naj bo rešitev takšna ali drugačna, prvi us- peh je pokazal, da najprej potrebujemo nova stanova- nja. Cim več. In še nekaj. Mnogi, ki se bodo konec aprila selili v no- va stanovanja, bodo ugotovi- li, da nimajo primernega po- hištva. Pa tudi denarja ali pogojev za najem novega po- sojila ne. Zato bi bilo prav, če bi tudi v teh primerih vnovič zaživela solidarnost. Kolektivi bi lahko v teh pri- merih p>omagali z lastnimi posojili ali kako drugače. Ne pozabimo na tiste, ki bodo v stiski na pragu velike sreče. Pomagajmo, da jo bodo užili v celoti! M. Božič Šentjur: odbornisko slovo v zadnji petletni mandatni dobi sta bila oba zbora občinsiie sicup- ščinc Šentjur kot velika družina, dani, ki so velikokrat reševali težita vprašanja o nadaljnem raz- v^\\x Šentjurja, so bili vsa leta izredno disciplinirani. Mnogo bo- A/e so se udeleževali sej, kot marsikod drugje. Na seje sta pridno hodila — in dala svoj delež v razpravah — tudi njiho- va poslan;y ni Jase? Bučar iz zveznega gospodarskega zbora in Jože Pratengrazer iz republi- škega socialno zdravstvenega zbo- ra. Poslanca republiškega gospo- darskega zbora, Id je bil izvoljen na območju šentjurske občine, ni- «0 videli vseh pet let. Na zadnji seji so odborniki še potrdili občinski statut. O njem zaradi priprav in prejšnjih raz- govorov ni bilo preveliko razprav. Odborniki so se strinjali tudi s pristopom veterinarske postaje Šentjur v združeni veterinarski za- vod Celje in potrdili novo listo sodnikov porotnikov. Vsak odbornik je v spomin na petletno delo dobil Trinkausovo knjigo »Brigade s hribov«, nji- hov zadnji sestanek v takšnem sestavku pa le ovekovečil tudi fotografski aparat. E. RECNIK Zadnjič skupaj pred osnovno šolo v Šentjurju Pred 7. kongresom ZKS DRUŽBENO PLANIRANJE Člani občinske konfe- rence ZKS Mozirje so na svoji seji izvolili štiri de- legate za sedmi kongres ZKS, med njimi tudi dipl. mž. Mirka Tratnika iz GLIN Nazarje. Ostali tri- je so: Maks Petek, dela- vec v GLIN^ Ivica Kozo- vinc, učiteljica v Gornjem gradu in Tone Hribemik, višji upravni delavec na občinski skupščini. Mirko Tratnik ima 36 let, je poročen in oče dveh otrok. Doma je sicer iz Celja, v GLIN Nazarje pa dela že devet let. Član ZK je od 1957. leta. Nje- gov povprečni mesečni dohodek je okoli 5 tisoč dinarjev. »Počaščen sem, da so me Izbrali za delegata na sedmem kongresu sloven- skih komunistov. Glede na moje poklicno in druž- beno delo bom na kon- gresu sodeloval v komisi- ji, ki bo razpravljala o družbeno ekonomskih vprašanjih. V tem okviru nameravam tudi aktivno sodelovati, seveda če bom problem lahko odprl kot prvi diskutant. Razprav- ljati nameravam o proble- mih družbenega planira- nja v lesni industriji. Go- voril bi rad zlasti o tem, kako bi ne smelo biti, pa je. Nove investicije v le- sni industriji namreč ni- so vsklajene. Ne gre sa- mo za iverice. Tudi sicer. Problem je zlasti v na- šem surovinskem zaledju. Gozdovi niso neizčrpni. Delamo škodo.« »In dek) organizacije kolektiva?« »Naša trenutna naloga zve2ie komimisbov znotraj je med drugim tudi to, da p>ovečamo število čla- nov. Ne gre za kampanj- sko akcijo, marveč za na- črtno delo in namero, da vključimo v organizacijo pridne in agledne delavce, zlasti mlajše. Sicer pa se bomo zavzeli, da bo naša aktivnost sama po sebi vabUa v organizacijo čim več članov našega kolek- tiva.« MB TURIZEM NA PRAGU NOVE SEZONE V ŠEMPETRU Šempeter v Savinjski dolini Je na pragu nove turi- stične sezone. Začetek je izreden. Turistično društvo se je lotilo velike propagandne akcije. Vsem šolam v Sloveniji je poslalo vabila za ogled rimske nekropole in jame Pekel. V promet so šli tudi novi barvni prospekti jame in ne- kropole. Oba objekta si je že prve dni pomlada ogledalo več kot 600 šolskih otrok iz Ljubljane in Novega mesta. Antični park je dobil nove pločnike. V načrtu je posta, vitev novih betonskih podstavkov za številne napise posa- meznih grobnic. V mesecu maju bodo pKDStavili spvominsko obeležje raziskovalcu nekroiy)le, znanemu arheologu, po- kojnemu prof. dr. Jožu Klemencu iz Ljubljane, ki ima ne- malo zaslug, da stoji nekropola restavrirana tam, kjer je bila izkopana. Tudi jama Pekel je doživela nekaj sprememb. Tako so uredili poti pred jamo pa tudi v njej samd. Kmalu pa bodo obiskovalci videh na novo odkriti del manjše kapni- ške dvorane v suhem delu jame z malim jezercem. Dostop bo skoai novi umetni rob, ki so ga v zimskem času na- pravili strokovni delavci Minerve iz Liboj. Oba objekta, antični park in jama Pekel, sta namreč že odprta za obiskovalce in sicer vsak dan od 7. do 19. ure,_...................^..........................X^MIK14V2IN LEP ZAČETEK Četudi je bilo zaradi munaste zune v nekaterih krajih zlasti januarja in februarja manj nočitev kot so predvide- vali, se je stanje v marcu občutno izboljšalo, še več. Iz podatkov celjske turistične zveze povzemamo, da je bilo v prvih treh mesecih letos na celjskem območju za 24 od- stotkov več nočitev kot v istem času lani. K temu po- membnemu uspehu sta zlasti prispevali zdravilišči Roga- ška Slatina in Dobrna. Torej, dober začetek letošnje turistične sezone. Da bi bil tudi konec tak! NOVE CENE Celjska tiiristična zveza je objavila cenik za letošnjo sezono. V primerjav: z lanskim letom so nove cene višje, sicer pa še vedno v okviru slovenskega povprečja. Se pra- vi, da niso med' najvišjimi. Pa poglejmo nekatere, ki so najbolj zanimive, tudi glede na obisk krajev. Penzion v hotelu na Golteh bo ve- ljal od 75 do 130 din, v Mozirski koči od 65 do 75 din, na Ljubnem ob Savinji 75 do 100 din, v Lučah in Solčavi od 80 do 90, v Gornjem gradu od 75 do 85, v Mozirju od 80 do 100, na Dobrm od 70 do 100, v atomskih Toplicah od 60 do 80 ter v Rogaški Slatini od 70 do 150 din. Cene za ležišča v zasebnih turističnih sobah bodo ne- spremenjene, sicer pa od 16 do 35 din. Pretežni del sob sodi v skupino od 20 do 25 din. Pravijo, da cene niso pretirane m da bodo prav goto- vo vplivale na zadosten dotok gostov in s tem na dobro bero turistične sezone. DROBTINE KIOSK V ŠEMPETRU, ki ga je postavilo časopisno podjetje Delo, je lepa turistična pridobitev. Odprt Je vsako dopoldne in popoldne, v času kino predstav pa tudi ob večerih. V njem poleg drugih časopisov, revij, razglednic, znamk in drugega prodajajo tudi Novi tednik. TURISTIČNA PRIZNANJA - Turistična zveza Stoveni- Je Je odlikovala z bronastim častnim znakom turistična in javna delavca Alojza Uranakrja iz Šempetra ter Franca štormana iz Podloga. Medtem ko je Urankar predsednik odbora za izgradnjo antičnega parka, je Storman predsed- nik odbora za rekonstrukcijo jame Pekel. T. M. OBČNI ZBORI — V zadnjem času je bilo več občnih zborov turističnih društev. Za Lučani so sprejeli delovni načrt za letos tudi v Šentjurju. Dvorana družbenih orga- nizacij je bila polno zasedena. Odločili so se za nadaljne akcije za ureditev kraja, zlasti pa se bodo zavzeli za ure- ditev Rifnika. Občni zbor so imeli tudi v Kozjem, kjer se bodo prav tako zavzeli za ureditev kraja pa tudi za boljšo ureditev gostišč in zasebnih turističnih sob. ZAPOZNELA DRUŽABNA SEZONA — Z valčkovim večerom, zadnjo soboto v marcu, se je v Celju pričela letošnja (zapoznela) družabna sezona. Tej prireditvi bodo sledili še maturantski plesi dijakov in dijakinj celjskili srednjih šol. VELENJi NOVO VODSTVO REK v torek je bila v divoranl skupščin« občine Velenje I. se- ja novega delavskega sveta Ru- darsko elektroenergetskega kom- binata, na Icaiteai so billd prisot- ni tudi Franc I^eskovšek-Luka, Nesbl Žgank, Franjo Korun In drugi. Seja je bila predivsem pomembna zaradi konstituiranja vodstva delavskega sveta in ime- novanja vodilnih uslužbencev v REK. Tako je za predsednika delavskega sveta bil izvoljen Jože Aljaž, rudarsifci tehnik, za podpredsednika pa Zvone Vidic, vodja gradbenih delavnic. Za predsednika lO za gospodari politiko so izvolili. Antona Po- zveka (podpredsednik Lojze Bo- le), predsednik lO za splošno in samoupravno politilto je postaj Rudi Kortnik (podpredsednik Ru- di Tomše) in predsednik lO za kadrovsko in socialno politiko predsednik Alojz Kikec (podpred- sednik Franc Rifelj) Imenovali so tudi vršilce dolž-, nosti za posamezna vodilna me- sta: za glavnega direktorja do rek Toneta Boleta, za namest- nika Bogomira Bizjaka, direktor razvoj no-tehničnega sektorja je postal Jože Hrastnik, direktor splo.%nega sektorja Kristian Hra- stel, direktor kadrovsko-sociailne- ga sektorja Teodor Jelen, direk- tor plansteo-anailitakega sektorja Anton Seher in direktor komer- ci>ajlnega sektorja Anton Močllnik. L. OJSTERSHK 6. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april 1974 KDO v O DEIECACIJE- V celjskem Etolu so imeli na kandidatni listi 11 Članov za deJegacijo. Izvolili so jih 9. V delegaciji Eto- la so: Ivo Bakija, Marija Benkoč, Jože Jaklič, Dušan Konc, Silva Kumik, Peter Pavlic, Rado Rotar, Sorza- Senčar Karla in Marija Zalokar. Od 150 volivcev je vo- lilo 142 delavcev Etola. STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE 2ALEC — Pred tednom dm so člani kolektiva stanovanjskega komunalnega podjetja Žalec izvolili svojo delegacijo. Izvoljeni so bili: Jože Ramšak, Ivan Koprive, Anton Plorjančič, Adam Žgank in Milan Pešec. KMEČKA DELEGACIJA V LAŠKEM — Na nedeljskih volitvah je izmed štirinajstih kand'idatov bil*j izvolje- nih dvanajst delegatov, ki bodo zastopali kmete (ko- operante m nekooperanite) v zboru združsnega dela s svojim delegatom. Izvoljeni so bili: Viktor Jeran (Rečica), Franc Knez, (Selo), Ludvik Krajnc (Brstnik), Franc Klinar (Dol pri Laškem), Slavko Klinar (Debro), Anton Lapornik (Košnica), Rudolf Laporruk (Velike Grahovše), Jože Maček (Olešče), Anton Pertinač (Olešče), Silvo Pom- pe (Polana), Jakob Požin (Selo) in Nada Pražnikar (Lahomšek). Kolektiv celjske podružnice Ljubljanske banke se je odločil za enajstčlansko delegacijo. Pri volitvah so imeli sedemnajst kandipolnjevati os- novo znanja, ki so si ga vo- jaške starešine pridobile v času redne vojaške službe. Dalje, to znanje je treba pogledati predvsem z osnova- mi splošnega ljudskega odpo- ra. Tega prej ni bilo in vo- jaške starešine morajo bi- ti seznanjene z vsemi novost- mi in spremembami. To je seveda strokovna vsebina dela. — Kaj pa idejno politična? — Idejno poUtično izobra- ževanje rezervnih vojaških starešin in ravno tako važno kot strokovno. Menimo, da je le idejno politično dobro pod- kovan, izobražen starešina lahko kos marsikateri nalogi tudi na terenu, ko mora re- ševati v večji meri strokovne naloge. Brez idejno politične- ga odbora ne more noben starešina dobro delovati v po- vezavi z vsemi strukturami našega splošnega ljudskega odpora. Ce za to ni sposoben, potem ne more biti vojaški starešina. Strokovno znanje ne more .biti brez idejno po- litičnega in obratno. Zato smo ravno v tem letu dali ve- lik poudarek sodelovanju z ZK, da bi povečali članstvo komunistov v vTstah rezer- vnih vojaških starešin. — V uvodu ste omenili, da imate štiri bistvene naloge. Dve že vemo. Katera je tret- ja? — Tretja je aktivno vklju- čevanje in pripravljanje vodi- tev splošnega ljudskega od- pora. Povsod: v šolah, orga- nizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih. Priza- devati si moramo, da bi do- segli čimboljšo organiziranost in pripravljenost voditev. — Na skupščini Zveze re- zervnih vojaških starešin celj- ske občine so bile izražene želje, da bi v l>odoče mora- la biti strokovna predavanja še bolj nazorno podkrepljena in starešine bi rade čimveč praktičnega seznanjanja z no- vostmi sodobne vojne tehni- ke in strategije. Vemo, da o tem odliočajo tudi sredstva, toda, kje so še poti za na- zornejši pouk? — Prizadevali sd bomo, da bomo čimbolje sodelovali z rednimi enotami JLA. Tako bomo poskusili vključiti v njihove vaje kar največ re- zervnih starešin. To je ena oblika, druga Je tudi ogled so- dobne vojaške tehnike v vo- jašnicah. To nas praktično ne bi nič stalo. Toda kot sem že prej omenil, važno je raz- vijanje sodelovanja med po- sameznimi strukturami sploš- nega ljudskega odpora, kajti le dobra povezava in s:nhro nizirano delovanje, sta porok za dobre uspehe. Zavedati se namreč moramo, da so re- zervne vojaške starešine nosil- ci vseh priprav, njihove na- loge pa se seveda zelo razli- kujejo. Triletni program de- la in izobraževanja, ki je rav- no v obravnavi, teži ravno k usposabljanju starešin za omenjeno sodelovanje. — Kakšen je odziv na zad- njih strokovnih predavanjih, ki potekajo po organizacijah? — Letos je položaj zelo ugoden. Odziv je velik, malo Je izostankov. Zdajšnja tema je »okupacijski sistem v so- dobnih razmerah«. Za tako dober obisk ima prav goto- vo tudi zaslugo umik preda- vanj, ki omogoča vsakemu, da v času enega meseca lah- ko pride na predavanje in še zamudniki imajo i>osefceJ pre- davanje. V aprilu bomo iz- vedli priprave za izvajanje taktičnih patrolnih pohodov, ki bodo v maju in jtmiju. Meseca junija bodo v poča- stitev dneva borcev organizi- rana tovariška srečanja in ekskurzije za rezervne voja- ške starešine. V septembru mesecu bodo občinska tek- movanja iz taktično patrolnih pohodov in izpitov, oktobra pa bodo že predavanja o po- litičnem položaju doma in v svetu. Program Je torej ob- širen in. zahteva dobro spremljanje vsega novega gra- diva v reviji Naša obramba, saj vse rezervne vojaške sta- rešine opravljajo tudi vsako- letne izpite." — Kakšne so torej vaše ugotovitve po večletnem vod- stvu občinske organizacije re. zervnih vojaških starešin? — Dosledno moramo ures- ničiti delovni program. No» ben starešina se ne sme za- dovoliti s starim znanjem, ki si ga je pridobil v času red- nega službovanja. Se so po- samezniki, ki mislijo, da kar je enkrat naučeno, je tudi vse, kar rabijo. Današ- nje razmere in razvoj t^a ne dopuščajo. Ena od pometnih- nejših nalog pa bo tudi pove- čanje članstva ZK v naših vrstah. Celjska organizacija dobro dela in je že pokazala dobre rezultate, s tem mora- mo seveda nadaljevati! DRAGO MEDVED PROSTORSKI PROBLEMI Mladinski aktiv v Prebol- du je eden izmed najaktiv- nejših v žalski občini. 2al pa mladinci niso imeli svo- jih prostorov. Tako so mo- rali celo sestanke prirejati kar po gostilnah. Ker brez lastnih prostorov ne gre, so zaprosili za pomoč KO SZDL in krajevno skupnost. Ti so Jim priskočili na pomoč in bili vsi enotnega mnenja, da mladina, kakršna danes v Preboldu je, prostore zaslu- ži in jih tudi mora imeti. Ker trenutno v I»reboldu ni na razpolago drugdh prosto- rov, bodo imeli mladinci raz- na predavanja in sestanke v domu Svobode, v sobi, kjer vadijo tudi pevci. 2e čez me- sec dni pa bo znano, če bo- do dobili svoj lasten prostor v domu Ljudske tehnike, ker se ta misli razformirati. Sploh pa vladajo v Prebol- du veliki problemi zaradi pomanjkanja prostorov zf razna društva in organizaM je, saj jih je samo na ob-\ moč ju tega kraja več kot 30. Prav vsa ta društva pa so' zelo delavna. Vsi problemi glede prosto- rov v Preboldu so k sreči le začasni. Z dograditvijo nove- ga prizidka šoU, v katerem bo telovadnica in nekaj raz- redov, bo takoj rešen ta pe- reč problem, saj telovadnica v domu Svobode sedaj za- vzame kar precej prostora. Prav zato bodo sedanjemu domu Svobode prizidali še nekaj novih prostorov. Ce računamo še na to, da bodo kmalu začeli z gradnjo no- vega stolpiča za upokojence, ki imajo sedaj prostore v domu Svobode, potem se obetajo najkasneje čez leto dni vsem najbolj prizadev- nim preboldskim organizaci- jam zares zlati časi. Pri temeljni samoupravni organizaciji TOZD Avtomotor podjetja Slovenija avto so bili za člane delegacije Izvoljeni naslednji člani: Sonja Bračič, Milena Brgiez. Pavel Bokalf, Ivan Kolin, Božena Kolenc, Drago Komerički, Vili Leskovšek, Franjo Stolec, Mira špegilč. Dušan VodopivM in Stanko Zupančič. Na sliki: Pogled na volilni odbor v tej TOZD. Foto In tekst: T. TAVČAR §t. 13 — 4. april 1974 NOVI TEDNIK ~ stran 7 Jalove naloge amaterizma Kakovost, ne zabava To je, bi lahko rekli, glav- pa ugotovitev in sklep ne- (javne konference Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Slovenije v celjski občini, pelegati številnih kulturno prosvetnih društev so na os- novi predloženega programa dela za to leto pričeli raz- pravo, ki je osvetlila marsi- Itatere probleme, s katerimi se amaterska kultura ubada že več let. Nekaj pa je po- vsem novih. Te je prinesel Jas, v katerem živimo. Zapisali smo že, kakšno vlogo nosi amaterizem, ki je postal enakopraven soustvar- jalec kulture. S tem smo tudi priznali, da ni dveh kultur in da nočemo razlik med »aka- demizmom« in »amateriz- mom«. To smo v praksi že pokazali (vsaj v Celju), ko je gledališče navezalo tesne stike z am^aterskimi gledali- škimi odri. Toda ob novi funkciji amaterizma, bo tre- ba korenito spremeniti vse- bino dela. To seveda ne bo moč storiti brez kadrov, ki bodo sposobni slediti zahte- vam našega človeka; pa tudi sposobnost za njegovo vzga- janje in plemenitenje. Raz- prava je pokazala, da se bo treba jasno izreči o tem, lakšni razponi stimulacije naj bodo v kvaliteti dela. Iz- rečena je bila pripomba, da JO razponi preveliki. Obenem pa je bila zastavljena tudi trditev (Pavle Bukovac), da je treba kvaliteto razvijati in jo tudi ustrezno stimulirati, rekreacijo in zabavo si pa naj fsak sam financira. Dejstvo je, da amaterizem mora v korak s kvaliteto. Drugače bo postal nekoristen in celo škodljiv. Vendar so v težavnem položaju v manjših krajih, kjer dejavnosti še ni- so dovolj razvite in ni prav puščati prizadevne ljudi brez stimulacije in strokovne ali finančne pomoči v že itak težkem položaju. Pustili bo- do delo, velika vrzel bo na- stala. Dejstvo je tudi, da se bo treba v notranjosti organiza- cije še bolje dogovarjati, kar bo vsekakor omogočal dele- gatski sistem, ki so ga upo- števali že na omenjeni volil- ni konferenci. S pomočjo do- govarjanja bodo tudi lažje izvedljiva usklajevanja krite- rijev za nagrajevanje na po- dročju gledališke in glasbene dejavnosti, pa morda tudi pri drugih. Na tem področju je bila konferenca neenotna in niso bili sprejeti predlagani predlogi za nagrajevanja ama- terskih režiserjev. Sprejeli pa so statut občinske organiza- cije. Komisija za sklepe pa je zadolžena, da naknadno vnese pripombe, ki jih je po- sredovalo tajništvo republiške ZKPOS. Vendar je bilo na ornenje- ni konferenci čutiti nekaj bistvenih premikov. Eden glavnih je predvsem v tem, da bi se uresničila težnja boljšega povezovanja med društvi in zvezo in SZDL, da bi se vzpostavili podobni od- nosi, kot vladajo med Kul- turno skupnostjo in njenimi člani, ki s pogodbami odgo- varjajo za svoje delo skup- nosti. Razveseljivo je tudi, da se je pokazala želja po bolj- ši notranji organiziranosti, ker ta problem že vrsto let obremenjuje amatersko de- javnost. In končno, razvese- ljiva je ugotovitev, da ama- terji, ob novem formiranju svojih vrst, ne pozabljajo, kljub velikim objektivnim problemom, na posodobitev svojega dela. Spremenjena notranja organizacijska struk- tura bo omogočala boljšo po- vezavo med društvi, kar bo gotovo prispevalo k boljšemu skupnemu programu dela, ker za letošnjega ne moremo tr- diti, da je najboljši. Velika škoda je, da zaradi neureje- nih finančnih razmer ne bo- do sanirane nekatere najbolj boleče točke, to je obnova kulturnih domov. Toda neka- tera društva so pokazala v praksi, kako se z lastnim trudom da priboriti tudi kak- šen dinar mimo dotacije kul- turne skupnosti. Kakorkoli že, amaterska kultura v celjski občini sku- ša ob ponovnem preštevanju in preformiranju svojih vrst pokazati, da je kos nalogam, ki jih je sprejela (posebno še v vlogi kulturne akcije) pa tudi na osnovi že storjenega dela, ki terja iz dneva v dan nove vidike dela in vsebinske zasnove. Ob vsem tem se od- pira kadrovska problematika. Brez njene rešitve ne bo že- lj enih uspehov. Tudi ne brez enotne programske politike. Amaterizem je s poudarjeno vlogo v našem kulturnem in družbenem življenju mnoga pridobil, vendar ne zaradi gole formalnosti, ampak za- radi zavesti o potrebnosti njegovega delovanja in po- slanstva. To zaupanje je tre- ba upravičiti. Najprej seve- da z naporom v lastnih vr- stah, potem pa z družbeno pomočjo, ki bo morala enkrat dokončno izreči svoj odnos do amaterizma in ne samo ugotavljati, da ni sredstev. Novi predsednik občinske- ga sveta je Božo Lukman, direktor Komunalnega zavo- da za zaposlovanje, podpred- sednik pa je ponovno Drago Predan. Konferenca je izrek- la prisrčno zahvalo doseda- njemu predsedniku Ivanu Be- letu, ki je odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. DRAGO MEDVED, Poslovilne predstave v soboto, 6. aprila ob 11. uri bo zadnjikrat (poslovilna predstava!) na sporedu priljubljena IGRA O ZMAJU, ki jo je napisal Juro Kislinger. Igra je letošnji kandidat za Fe- stival otroka v Šibeniku, doživela je mnogo ponovitev v mesecu decembru, prepričani pa smo, da jo bo marskido želel ponovno videti, preden se zadnjikrat zagrne zastor. Vabimo starše z otroki, ki je še niso videli. Cena je enot- na, le 5 dinarjev. Druga poslovilna predstava bo v nedeljo zvečer ob 20. uri. Zadnjikrat v Celju bo uprizorjena UTVA ruskega klasika A. P. čehova Predstava bo hkrati za koroške šolnike izza meje, ki nas bodo te dni obiskali. Med gostovanji pa ome- nimo še popularno igro Toneta Prtljiča ŠCUKE PA NI, ki jo bodo Mariborčani igrali danes ob 19.30. Na vse tri predstave vas vljudno vabimo. Karel Destovnik-Kajuh govori zbranim prebivalcem v Starem trgu na Notranjskem Z. novembra Id-iS. V Velenju o Kajuhu v četrtek in petek so se zbrali v Velenju na za- nimiv seminar slavisti in zgodovinarji srednjih šol iz vse Slovenije. Bilo jih je preko sto in poslušali so strokovno bogata pričevanja o pohodu XIV. divizije na štajersko in o njeni kulturniški skupini. Ker je bilo med udeleženci poleg predavateljev Jožeta Poč- karja In Marte Paulin-Brine še več borcev s pohoda, je bilo to pravo srečanje tistih, ki so zgodovino in Hteraturo ustvarjali, in tistih, ki o tej isti zgodovini in literaturi poučujejo mladino v srednjih šolah. Pro- fesorji so zvedeli mnoge podrobnosti, tako vojaške kakor tudi literarne, o katerih je bilo doslej malo pisanega, a v mnogočem osvetljujejo dogodke izpred tridesetih let. Svoje pripovedovanje sta predavatelja ilustrirala c mnogimi fotografijami, ki jih je posnel Padli partizan Janez Weiss-Belač. Drugi dan seminarja so svoje tovariško srečanje nadaljevali v Šoštanju in Šentvidu. Ogledali so si Kajuhovo sp>ominsko sobo, kjer je Brina pripovedovala 'hnoge vesele in žalostne spomine o delu kulturniške skupine in o Kajuhovi osebnosti in ustvarjalnosti. Pri 21ebnikovi kmetiji v Šentvidu nad Šoštanjem pa So si slavisti in zgodovinarji ogledali kraje, koder je hodila štirinajsta, ter hišo, v kateri je bil smrtno za,- "let pesnik Kajuh. Nekateri preživeli borci pa so obiskali tudi sosednje kmetije, saj so s kmeti dobri ^anci še iz dni ix>hoda. Prišli so iz gledališča med nas, hiteče ljudi Prišli so iz gledališča. Ani- ca Kumrova, Miro Pod jed in Bogomir Veras, ki nekako vodi to malo skupinico so- dobnih igralcev. In zakaj so prišli? Odgovor je preprost. Zapisan je na njihovih pro- gramskih lističih. Da bi obu- jali nekatere strasti in ču- stva. Da bi se nekaj v vas, hitečih ljudeh prebudilo, pri- sluhnilo. Radi bi povedali, da je vredno živeti za smeh, sol- zo in pesem. Radi bi prepri- čevali, da je lepo živeti med ljudmi in za ljudi. Kako so se lotili tega dela. Z igro, pesmijo in govorom. Z besedo, ki nas je poveza- la in nam odprla svet, tudi svet notranjosti, ki bi je si- cer ne znali drugače izpove- dati in zaupati sočloveku. KAJ POVEDATI — ta odlo- čitev jim verjetno ni bila pretežka. Iz ust nam pola- gajo slovenske balade in ro- mance. Torej tisto vsebino, ki jo današnji sodobni svet največkrat prezre, kot staro, domala že pozabljeno in ne- realno podobo nekega življe- nja, ki ga ni več med nami. Toda to so le domneve. Tre- ba je tako malo truda, da prisluhneš besedam in da se v tebi prebudi še kaj druge- ga kot golo eksistenčno tek- movanje. Divja rožica. Smrt in mlinar. Sirota Jerica, Po- nočnjak, Svarjenje, Sveti Se- nan, Rotarjevima dekletoma. Turjaška Rozamunda, Po- slednje pismo, Richepinov motiv, Pogreb, Prišel je pe- vec slovenske dežele in Zim- ska pravljica. Le naslovi, ki lahko povedo veliko. Poslušalci so bili zbrani v Pionirskem domu. Učenci vi- šjih razredov IV. osnovne šole. Njihovi obrazi so bili zbrani ob poslušanju tistega, kar spremljajo tudi pri red- nem EKJuku slovenske litera- ture. Potem je prišlo spozna- nje, da Turjaška Rozamunda ni tako težka (kot če se jo moraš naučiti na pamet) za domačo nalogo. Culi so pe- sem. Igralcu ni težko stopiti z enega konca na drugi ko- nec odra. Tudi mu ni težko poklekniti ali napraviti majh- no gesto. Miro Podjed je igral na kitaro. Vsi trije so zapeli tisto ... »Megla meglica z je- zera ...« in še katero. Oder je živel. Ali ga sploh ni bilo! Balade in romance so že po svoji metriki bogate v me- taforah. Prav je, da jih sli- šimo. Prijetne so za današnje uho dvajsetega stoletja, ki je bolj ubrano na rhelodijo avto- mobilskega motorja ali na brnenje elektronskega raču- nalnika. Ali pa na kakšno grobost v besedi uvožene »moderne« — »modne« umet- nosti. In tako naprej. Skupina nastopa po šolah za minimalno ceno. Prvi na- stop pa so imeli letos v Voj- niku, v bolnišnici za bolnike. Zastonj. Tako bodo tudi spre- govorili ostarelim v Novem Celju. Za duhovno socialno pomoč. Ne samo za posteljo in redne obroke hrane. Ti ljudje, ki živijo tam, rabijo tudi drugačno pomoč. Ob krožniku jim bo topla, živah- na, razigrana, skrivnostna be- seda balade ali romance dob- ro dela. Morda celo spomin na otroštvo ali na besede starega ata, ki so vse vede- li...? V načrtu imajo tudi nastop za mladinske prestopnike v celjskih Mestnih zaporih. Svo- jevrstna predstava t>o to. Tam bodo mladi ljudje celo prvič videli gledališkega ig- ralca. Spoznali bodo njegovo delo. Morda bodo spoznali tudi ic za Kaj je igralec' sploh potreben in za kaj je prišel r.nednje. Velika spozna- nja! Ljubezni je treba za^ takšno delo Časa je malo. Redno delo zahteva od igralcev ne- malo napora. To pa je vse še ob tem. Dnevi so izmerje- ru na ure, ure na minute. Nastopi in zbranost. Potem zadoščenje. Prebujene strasti, orošeno oko ali smeh. Plos- kanje, Pravzaprav največje plačilo za trud in ljubezen. In hvala tudi gledališki hiši v Celju, ki jim omogoča vaje in sploh vse, kar sodi zraven. Hvala seveda tudi igralcem. Za trenutek lepega, tistega, za kar smo mislili, da smo že pozabili, pa je še vendar v nas. DRA(30 MEDVED Naša beseda 74 Priznanje vsem Občinsko dramsko sreča- nje Naša beseda 74 je za na- mi. Toda oder je ostal od- prt, kajti v mesecu maju se t>omo še enkrat srečali. To- krat na republiški Naši be- sedi 74 — to je obenem tu- di priznanje Oljanom. Pri nas se je začela Naša bese- da in v Celju smo jo Izvedli vsako leto z organizacijo Občinske konference 2;mS Celje. Postala je osrednja tradicionalna kulturna m^id- festacdja mladih v celjski ob- čini. Njen razvoj je že viden, čeprav bi morda bilo dobro le razmisliti o njem razširit- vi na likovno in glasbeno plat, saj je med mladimi do- volj ustvarjalcev, tudi dru- gih, ne samo gledališko-reci- tatorskih. V p>onedelJek In torek so se zvrstile na odru naslednje skupine: IV osnovna šola z »Enajsto šolo« pod režijskim in mentorskim vodstvom Darinke Joštove; III. osnov- na šola s »Štirimi fanti mu- zikanti« našega sodobnika Miroslava Košutnika. Gimna- zija je tokrat nastopila s Ka- juhovo poezijo, prav talco Gostinska šola. Šolski center Borisa Kidriča je nastopil s »Pesmijo po naši domovini«, dijaški domovi pa z Boro- vim »Sel je popotnik skozi atomski veik«. Ekonomski šolski center je imel izbor sodobne slovenske polije s skupnim naslovom »Ljubim mladost«. Srednja zdravstve- na šola se je odločila za po- ezijo naše sodobne pesnice in gledališke igralke Svetla- ne Makarovid in Tehniška srednja šola za »Utrip življe- nja«. Kdo je bil boljši danes ne bo tekla beseda o tem. To bo izrekla republiška ži- rija. V prihodnji številki No- vega tednika bomo imeli ce- lostransko reportažo o vseh, ki so prispevaM k temu le- pemu kulturnemu trenutku v Celju. Berite! D. M. Iz dnevnika SLG\ S.stran —NOVI TEDNIK St. 13 — 4. 1974 DOGODKI CELJE: KOLIKO DENARJA Ce sodimo po predlogu dnevnega reda, bo Jutrišnja, šestdeseta skupna seja članov obeh zborov skupščine občine Celje terjala iz- redno delo, saj bo na tapeti več materialov, ki zadevajo letošnje delo oličinske skupščine, samoupravnih skupnosti in podobno. Po- leg tega gre za družbene dogovore o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo, zatem za letošnji občinslu proračun, za spremembe v odloku o davkih občanov itd. V razpravi bo tudi družbeni dogovor o skupnih obveznostill in ukrepih za uresničevanje družbeno ekonomskega razvoja v celjski občini v letošnjem letu. V tej zvezi gre tudi za skupno financira- nje: turistično rekreacijskega centra Golovec, srednje tehniške šole, vodno regulacijskih del ter informativne dejavnosti. Odborniki bodo odločali še o finančnem načrtu sklada za po- speševanje turizma ter o družbenem dogovoru za uresničevanje dol- goročnega programa razvoja kmetijstva v Sloveniji. Konec seje bo veljal odloku o načinu upravljanja s sredstvi so- lidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOB in nekaterih predlogom sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanj- ske zadeve. CELJE: OCENA GLASIL Komisija za informativno dejavnost pri občinski konferenci ZKS Celje bo v tem mesecu pripravila analizo glasil delovnih kolelrtivov T celjski občini. Hkrati s tem bo analizirala, kakšna je sploh in- tormativnost delavcev v sredinah, kjer delajo. Zato bodo člani ko- misije ocenili vsebinsko zasnovo glasil, sistem obveščanja in iz- vlečke iz statutov organizacij o informiranju. ŠENTJUR: KNJIGA O GEOGRAFSKIH RAZISKAVAH Geografsko druStvo Slovenije bo izdalo skupaj z občinskima skupščinama Šentjur in Šmarje knjigo referatov o raznih geograf- slUh raziskavah na območju obeh občin. Referati so bili predstavljeni Javnosti na zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Slatini Jese- ni preteklo leto. V knjigi bo petnajst razprav znanih slovenskih strokovnjakov s področja geografije. Imela bo 220 strani. Opremljena bo s karto- grami, skicami, dokumentarnim materialom in izvlečki v tujem Je- zika. Izšla bo Junija letos v 700 Izvodih. Glavni in odgovorni urednik Izdaje Je dr. Marjan Žagar. D. MACKOSEK SLG CELJE: PREMIERA 8. aprila zvečer ob 19.30 bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju premiera »Slovenskih balad in romanc«, ki jih izvaja skupina igralcev celjskega gledališča. To so Miro Podjed, Anica Kumrova in Bogomir Veras. Izvajali bodo naslednje balade in romance: Divja rožica. Smrt In mlinar, Sirota Jerica, Svarjenje, Sveti Senan, Tur- jaška Rozamunda, Poslednje pismo, Richepinov motiv, Pogreb, Pri- šel Je pevec slovenske dežele, Zimska pravljica. CELJE: PRIPRAVE NA ZBOR PODRUŽNICE v pripravah na redni zbor upravljalcev celjske podružnice Ljub- ljanske banke bo danes dopoldne seja članov izvršilnega odbora, na kateri bodo razpravljali zlasti o materialu, ki ga bodo predložili zboru podružnice. Vrh tega bodo razpravljali o predlogu pravilnika o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. N'a ta- peti bo še predlog o spremembi potrošniških posojil v letošnjem letu. CELJE: ZDRUŽENO ZA STANOVANJE Danes dopoldne bodo predstavniki organizacij združenega dela In drugi podpisali družbeni dogovor o obveznem združevanju, up- ravljanju in uporabi sredstev za tako imenovano usmerjeno gradi- tev stanovanj. Gre za 30 odstotkov stanovanjskega prispevka, ki bi Jih naj združevale vse delovne organizacije za usmerjeno oziro- ma blokovno graditev stanovanj. S sredstvi tega sklada bo do prvega poUetja letos vseljivih prvih 106 novih stanovanj. TO JE NEKO ŽIVUENJE DORA ROVERE Ko je rešilni avto pridr- vel pred vrata kirurgije v bolnišnici, sta tam sta- la dva strežnika in ča- kala nanj. Hitro sta odpr- la zadnja vrata avtomobi- la in iz njega potegnila nosila, na katerih je leža- lo dekle. Temnolaska — bleda kot vosek. Zdrav- nik, ki je stal med vhod- nimi vrati, je vprašal* »Kaj je?« »Poizkus samo- mora!« je nekdo odgovo- ril. Mož v belem je zaklel. Sovražil je takšne prime- re. Vsak dan se je boril s časom za življenja in takšnele babnice, kot je tista na vozičku, so mu s svojimi solzavimi zgod- bami požirale živce. Stopil je za vozičkom v sobo in si jo ogledal. Pulz slab. Torej so zauži- te tablete že v krvi. Tu m mogel mnogo pomaga- ti. Bii je strašansko sla- be volje zaradi svoje ne- moči ob takih primerih. Sedel je, da bo videl, kaj bo prinesel čas. Naenkrat mu je čisto iz- nenada prišel na misel dialog iz Cankarjevih Hlapcev — »čemu Hive- ti?« vpraša ona — Lojz- ka. »Ali sprašuje drevo v samoti čemu rasti?« — »Raste, dorasle, strohni... Sam- bog ve, čemu ga je tja postavil!« ji je odgo- voril Hvastja. Kdo ve, če se je dekle pred njim kdaj vprašala kaj takega. Najbrž. Toda najbrS tu- di njej ne hi zadostoval odgovor, kakršnega je dal Lojzki Hvastja. Zopet je zaklel . Dekle je ležala mirno, neizpremenjena pred njim. Bila je skoraj, kot da bi bila mrtva. Se bo prebila skozi to kri- zo? Ni vedel. Samo sedel je lahko in jo gledal. Mnogokrat je bil v te- žavah, ampak takrat je imel še večjo voljo do de- la in življenja. Najbrž za- radi tega ni mogel razu- meti takih ljudi, kot je to dekle pred njim. Kdo ve, kaj bo rekla v pojas- nilo, če se bo prebudila? A do tega trenutka bo moral sedeti in čakati. Zaspan je bil in utru- jen. Mnogokrat je bil ta- kole — sedel in čakal je. Rad bi kaj storil — pani bilo moč. Bil je mlad in poln vere v človeško živ- ljenje. Mnogo je Se doži- vel v svoji praksi. Videl je ljudi, ki so si želeli smrti, in one, ki so se borili za vsak trenutek svojega bivanja. Prvih ni mogel nikoli razumeti. Zanj je bilo življenje sve- to, pa čeprav je že dav- no opravil z religijo. Zu- naj je bila jasna noč. Bi- lo je lepo. Naenkrat je imel obču- tek kot da ga nekdo opa- zuje. Ozrl se je na dekle. Gledala ga je s široko odprtimi očmi. Ustnice je imela stisnjene, kot da jih ne namerava več raz kleniti. »Oho?« je rekel porog- ljivo, »Sneguljčica se je prebudila!« potem pa je dodal: »Brez kraljevičeve- ga poljuba.« —»Bedarija, kakšen princ, kakšni po- ljubi.« »O, to boste pove- dali vi, mar ne . . . tega pa res ne morem vedeti jaz?« »Kaj se vam meša?« potem pa kot da ga sploh ne bi žalila, »jaz sem Tan- ja, pa vi?« Najrajši bi ji zabrusil, da je nič ne briga, toda sam ni vedel, zakaj tega ni mogel. Rekel je raje. »Jaz sem Janez in vam sporočam žalostno vest, da živite!« »Mislite eksi- stiram, ne?« »če hočete, lahko tudi bivate, ampak zdajle, če bi zmogli, bi razčistila, zakaj je bilo to vaše dejanje potreb- no?« Bila je bleda in slabot- na. Mislil je, da bo zače- la javkati in prositi, kot so to po rmvadi delali ljudje v podobnem polo- žaju. A ona sploh ni nič rekla. Mirno je ležala in ga glec'nla. — No, to je pa poseb- na patrov esa — je pomi- slil, rekel pa je: »No, ka- ko se bova dogovorila?« »Lahko razčistiva — Bos- te spraševali vi, ali naj pripovedujem kar sama?« je vprašala tiho. Kaj takega se mu ni še nikoli prej primerilo. Sploh ni mogel najti pri- merne besede v odgovor. Nasmehnil se je. S pri- jateljskim glasom ji je rekel: »Pripovedujte rajši sami!« ■— potem pa si ni mogel, kaj da je ne bi vprašal: »Zakaj ste to sto- rili'^« »Mnogo razlogov sem imela za to, vendar naj- večji razlog je bil, da sem tako zelo nepotrebna, ne- koristna . . . Ničesar par metnega ne znam ni niko- mur nič ne pomenim ... Svet potrebuje danes ko- ristne ljudi, takšne, ki gradijo mostove, tovarne in pomagajo ljudem. Za- kaj neki bi imeli mene, ko ]xi ne znam drugega kot .šteti pole papirja ... Vsak aan znova in znova od ena do sto.« Njene oči so imele žalosten lesk. Bila je še bolj bleda in še teže je dihala. Zato ji je predlagal naj bi pogo- vor preložila na naslednji dan. »Tudi nič posebnega ni- sem po videzu, nič lepega ni na. meni, nič lepega. Takšnih punc nima nihče posebno rad . . ■« »Oh, tega pa res ne morete tr- diti«. »O pač, to veš. Po tem, kako te ljudje gle- dajo, se pogovarjajo s ta- bo. Kakšni so do tebe ... In z mano so bili zelo redki dobri . . . Zato, ker sem takšna kot sem, me ni mogel nikoli imeti nih- če posebno rad . . .« Malce je premaknila glavo tako, da jo je lah- ko dobro videl v profil. Res ni bila posebno lepa. a bilo je nekaj na njej, nekaj posebnega, nekaj, kar je izžarevalo iz nje kot žarčenje. Ni našel pri- mernega izraza za to. A na enkrat mu ni bilo več treba iskati izraza, ve- del je, da je to ena sama velika nežnost. Malo takš- nih ljudi je danes. Zelo malo. Z vznesenim glasom je nadaljevala: »če bi bila starejša, bi bila lahko re- volucionar. Borila bi se za človeške pravice, in niko- mur ne bi bilo mar, to da nisem lepa ..« Za- smejal se je. Tako krep- ke pa že dolgo ni slišal. Kot da njegovega sme- ha ni opazila, je nadalje- vala. Aiazen tega pa ne rriorem več prenašati te samote. Ne morem več ho- diti v kino, gledališče, na koncert in na spreliode sama. Z nekom se bi ra- da pogovarjala, o prebra- nih knjigah, o ljudeh, ljudeh, ki jih srečujem.« Utihnila je. Pogledal jo je, a ni imela solznih oči. Menil je, da govori tako, ker se smili sama sebi. Pa temu ni bilo tako. Gledala je kot prej čisto mirno. Zdelo se je kot, da sploh ne govori o sebi, kot da ni povedala vse svoje čustvene resnice. »Kako je pa z ljubezni- jo Tanja, ali ni tudi to eden od vzrokov, zaradi katerega ste se odločili za to?« »Zaradi tega se ne bi najedla tablet!« je od- ločno odgovorila. »A če sem čisto iskrena, sem zaljubljena vanj . . ..'« »Veste kaj, če mi ne bo- ste zamerili, vam bom nekaj rekel s tem v zve- zi. Menim, da z vašimi pogledi na svet ni vse v redni. — Nimam pravice biti zaljubljena vanj« — jo je oponašal. »Prosim vas lepo, v kateri sferi pa imajo predpise o zaljub- ljenosti . . .« »Vi sploh ničesar ne razumete. Si- cer pa čedalje pogosteje opažam, da ste moški strašanski cepci.« »Oho, smo že popolnoma zdra- vi — pri življenju!« »V godlji, ne pa življenju!« »Veste kaj, Tanja, zaslu- žite si majhno predava- nje o življenju. Vsako bi- vanje pa naj si bo to ži- valsko, rastlinsko ali člo- veško je pomembno. Ži- vo, življenje ima pravico do življenja pa naj bo to veliko ali malo. Ne mo- remo vsi graditi mostov, tovarn ali pomagati so- ljudem, ne moremo biti predsedniki republike ali veliki umetniki, vsi, mar ne? Lahko pa smo dobri ljudje in dobri državljani te dežele. In tako kot vi štejete pole papirja od ena do sto, tako jaz pregledujem in zdravim vsak dan lju- di. Ko se vrnem domov, študiram. To in ono. To- liko tega je, kar se še moram naučiti, a mi nih- če ne pravi — Janez, prav bi nam prišlo, če bi to vedel, če bi to znal. Za nikogar to ni pomembno. A to je pomembno zame. Nekaj^časa sta oba mol- čala. Tišina je postajala mučna. Potem je naen- krat, kot da bi se prebu- dila iz sjpanja spregovori- la: »Saj ne mislim, da bi morala biti predsednik republike. Niste me prav razumeli. Želela bi le, da moj svet ne bi bil tako zelo samoten. Za nikogar ni pomembno to, kar jaz mislim, čutim in želim. Vsi drvijo nekam, kot da bi hoteli prehiteti čas in nimaio več časa za to, da bi razmišljali, čutili . . . Povejte mi, kaj naj iščem v take t, t svetu. — V nad- lego sem jtm s tem svo- jim gledanjem na svet«. Molčal je. Ni imel kaj reči. Mnogo tega je, kar bi želela vedeti in znati, a jim je odveč ta moja ra- dovednost, moja želja po znanju. Kot da je znanje zaklad, ki se ne sme de- liti, ker bi ga potem za nekatere premalo ostalo. Veste, leciali- ziran za usnjarsko stroko. SolaM se boste v Doonža- lah, zaposlili pa pri vode- nju, kontroli in razvoju proizvodnje na področju usnjarske industrije in in- dustrije pomožnih sred- stev, predvsem barv, la- kov, maščob in podobne- ga. Čevljarski tehn.ki se izobražujejo v Kranju in na ta. poklic bi rad opo- zoril predvsem učence s področja Šentjurja. Tovar- na lahke obutve v tem kraju bo gotovo vesela, če se bo kdo navdušil za to stroko. Varilske tehni- ke danes potrebuje skoraj da vsako industrijsko po- djetje, posebno pa tisto, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih konstrukcij. Šo- la za izobraževanje teh strokovnjakov je mlada, stara komaj dobrih šest let tn zato morda manj poznana. Potrebe pa so velike in poklic ima še veliko bodočnost. Slovenci imamo tudi ko- šček obale ob Jadranskem morju in prav zato pri- čakujemo, da se bo nekaj fantov odločilo tudi za poklic pomorščaka. Šola je v Piranu in usposablja učence za plovbne tehiuke. In ladijske strojne tehni- ke. Kandidati morajo bi- ti za silužbo na morju, kar bo ugotovil zdravnik v ambulanti za pomoršča- ke v Kopru. Posebno je pomemben vid in sluh. Ne smemo zanemariti tudi tekstilne tehn ke. Naj omen m samo tovarno Me- tka v Celju, tekstilno to- varno v Preboldu, Koz- jem, tovarno volnenih odej v Škofji vasi — in tudi mnoge konfekcijske tovarne. V vseh teh po- djetjih bodo potrebovali strokovnjake, ki bodo us- posobljeni kot predi Iski, tkalski, pletilski, tekstil- no-kemijski in konfekcij- ski tehniki. Te šole so v Kranju in Mariboru. S tem seveda niso izčr- pane vse možnosti šolanja za tehniške poklice. Tu so še aranžerski tehniki, prometni, živilski, stek- larski in dmgi. O Kmetij- skih tehnikih pa bom pi- sal drugič, ko bo celoten prostor namenjen samo šolanju strokovnjakov v kmetijstvu. V zadnjem času mj je nekaj fantov pisalo n pro- silo za informaoLje o šo- lanju za poklice, Ki jiih potrebujejo na že.eznici. Brankotu m nekaterim sem odgovoril in upam. da so zadovoljni z infor- macijo. Za vse ostale pa bom v enem od prihod- njih člankov namenil ne- kaj prostora tudi šolanju in zaposlovanju pri želez- nici. ZA KRAVO NE VEM Testiranje za priH razred šolanja je med bodočimi učenci že vpeljana stvar. Testi, ki jih otroci opravljajo, pa toliko bolj. Učitelja elementarke opozarjajo na psi-^ hološke in sociološke probleme vsakega posameznega učenca. Tako je test nekega dekletca pokazal, da ne pozna domačih živali, da ne ve, kaj je trata, livada, travnik, ker je vedno slišala le za zelenico. Dekletce se je rodi- lo v mestu, tu živelo, v družini z visokim standardom in ni vedelo, da je nekje dežela, kjer se pasejo krave, ki povržejo teličke, da živi petelin, ki ima družico kuro. Poznala pa je male piščančke, ker jih je videla na trgu. Ker je analiza testa pokazala, da deklica m sociolo- ško zrela za prvi razred, je nad tovarišico, ki je teste delala, privršel, njen oče. Mlad, uglajen gospod, oprav- ljen brezhibno po zadnji modi, ki jm ni mogel razumeti, da je bila njegova deklica odklonjena za prvi razred. »Moja Maja veliko stvari pozna, gleda televizijo, se uči tujega jezika. Vi pa pravite, da ni sposobna za šolo,« je rohnel na neprizadeto tovarišico. »Namesto, da tu divjate in se sklicujete na svoje zve- ze, peljite raje otroka v naravo, da bo začutil iitrip življenja. Ne pozna ne krave, ne trave, veliko pa ve o leopardih, ponijih in skunkih. Vse to je videla v Dak- tariju, na televiziji, ne pozna pa sveta, v katerem živi.« Pedagoginja je mogočnežu to mirno razložila in sku- šala vplivati nanj. f^jegovo dekletce je čakalo pred vra- ti, ker je prišel na posvet z njo, da bi dokazal, kako dobro otrok govori angleško. Pa je naletel na učite- ljico, ki je vrsto let že delala z malimi otroki. Pozna jih v obist, pozna tudi starše, zlasti take, ki so pripravljeni otrokom nuditi vse, razen — LJUBEZNI. Ko se je skorja z mladega strokovnjaka začela lu- ščiti, ko mu je učiteljica le po drobtinicah dokazala, da nima prav, je sklonil glavo in obljubil, da bo svojo Majo odpeljal na travo, v naravo. Intervju i Jožetom Rajhom ^^^^^ ^^^^^1 ^^^^^^^ sm^^^L ^^^^^^ ^^s^ ^^^^^^ ^^^^1 ^1^^^^ i^^^^i^ ^^^^^^^^ ^^1^^^ ^^^^^^ Jože Rajh je 28 letni strojni tehnik, vodja strojne delavnice v laškem TIM. Njegov oče je bil rud- niški kovač in sin Jože je pri podobnem delu, le manj preprostem. Član ZK je Jože postal v JLA med češko situacijo. Je sekretar konference ZK v združenem podjetju TIM. Ima zaposleno ženo, dva otro- ka in mansardno stanovanje v hiši ženinih staršev, ki pa sta si ga z ženo uredila na podstrešju z lastnim delom in denarjem. Na zadnji seji občinske k(7nference ZK v občini je bil Jože Rajh izvoljen za delegata na 7. kon- gresu ZKS. NOVI TEDNIK: Niste pre- več skromni, ko trdite, da ste strukturni delegat, da ste Izbrani bolj zaradi križanja naključij, kot zaradi vas sa- mega? JOŽE RAJH: In vendar mislim tako. Kadrovsko na- čelo je gotovo bilo in je, da mora biti na kongresu sesta- va delegatskega zbora podob- na strukturi članstva ZK, ozi- roma družbeni strukturi, še- le ko so bili znani ti elemen- ti za moj delegatski mandat, da sem iz industrije, da sem te starosti da sem celo med miaj.šimi po stažu v ZK, predvsem da delam v nepo- sredni proizvodnji, šele po- tem sem iz evidentiranca za- čel »zoreti« v kandidata. NOVI TEDNIK: Strojni tehnik ste. Zakaj se smatra- te za delavca iz neposredne Proi/Aodnje" J02E RAJH: Prvič zato. ker delam neposredno tam, ijer nastaiaio določene ma- terialne dobrine, da imam opraviti s takoimenovanimi predmeti dela. Navsezadn-e. Sodelavci so mi priča, da ''moramo p<-gosto vsi z roka- poprijeti, če je treba. De- lavnica ni obrat s serijsko proizvodnjo in tu mora pred- I>ostavljeni znati tudi nare- •^ti tisto, kar je predmet l^roizvodnie Novi TEDNIK: Sest let komunist spremljate in sodelujete v delu Zveze ko- munistov. Kaj mislite. Ima ZK kot idejno-politična sila tisti učinek in veljavo, ki si jo Je sama zadala s svojim programom, s kakršno je za- dolžena kot vodilna sila de- lavskega razreda? J02E RAJH: Da ne bom teoretiziral. Ima jo. Tako dolgo kot sem komunist pri- bližno tudi traja bitka za preusmeritev in za razvoj na- šega kolektiva, za boljši ju- tri hudajamskih »knapov«. To bitko je Izbojevala do današnje stopnje v prvi vr- sti Zveza komunistov, seve- da ob podpon vsega kolek- tiva, ki je bila iz leta v leto močnejša. Pa se je bilo tre- ba v kolektivu boriti, dopK)- vedovati, prepričevati. NOVI TEDNIK: In danes? Tovarna stoji. rudar.Jenje, če- prav dražje. Je spet zelo ak- tualno? J02E RAJH: Seveda tudi danes. Prvič te partija v ko- lektivu tista, ki niti trenutek ne izgubi izpred oči seda- njih težav in nevšečnosti ter se z njimi vztrajno spopada. Nadalje si ZK v kolektivu vendar neprestano prizadeva, da bi Se delavci čim bolj strokovno tn družbeno izob- razili, da bi bih kos zahte- vam proizvodnje kot nalo- gam v delavski samoupravi. NOVI TEDNIK: In če pre- idemo od organizacije kot ce- lote k posameznikom, k čla- nom ZK, So vsi po pismu in drugih pomembnih partij- skih dokumentih do današ- njega dne našli sami sebe v osno\Tiem okviru politike ZK? J02E RAJH: Smatram, da je velika večina spoznala, kaj je v tem trenutku delo ko- munista in njegova odgovor- nost. Toda vsi še ne. Med temi spet moram narediti razliko, ki pa ne opraviču- je. Nekateri premalo vedo, premalo berejo, premalo se izobražujejo, da bi razumeli, da bi bolje delali in bili učin- kovitejši . . . NOVI TEDNIK: Preseliva se kar h konkretnemu. Ko so rudar.ji čisto po nepotreb- nem zagnah hrup okoli raz- prave o družbeni fn splošni potrošn.ji — kdo mislite Je kriv za to? JOŽE RAJH: Najprej nepo- sredni vodilni delavci med rudarji, ki sami zelo slabo pozjiajo naš s stem in ustav- ne spremembe, pa so prvi dvignili nrup okoU stvari, ki bi jim morale biti jasne. Nič čudnega, če so jim rudarji pritrdili. In prav je da ste spomnili na ta dogodek. Tre- ba je namreč reči, da je večja družbena orientiranost in posluh drlžnost vseh vo- dilnih, pa č^ so člani ZK ali niso. K temu moramo težiti, pa če ne gre s spremembo pri ljudeh samih, potem pač z menjavo ljudi. No, poleg tega je bila takrat vmes tu- di neka dezinformacija, kar pa je drugfi zgodba. NOVI TEDNIK: Prej ste omenili razliko med člani ZK, ki niso povsem uravnani z linijo ZK? Katera je druga plat? J02E RAJH: To so tisti, s katerimi ZK še vedno ni do kraja razčistila in pomet- la, to so ljudje, ki dobro po- znajo pohtiko ZK, ki dobro poznajo naš sistem, vendar jim ni po volji tn ga na raz- lične načine hočejo obrniti po svoje NOVI TEDNIK: Opažate te pojave v svo,jem okolju, ali tudi drugje? J02E RAJH: Predvsem v širšem družbenem prostoru. Moram reči, da pri nas teh ekscesov ni To so pojavi, ki jih poimenujemo s tehno-bi- rokratizmom, z menažer- stvom . . . Recimo to, da na- še težave v TIM izhajajo iz dejstva, da na višjih nivojih nekateri zavirajo, delajo te zave. Res je družbeni in eko- nomski razvoj proces, toda ali nI na višjih ravneh odgo- vornost večja? NOVI TEDNIK: Kaj priča- kujete od kongresa? Katere, ga sklepa in dela resolucije si najbolj želite? Ne samo vi osebno, vsi komunisti v or- ganizaciji, predvsem pa de- lavci? J02E RAJH: Najprej čim prejšnji prehod na planiranje gospodarstva na novi osnovi, v skladu z novo ustaivo. 2e prej sem povedal, da se za- tika predvsem zgoraj. Mi- slim, da smo za to vsi dorž- ni čim prej čim več storiti, tako mi v bazi, toda v prvi vrsti vrh. Mi smo izkoristi- li vse samoupravne p>oti, do- govarjanja. Toda roko na za- vori drži nekdo drug — pa nihče, ki ga osebno poznam. No, in drugo, kar pričaku- jem, odločnost m zeleno luč za dosledno, brezkompromis- no uveljavitev delegatskega sistema. Kajti z • volitvami smo storili prvi korak. Ljud- je veliko pričakujejo, ' zdaj so na vrsti dejanja. Se tako bo trajalo več let, da se bo po metodološki, tehnični pla- ti vse uteklo, v nas samih v naši zavesti in hotenjih se mora prej. To, predvsem to pričakujem od kongresa in seveda še dolgo vrsto drugih rešitev ter sklepov. Se marsikaj je Jože Rajh povedal med svojimi odgovo- ri na vprašanja. Vendar pa vsega ni bilo mogoče zajeti v ta sestavek, ki naj pred- stavi delegata za 7. kongres ZKS, neposrednega proizva- jalca, mladega po letih in stažu, toda prekaljenega z delom, kar je bil razlog, da je kandidat za kongres. JURE KRASOVEC BREZ NT SE NE DA ŽIVETI Morda sem že nialo pozna, pa vseeno se vem želim za- hvaliti za izlet, saj sem bila zelo presenečena, ko mi je žreb naklonh biti en dan c vami. Bilo je zelo lepo, saj sem preživela dan brez skrbi in v prijetnem vzdušju. Vsem, ki ste se na ta ali oni način trudili, vam izrekam iskreno hvalo in želim, da to sreča- nje ne bi bilo zadnje. Ker pa sem vaša zvesta bralka, vam moram priznati, da mi roman Ciganka nadvse ugaja. Komaj čakam četrtka, da dobim časopis. Preberem rada vse, če le utegnem. Tu- di kmetijska stran mi zelo ugaja. Ker' pa preberem mno- go kritik zaradi zadnje stra- ni, vam priznam, da nisem nič proti, kot to pišejo neka- teri z grožnjami, da bodo od- povedali list in podobno. Jaz sem pa mnenja, da .se brez NT ne da živeti, saj nam pri- naša novice iz domačega kraja in okolja. Se enkrat se zahvaljujem za prijeten izlet. SEM KMEČKA ŽENA Tudi jaz sem naročnica NT in zvesta bralka vašega lista. Berem vse vaši stvari. Pisma bralcev so mi všeč, niso mi pa všeč kritike tovarišice Ra- hele na članek Volaska. Pri hiši smo tri družine in nikomur članek Kahele ni všeč Sem tudi kmečka žena pa .se mi zdi, da tudi to- varišica ne pozna kulture, ker tako kritizira Volaska. Tudi njeno mnenje ne spada v slo- vensko kulturo. Vaša zvesta bralka Krajnčovlanko PLANINSKO DRUŠTVO CIani Planinskega društva — mladinski odsek — Celje! Naš novinar vas bo prav rad obi- skal In pripravil zapis o va- ,šem' delu. Ko boste za sre- čanje pripravljeni, nas obve- stite! Urednik 10. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. marec 19744 Ml IN VOLITVE - Ml IN VOLITVE - Ml IN VOLITVE - Ml IN VOLITVE - Z VOLIŠČA ŠT. 48 KOMPOLE NAD ŠTORAMI Nedelja, 31. marca. Bližala se je četrta ura popoldne. Večina volilnih upravičencev Je že opra- vila svojo državljansko dolžnost. Na volišču se odpro vra- ta in v sobo stopi vsem dobro znani Matija Grač ner, po domače Štarbijev Matija, dolgoletni in Se vedno aktivni grobar v Kompolah. Možakar 74. let, upognjen od neštetih izkopanih grobov, prepo jen z vlago in okusom po sveži zemlji, pristopi h k-j- misiji, pozdravi in Izjoči opravičilo svoje žene, da predsedniku majhen listič, da bi naj zanjo volil mož. Vsi poznamo teto Mic- ko. Pa smo si bih skoraj enotni, da naj zaradi bo- lezni namesto nje voli Ma- tija. Pa ni bilo tako. Nje- no skromno pa vendar časti vredno pisanje Je sporočilo komisiji, da bi rada volila, da pa ni dobi- va vabila, in se zato po- vsem upravičeno čuti uža- ljeno. V skromnih vrsti- cah, s preprostimi beseda- mi, je povedala, da se čuti enakovredno in da bi rada opravila volilno dol- žnost, da bi rada volilH delegate Nmam namena, da bi raziskoval, zakaj ni dobila vabila za volitve bolj se mi zdi primemo, da opo- zorim na primer držav- ljanke, ki Je pri svojih 75. letih izrazila voljo, ze- ljo in potrebo, da sodelu je pri izbiri delegatov. Lahko Je za zgled! Vlado Renčelj, železarna Store STANKO DROFENIK Je s Hajnskega. 2ivi in dela na kmetiji x družino. Imajo sedem hektarjev zemlje, zato Je na nedeljsidh volit- vah z največjim zani- man,)em glasoval za delegacijo kmečidh proizvajalcev. Pričaku- je še boljše razumeva- nje za kmeta, pred- vsem v možnostih na- bave mehanizacije za delo. STANKO fVIAJER je doma iz Kačjega dola pri Kristanvrhu. Doma Je sicer s lanetije, ven- dar dela v Mestinju pri lesni industriji •Bohor«. »Prepričan sem, da bodo delegati bolje delali, kot prej- Snji odborniki, saj ima- jo boljše možnosti za predelavo gradiva, ki bo na dnevnem redu v občinski skupščini.« PETER KLENOVSEK Je prišel na volišče v Senovici v zgodnjih Jutranjih urah. Zapo- slen je na železnici, kjer je strojevodja, za- to ga bo zanimalo predvsem delo zbora krajevnih skupnosti. Bil je vesel, ker so se volivc: dobro odzvali in kmalu opravili svo- jo državljansko pravi- co in dolžnost. Žalec VOLITVE - PRAZNIK Nedeljske volitve v žal- ski občini so bile ljudski praznik. Na .vseh voliščih je bil vrvež nepopisen, krajevne skupnosti so med seboj tekmovale, ka- tera bo prva opravila vo- litve, katera bo imela lep še okrašena volišča ... Kar zadeva udeležbo, so bile volitve popoln uspeh. Od 23.407 volivcev, ki so volili svoje delegate v zboru krajevnih skupno- sti in družbeno-političnem zboru. Jih Je volilo 22.640 ala 97 odstotkov. Kot je bo že v navadi, so se naj- bolje odrezali v manjših in odročnejših krajevnih skupnostih. V Galiciji Je volilo 98 odst. volilcev, na Gomilskem 99, v Trnovi 98, Grižah 96 itd. Od veli- kih krajevnih skupnosti so se najbolj izkazali v Pre- boldu (98 odst.), \j\ na Polzeli (97 odst.), najslab- ši odstotek udeležbe pa so zabeležili v Taboru (90) ter Šempetru in Žalcu (94). Tudi kmetje, ki so voli- li svoje predstavnike v zboru združenega dela, so se dobro izkazali. Od 4192 volilcev jih je volilo 4090 97 odstotkov. V krajev- nih skupnostih Andraž, Gomilsko, Letuš, Liboje, Prebold, Ponikva, Petrov- če. Trnova in Vinska go- ra so volili prav vsi upra- vičenci. V 2alcu in Bra- slovčah jdh je volilo 99 odstotkov, v Šempetru 98, v (Grotovljah in na Vran- skem 97 itd. Najslabše so kmetje volili v Polzeli, kjer 90 zabeležili 8&od- stotno udeležbo. Morda še nekaj cvetk. V Grižah je med prvimi volil najstarejši krajan — »griškd ata«, ki jdh šteje že krepko čez 80. Za to priložnost je seveda oble- kel »ta masni gvant« in vsi so z občudovanjem zrli v krepkega možaka, ki je že okoli 6. zyutraj čakal. Kdaj bodo odprli volišče V Andražu Je vo- lilni odbor dolgo čakal le Se na starejšo ženičko, ki se d/ in ni prikaza"ia na voliSču. Povedali so jim, da je odšla prej še na »posvet z najvišjim«. Ta »posvet« je trajal tja do 5 ure popoldan in ko se Je ženska končno le po Javila na voMSču, ni bila deležna ravno lei)ega spre- jema. V Creti nad Vran- skim Je volilni odbor že ob 12. url zaključil z vo litvami. Odbor volišča se- veda ni zaprl. Posedli so na hlode pred njim m ob Jedači In prijača, ki so Jo s seboj prinesli volilni, se Je volilni dan sprevrgel v pravi ljudski praznik. Žal- ska mladina, ki je prevze- la na svoja pleča urejanje volišč. Je med seboj tek- movala, katero volišče bo najlepše. Posebna komisi- ja je obiskala prav vsa vo- liSča in ob koncu prizna- la, da ne ve, kje Je naj- lepše. Povsod Je bilo na moč lepo, svečano in pri- jetno. Mladi so se resnič- no odrezali. Pa še to. Prvi so z volitvami končali krajani Orlove vasi. 2e nekaj minut pred pol os- mo so tu volili vsi volil- oi. Branko Stamejčič MARTIN JE PRIŠEL Se lansko pomlad so avtomobilisti na gla-vtii cesti iz Celja proti Voj- niku srečevala in prehite- vali v nevarnih zavojih skozi Smarjeto vitkega moža s košatimi belimi brki. Martin Lapornik je še pri 97-tih letih sleher- no jutro koračil proti So- tovškovi gostilni na svoj obvezni frakcije ali dva. Od časa do časa je jezno udarU s palico ob asfalt in zažugal s prosto roko, hud nad smrd^ pločevi- no, ki ga je iz dneva v dan vse bolj odrivala s ce- ste. Martin se je pvožvižgal na prometne predpise. »Sem in bom hodil po desni strani. Moja hiša Je na tej strani in tudi gostilna. Kaj bi križaril čez cesto in si daljšal pot.« Nasploh ima Lapo mi- kov Martin svoje muhe In navade. Zdravnika bi kap, ko bi slišal, da Mar- tin solate še pogledati ne mara, da se mu »borovo« meso na moč upira. — »Mastno mora biti, da zdrkne!« — in da še da- nes, na pragu svojega sto. letja vsak dan obvezno po- spravi pol litra domačega žganja. »Da, prav ste slišali, res pol litra. Za potrebo. Vča- sih so ga več«, pravita Martinov vnuk Anton Glo- bo vnik in njegova žena Sonja. »Saj bi ga še zdaj liter ali dva, vendar jim ga toliko nočeva dati.« V nedeljo, na dan voli- tev je Tone zjutraj ome- nil dedu Martinu, da bo tudd zanj izpolnil glasov- nici. »Ne, sam pojdem! Pe- ljal me boš. Težko bi sam po tej cesti.« »Glejte, Martin je pri- šel!« Na volišču pri Sotošku so volilci in volilna od bora spoštljivo obmolkni- li v globokem spoštova- nju pred visokimi leti kle nega moža in zaveolna uve- ljavitev delegatskega sistema. Srečanje z dvema izvolje- nima delegatoma celjske po- družnice Ljubljanske banke: dipl. inž. Nikom Kačem in Valerijo Mihelič. Prvi na delu v direkciji za kreditiranje in- vesticij^ druga referentka za kadre. Oba pa med prvimi, delegati in zato pred prvimi delegatskimi nalogami in pro- blemi. »Funkcijo delegata spreje- mam 2 veliko odgovornostjo. Prav tako se dobro zavedam nalog, ki so pu-ed menoj in nami,« je ugotovil Niko Kač. »Lahko bi ponovila to mi- sel in dodala, da se prav v tem času močno ubadam z mislijo, kako bomo delegati in delegacije na konferenci več delegacij in potem na Valerija Mihelič občinski skupščini vsklajeva- li naša stališča, interese. Gre za odgovorno nalogo in za bistveno drugačen položaj no- vega delegata od dosedanje- ga odbornika. Ce se je moral doslej en odbornik spoznati v vseh problemih, bo zdaj- bistveno drugače. V razpra- vo bo posegel tisti, ki mu je določeno vprašanje blizu. Tako ali drugače. Ne glede na to čutim, da bo vsklaje- vanje izredno odgovorno in skoraj bi rekla^ da si tega dela še ne morem prav pred- stavljati.« »Kako ocenjujete zavzetost banke pri reševanju gosp>0- darskih vprašanj regije?« NIKQ ICAC:. »Ne glede na Niko Kač to, da sem član tega kolek- tiva, moram leči, da je ta odnos aktiven in seveda v skladu z možnostmi, ki jih naša banka ima. Moje delo je konkretno v analizi inve- sticijskih zahtevkov in poz- neje tudi v spremljanju izva- janja investicij. Težav ne manjka. To niso samo slabo utemeljeni zahtevki po poso- jilih, marveč tudi podražit- ve, ki večkrat postavijo inve- sticijo v težak položaj, še zla- sti, če se predolgo vleče. Si- cer pa smo aktivno in uspeš- no sodelovali pri sanacijah mnogih podjetij. Prav tako sodelujemo s precejšnjimi sredstvi pri vlaganjih na go- spodarsko manj razvitih ob- močjih in podobno. Iz prak- se lahko nadalje povem^ da dajemo premalo, pri tem mi- slim na družbo kot celoto, na inovacije, zlasti v gospo- darstvu. Imam občutek, da dosti prej najdemo sredstva za nakup slabe in preživele tuje licence kot pa da bi da- li domačemu strokovnjaku spodbudo, da išče v proiz- vodnem procesu nova in bolj- ša pota.« »In kje so ključni kadrov- ski prolalemi v kolektivu?« VALERIJA MIHELIČ: »Ve- liko težav imamo zaradi po- manjkanja kadrov. Težko jih namreč dobimo. Z.adevo re- šujemo perspektivno s šti- pendiranjem. Imamo kar 42 štipendistov na srednjih in visokih šolah, predvsem pa na srednjih ekonomske ^e- ri. V kolektivu nas je 83 od- stotkov žensk. Tudi ta poda- tek pove, kam je usmerjeno naše delo. Stanovanjsko vpra- šanje imamo v glavnem re- šeno. Letos bomo razpolagah s štirimi novimi stanovanji. Razen tega imamo urejeno družbeno prehrano, lastne počitniške domove itd. Naša skrb je še posebej usmerje- na do matere. Skratka, vse te probleme rešujemo sproti in hitro, kolikor se le da.« M. B. Prejšnji četrtek .je obiskala Pionirski dom Cvetke .le- rinove v Celju Marica Frece, znana družbenopolitična delavka in borka, ki je pripovedovala pionirjem o težkem boju in delu naših ljudi med narodnoosvobo- dilno vojno. Pionirji so jo z zanimanjem poslušali, v pismo, ki ga je poslal našemu uredništvu učenec Urban Skornšek, pa je zapisal: »Veliko je bilo žriev — tega ne bomo nikdar pozabili!« DELO V NARAVI ST.\>rt<.\ KOLAR (49) IZ BOČNE PRI GORNJEM GRA- DU, je KV gozdna delavka. Gozdarsko kvalifikacijo si je pridobila pred 18 leti. Sicer je že 25 let v službi pri gozd- nem obratu Gornji Grad v okviru GLIN Nazarje. In kaj nam je povedala Stanka Kolarjeva? »Prej sem bila zaposlena 15 let v Strojniku pod Ščavnico, pozneje 6 let v drevesnici v Novi Štifti. Gojenje dreves je postalo nerentabilno, ker se teren ni dal povečati, na majlmi površini pa stro,jno obdelovanje ne bi bilo racio- nalno. Tako sem zdaj zaposle- na na Menini planini, kjer po- leti opravljam gojitvena dela (pogozdovanje, čiščenje, že- tev grmovja), pozimi pa Je delo v kuhinji planinske goz- da^ke koče. Delo opravljam z veseljem, posebno v poletnem času je lepo v planinah in gozdovih, PEPI MIKLAVC POLEMIKA Neumestno bi bilo dvomi- ti v humane namene novi- narjev nekaterih slovenskih časnikov (Delo, Jana, Večer in nekaterih drugih), ki so t objavo različnih verzij »re- snice o primeru nedoletne Mojce Eržen« dali zadevi iz- redno publiciteto in. tako vplivali na širok odziv jav- nosti, številna pisma, s ka- terimi občani izražajo svoja mnenja, predloge in stališča pa narekujejo, da v doslej objavljenih člankih predstav- ljeno »resnico« prikažemo tu- di z druge plati in s tem prispevamo svoj delež k ob- jektivnemu informiranju jav- nosti. Ne navsezadnje nas k temu vodi dolžnost, da kot socialna služba preprečimo nadaljnje, doslej čestokrat preuranjene in v mnogočem pretirane napade na očeta in mačeho mladoletne Mojce. Prepričani smo, da je od njiju v veliki meri odvisna srečnejša in lepša Mojčina Prihodnost. Najprej želimo nanizati ne- katera dejstva, ki naj že Uvodoma odgovore na vpra- šanja, »ali je socialna služ- ba pri Občinski skupščini Srna rje pri Jelšah — opra- ^la to, kar bi morala in kar 'Judje Od nje upravičeno pri- čakujejo«. S »primerom« Mojce Er- žen smo se srečali prvič v "iiesecu avgustu 1973. ko smo telefonsko sporočilo dr. Vregove, v katerem je izra- bila domnevo, da želita star- ca Mojco umoriti, zaradi če- ^^■r jo namera/a ugrabiti, od- ^li v Lesično. Pred tem smo ^speli dr. Vregovo prepri- ^sti, naj samovoljno ne ukre- '^e ničesar in jo seznanili z ^•^onitimi možnostmi za f>o- ^fedovanje, če bi blo to po- ^febno. , Kljub obširnim F>oizved- o družinskih razmerah ^J^ine Eržen, preverjanju •'^gojev, v katerih je živela nedoletna Mojca in domnev oz. sumov, (o katerih nas je informirala dr. Vregova), da starša mučita otroka, nismo mogli ugotoviti ničesar, kar bi utemeljevalo umestnost oz. nujnost ukrepov. Naj do- damo, da smo s tem v zvezi kon'-.aktirali s širokim kro- gom občanov, ki so nam ne- dvomno želeli pomagati. Kljub prepričanju, da in- tervencija ni potrebna, so po- samezni socialni delavci pri opravljanju drugih nalog na območju Kozjanskega redno kontaktirali z občani in tako spremljali življenje družine Eržen, še posebej male Moj- ce. Oktobra 1973 smo sprejeli dopis Centra za socialno de- lo občine Ljubljana Center, ki na podlagi informacije, sprejete iz novinarskih kro- gov, da mačeha Mojce ne mara in z domnevnim očeto--; vim pristankom, ponuja po-' moč pri oddaji Mojce v po- svojitev. Ko smo o takšni možnosti obvestili očeta in mačeho, sta razgovore o morebitni posvojitvi odločno odklonila. Novembra 1973 nas je Kra- jevna skupnost Lesično ob- vestila o domnevnem muče- nju Mojce, ki jo bo treba zaradi pretepenosti zdraviti v bolnici, nato pa čim prej oddati v rejništvo. Podrob- nejše informacije bi naj do- bili pri bivši ravnateljici os- novne šole. Ta pa v dopisu navedenih trditev ni mogla potrditi. Istočasne smo z vpogledom v sodni spis, kjer je obravnavana Mojcina ma- čeha, ugotovili, da tudi tu ni dokazov, ki bi opraviče- vaU naše ukrepanje. Dne 19. 12. 1973 sta se pri socialni službi zglasila za- konca Eržen ter prosila za pomoč pri vrnitvi Mojce, ki sta jo 14. 12. 1973 oddala V varstvo neki družini v Hrast- nik^ kjer se nameravata v kratkem zaposliti. Dne 18. 12. 1973 sta hotela Mojco obi- skati, vendar sta izvedela, da Jo je dan prej 17. 12. zvečer odpeljala dr. Vregova samo- voljno v Kozje. Takcj sta se vrnila v Kozje, zahtevala otroka, vendar ga nista do- bila. Svetovala smo jima, naj prosita za fK>sredovanje pri- stojno tožilstvo v Celju, kar sta tudi storila. Pri nadalj- njem delu smo upoštevali od pristojnega organa dane na- svete. Sociahia delavka je ob asistenci dveh miličnikov skušala prepričati dr. Vrego- vo, naj ji izroči otroka. Tega ni uspela doseči. Vrnila se je na delovno mesto z dr. Vregovo, ki sta jo spremljali dve medicinski sestri z Moj- co. Pred tem sta se vrnila iz Celja tudi zakonca Eržen in kategorično zahtevala Moj- co. Te pa jima dr. Vregova ni hotela izročiti. TrdUa je, da sta Mojco zaupala v var- stvo družini, ki 2^ to ni pri- merna (njenih izjav s tem v zvezi ne bomo navajali) in zagrozila, da bo odpovedala službo zdravnika v Kozjem, če Mojco ne damo njej. Na- stale situacije ni treba po- sebej opisovati. Vsekakor pa ni šlo za »petumo prepriče- vanje načelnika, da je otrok bolan in potreben nege,« tem- več za nekajurno prepriče- vanje zakoncev Eržen in dr. Vregove, da je za Mojco tre- nutno najbolje, da se do na- daljnjega odda v varstvo pri- merni družini. Končno je prišlo do očetovega pristan- ka in tudi dr. Vregova se je, vsaj na zunaj s tem sprijaz- nila. Zaradi trenutnih težav, ki sta jih imela zakonca Er- žen pri iskanju zoposlitve in stanovanja v Hrastniku in ker ni bilo mogoče takoj pre- veriti trditev dr. Vregove, da Je družina, ki je v Hrastni- ku čuvala Mcjco, neprimer- na, smo smatrali m še ved- no smatramo, da je bilo na- še stališče pravilno. Dne 20. 1. 1974 smo ob iz- redno angažiranem sodelova- nju socialne službe Skupšči- ne občine Hrastih ugotovili, da je družina, pri kateri je bila Mojca, znana rejniška družina. Doslej je vzgcjila že tri rejence, ki so kljub te- mu, da so že samostojni in odrasli (nekateri imajo že lastne družine), z njo v stal- nih in pristnih odnosih. Naslednji dan smo dobili tudi odgovor soc. službe Skupščine cbčine Skofja Lo- ka, preko katere smo preve- rili možnosti za morebitno rejništvo pri Mojčinem sta- rem očetu, kjer so jo že ne- kaj časa varovali. Tudi to mnenje je bilo ugodno. Dne 25. 1. 1974 sta zakon- ca Eržen vrnila Mojco' v Hrastnik k družini, od kate- re je bila odpeljana. Oče se je zaposlil, delno so rešili svoj stanovanjski problem, Mojci pa posveča sedaj po- sebno pozornost pristojna so- cialna .služba. O rezultatih morebitnih drugih vlog in opozoril, na katere se sklicuje dr. Vrego- va (menimo, da gre' za spo- ročila o Mojcinih »namerno« povzročenih poškodbah), bo morala povprašati organe, ka- terim so bile naslovljene. Toliko o delu socialne služ- be. Bojimo se, da so naša po- jasnila »administrativna, hla. dna in kruta«, zlasti še, ker ne potrjujejo vnaprej pri- pravljenih »resnic«. Prepri- čani smo, da z njimi vsaj delno pojasnjujemo našo pri- pravljenost pomagati nedo- letni Mojci in zakoncema Er- žen iz trenutno neurejenih družinskih razmer, kar nam je pred nedavnim tudi uspe- lo. Rešitev seveda ni takšna, kot je to pričakovala dr. Vregova, saj ni v skladu z njenima osebnimi stališči in željami. Nedvomno bo naše pojasnilo povod za nadaljnje prikazovanje. dejstev in oko- hščin, ki potrjujejo ali pa negirajo naša stališča, zato želimo ponovno poudariti na- slednje: — pri reševanju »primera Mojce Eržen« socialna služ- ba ni našla okoliščin in dej- stev, ki bi v skladu z veljav- nimi predpisi utemeljevala uraden poseg v družino Er- žen, temveč so bila vsa na- ša prizadevanja usmerjena k cilju, pomagati mladi druži- ni iz trenutno neurejenih ra- zmer; , — tudi v primeru, če' bi bilo Mojco možno in potreb- no oddati 7 rejništvo, bi mo- rala socialna služba predhod- no raziskati, ali rejniki da- jejo jamstvo za normalen psi- hofizičen razvoj otroka. Ugo- dni materialni pogoji rejnika so pri tem samo del kom- pleksa vprašanj, na katera je treba najti odgovor; — socialna služba mora pri svojem delu iskati objektiv- no resnico, ki jo Je včasih žal, težko najti. Vsekakor pa. ne sme njeno delo temeljiti na enostransko prikazanih' dejstvih in osebnih željah, pa čeprav bi to bistveno poeno- stavilo delo n odvrnilo od nje neobjektivne obsodbe in ocene; — sprva .smo želeli sezna- niti slovensko Javnost le z nekaterimi dejstvi, ki po na- šem mneju sama po sebi vplivajo na javno mnenje. Zal pa nas odmevi na objav- ljene članke zavezujejo, da nekoliko posežemo tudi v ozadje zadeve. Vsi cenimo prizadevanja dr. Ruže Vreg kot zdravnika v naj- bolj odmaknjenem in zaostalem delu naše občine. Njeno delo ji- toliko bolj dragoceno, saj smo doslej beležili na tem območju izredno fluktuacijo zdravstvenih kadrov. To pa še ne pomeni, da ima vedno In povsod prav. čudi nas. da je kljub doslej intenziv- nemu sodelovanju z nami, kljub dobremu poznavanju socialne pro- blematike v občini in našega de- la pri njenem reševanju naen- krat postala tako strog in neob- jektiven kritik. Mar ni mogoče smatrati njene, javno podane iz- jave, da smo v primeru Mojce Eržen ugotovili le: »da imajo do- ma čisto in da ima Mojca na razpolago mleko in igrače«, kot namerno izkrivljanje dejstev z namenom, da s tem doseže svoj namen? Ob tem pa pozablja po- vedati, da je pred tem želela Mojco posvojiti, da je navezala zaradi tega stike s starši, ki pa o tem niso hoteli razpravljati. Sele pozneje, ko je s svojimi obtožbami o Mojčinib namerno povzročenih poškodbah povzroči- la, da je postalo življenje druži- ne Eržen nevzdržno, ji je to sko- raj U2>peIo. Ko se je tudi ta mož- nost iz.jalovila, pa je prišla na vrsto socialna služba, ki bi naj pomagala pri uresničitvi njenega cUja. Kljub grožnji, da bo zapu- stila mesto zdravnice v Kozjem, če Ji ne »dodelimo« .Mojce, ji nismo mogU pomagati, čeprav smo tvegali, da tako za določeo čas odvzamemo občanom zdrav- stveno varstvo. Njene poznejše, samovoljne reakcije so znane in jih ne kaže ponavljati. Čvrsto vztrajamo na stališču, da »dode- ljevanje« otrok ni metoda social- nega dela, kakor tudi, da so že- lje in trditve posameznikov pre- malo za tako pomembno dejanje, kot ,je uraden poseg v družino. »Resnice« dr. Ruže Vreg so tre- nutno nedvomno trdnejše in ver- jetnejše od naših, saj se Je iz- redno potrudila, da je temu tako. Zastavila je ves svoj vpliv in ugled, da bi prepričala javnost o Mojčinem »trpljenju« in »krivi- cah«, ki so jo doletel potem, ko je vzela reS;vanje zadeve v svoje roke. Pri tem ni izbirala sredstev, saj je z enim zamahom razvred- notila dolgoletna prizadevanja na- še socialne službe pri reševanju problcniatike, ki je v naši. manj razviti ^bčini, izredno obsežna in težka. Ob koncu samo še to: zaveda- mo se dejstva, da naše delo ni in tudi v prihodnje ne bo moglo biti bre/ napak ter pomanjkl,ji- vosti, saj to že samo po sebi iz- haja iz izredno kritične in obsež- ne socialne problematike v ob- čini, v primerjavi s kadrovskimi in drugimi delovnimi pogoji so- cialne službe. Kljub temu pa pri- čakujemo v bodoče objektivno vrednotenje našega dela. zlasti ta- krat, ko se naše odločitve in sta- lišča razlikujejo od sul)jektivno pogo.icnili rilifv in nestriniih reak- cij posameznikov. Od.sek za zdravstveno in sociiUio varstvo Skupščine občino fimarje pri Jelšah 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 13 — 4. april I974 pisma ZLOBNO NA- TOLCEVANJE Ubogi kozjanski kmetje, ki jim zdravnica jemlje dragoceni čas za ceplje- nje proti epidemiji! Zelo sem razočaran nad vašim listom, fci objavlja tako žaljiva pisma, s ka- terimi dela veliko »uslu- go« Kozjanskemu, saj bo- do zdra-/niki kar »drli« v te kraje. Kdo ve, kakšnih živcev bi bil »berlinski Slovenec«, če bj ga dan za dnem na človekoljub- nem in plemenitem izvr- ševanju službe čakalo v več čakalnicah p>o 50 pa- cientov Ne samo zdrav- nica, tudi smrt včasih jemlje ubogim kmetom čas, zlasti ob epidemijah. Ne napihnjenemu zdoVn- cu. plemeniti, čeprav morda »živčni« zdravnici smo Kozjanci hvaležni za njeno delo. ALBIN PRAH, Kozje PIJANCI Dvignimo čase, vince je sladko in si zapojmo veselo zdravico! Vse smo izgubili, kar smo imeli, vse_ smo izgubili, kar nismo Jmeli, življenje pa terja svojo pravico. Trije pijanci v krčmi sedijo. pijejo, pojejo, se veselijo. In ko odbije ura deset, izgine za njimi vsaka sled. Zaklel je krčmar, ker plačali niso, a zjutraj jih našel ;e speče pod mizo. LOJZE PLANINŠEK ZAHVALA Ob požaru, ki nam je uničil gospodarsko poslop- je, so ram zelo požrtvo- valno pomagale gasilske čete. Zelo se je izkazala gasilska četa Ločica, ki je organizirala prevoz mate- riala, prav tako pa so prizadevno pomagale ga- silske čete' ■ na območju Polzele in okolice. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Posebej še Tovarni noga- vic Polzela za dano po- moč in vsem kmetom, ki so mi darovali seno ali pa dali denarno pomoč. Koširjevi NAŠA ZEMLJA Zemlja naša, zemlja rodna, naš ponos in upanje! Kaj storila si otrokom, da od tebe tak beže? Vsak v mesto se ozira, kjer dim s tovarne se vali, da tam si najde srečo svojo in po njej le koprni. Griči, travniki, planine kličejo vas: pridite na- zaj! Obljubljamo vam son- ce ^ srak in raj, vi pa še čakate. Zakaj? Rozika Gologranc SPOROČITE Ml Kot vaš star naročnik bi rad bralce nekaj vpra šal. Slišal sem, da invalidom ni treba plačati radia in televizije. Sem invalid, živ- čen iz partizanov, doma pa sem si odrezal vse pr ste na desni roki. Zato sem invalid I kategorije, če kdo ve kaj več o tem, ga prosim, naj mi sporo- či. M. B. Prožinska vas Odgovor: To seveda ne bo držalo. Pri naročnini so na RTV neusmiljeni. NAROČE NAJ EVO IN ADAMA Na dopis Rahele glede nagic bi vam tole odgo- voril. Sem 12 let poročen, oče štirih otrok od 11 do 4 let. Zato bi vas prcsil, če bi res bilo manj »na- gic« v našem časopisu, ker ga pri hiši vsi radi beremo. Rajši bi imeli kaj drugsga, bolj pametnega, ker za nagice nismo stari pa tudi ne premladi. Ti- sti pa, ki imajo to radi kakor Rahela^ pa naj si naroče Evo m Adama, da bo nasičena želja po na- goti. Sem vaš naročnik že od začetka, ko je bil še Celj- ski tednik In upam, da se zaradi nagic ne bomo razšli. Pišem tudi v ime- nu več bralcev in prosim, če je mogoče, upoštevajte mojo prošnjo. Vaš Janez PROŽINSKI GASILCI Tudi letos smo žene praznovale mednarodni Dan žena, Prožinski ga- silci pa zmago nad željo, ki je bila izrečena prav na lanskole''nem dnevu žena. Žgoče avgustovsko son- ce je barvalo hrbte pro- žinskim gasilcem, ki niso klonili, pač pa vneto gra- dili nov gasilski dom. 4536 udarniških ur so žrtvo- vali, da smo se letos ob praznovanju lahko srečali v novih prostorih-. Marjan Tržan ni referent za kul- turo samo na papirju. Njegovo delo je bilo tudi letos prizadevno. Okoli sebe je zbiral mlade na- dobudneže, ki so s svo- jimi nastopi osvojili' pu- bliko. V imenu vseh, ki smo s prožinskimi gasilci pre- živeli lep večer^ naj v za- hvalo izrečem željo, ki je tudi njihova: zgotcviti dom in kupiti 600-litrsko motorno brizgalno. Skoraj si vam nisem upala pisati, ker tožite nad preobilico pisem. Pa sem se le opogumila. Za- radi gasilcev pa vas pro- sim, če lahko to objavite. Saj si zaslužijo, mar ne? Pa še priznanje za uspe- lo nedeljsko prireditev v celjskem gledališču sprej- mite od mene. Zbrano sem poslušala to oddajo in jokala sem zraven. Pa veste zakaj? Obe pesmi, ki so jih slavijenke zape- le na tej prireditvi, so nas učili tudi naša mama in smo za časa njihovega življenja te pesmi skupaj prepevali. Ni čudno, če ti takle topel spomin pri- vabi solze v oči. Ob »Sko- delici kave« pa si menda lahko damo kar vsi roko na srce. Nekoč sem na neki proslavi v Šentjurju slišala tudi to: Cankar Je samo enkrat v življenju mater zatajil, pa je to napakci celo življenje ob- žaloval. Hotela sem biti čisto kratka, pa se mi je kar preveč nabralo. Tolažim se z dejstvom, da nič ne zamerite. Sedaj pa res samo še lep spomladan- ski pozdrav. URŠKA UROŠ PISMO IZ ANGLIJE Oprostite mi, da se vam oglašam. Sem namreč bralec Novega tednika že precej časa. Zelo me za- nima vaš članek »Kam z vinom?«, intervju kmeto- valca Janeza Kačičnika z Lenko Vrabič. Kakor pravi Janez Ka- čičnik, se vino ne da pre- dati. Kaj m kje je vzrok temu? Ker. na svetovnem trgu po mojem mnenju pretežno prevladujejo ka- pitalistični interesi zahod- nega sveta. Odkupovaleč na veliko ni v, stanju, da odkupi vse od proizvajal- cev brez zagotovitve od- kupa potrošnikov. Zato imamo na eni strani ve- like zaloge vin, na drugi strani pa potrošnike, ki teh reči niso zmožni ku- piti. Tukaj, odkar je An- glija vstopila v evropsko ekonomsko zvezo, so se vse reči podražile za dve sto odstotkov. Čeprav dr- žave uvažajo blago v Bri- tanijo po isti ceni kot poprej, to velja posebno za socialistične države, postanejo cene zaradi ta- rife na uvoženo blago, ki so jih določili v »Brus- lju«, nesmiselno visoke. Potrebno je še dodati, da ta denar, ki ga zahod- na zveza finančnih špeku- lantov akumulira v ime- nu svobode in demokra- cije, uporablja za obram- bo sebe, ne pa potrošni- kov (delavcev). To so te- melji, na katerih stojijo tako imenovani interesi »celega zahodnega sveta«. Realnost zahteva, da išče- mo krivdo tam, kjer se skriva. MIHAEL TOMPLAK 4 Roxiiohne Terrace Leeds LS7 4JH PRISPEVAJMO SAMI Ko sem v zadnji števil- ki NT oral med pismi bralcev precej ostro oce- no izgleda mesta C!elja, sem ugotovil, da je to mnenje precej razširjeno tudi. med občani mesta samega. Kritika je torej na mestu, žal pa se prav malo naredi, da bi se vi- dez mesta spremenil. Vsi pričakujejo, da bo nekdo namesto njih uredil to, malokdo pa si prizadeva, da bi vsaj v svojem oko- lišu prispeval svoj mali delež. Morda samo toli- ko, da ne bi metal smeti vsepKJvsod, da ne bi hodil po poteh, kjer jih ni, da ne bi uničeval nasadov, razbijal svetilk in tako dalje. Vsi pričakujejo ne- koga, ki ga ni. Izgledu mesta pa občani sami in edino oni sami lahko da- jo pravo podobo s tem, da se zavedajo, da nosi del skrbi za to vsak po- sameznik. Tcrej složno — vsi. Menim, da bi se neka- ko pristopilo tudi k tek- movanju za lepši izgled mesta na način, kot je to uredilo Turistično olepše- valno društvo v Celju, ki daje priznanje za izgled oken. Hvalevredna pobu- da. Menim, da bi bilo prav, da tudi krajevne skupnosti pristopijo k tek- movanju za vzdrževanje snage ter da se temu od- zovejo vsi občani in da se prizadevnost posamez- nih skupnosti posebej upošteva tudi v proraču- nu občine. Sedanji izgled mesta se da rešiti le s prizadevanjem vseh obča- nov. Sklicevanje na- kak forum ali podjetje je tu STANE BOHINC, Žagaj škova 4, Celje NT JE V REDU Najprej vas moram po- hvaliti glede Ciganke. Tu- di jaz sem mislila na dru- go Ciganko, ki sem jo že brala, zdaj pa vidim, da je to nekaj čisto druge- ga. NT je čisto v redu, sa- mo pogrešam horoskop in pa radijski spored. Glede zadnje strani pa takole: strinjam se z bralko Rahe- lo, da naj zadnja stran ostane takšna, kot je. Saj je vendar zanimivo, kaj se dogaja p)o svetu. Ce pa kateremu res ne uga- ja, pa naj oči malo stran obrne. Saj tudi meni ne ugaja prav vse v NT. Po- litične stvari in šport bi prav nič ne pogrešala. Na kmetih se za take stvari ne zanimamo dosti, zato tudi ne razumemo vsega, pa kaj, ko pa vem, da druge to zanima in da za- radi mene vi tega ne bo- ste prenehali pisati, pa tudi jaz zaradi tega ne bom časopis odpovedala. Zato naj se Ljubezen F>o svetu še kar nadalju- je. Verjetno takšnih »sra- mežljivcev« ni veliko, da bi si na sliki ne upali po- gledati ženskih prsi. Kaj pa »ta prave«? ZOFKA ZIiMŠEK, Virštanj PRAVI NASLOV v vašem cenjenem listu ste abjavili razpi nagrad- ne igre »Podravkmi duka- ti«, po katerih je treba ovojnice z 10 vrečkami ali škatljicami pošiljati na na- slov 62 001 Maribor, pošt- . ni predal (brez številke). Dnevnik Delo pa v istem razpisu vabi, naj te ovoj- nice pošiljajo na naslov ■61001 Ljubljana, poštni predal 31. Dobro bi bilo, da v pri- hodnjem razpisu pojasni- te, zakaj je taka razlika v naslovih, oziroma kateri je pravi naslov. Bralec Odgovor: Naslov je ta- kle: Podravkimi dukati, 82001 Maribor, poštni pre- dal 25. Res je, da smo na- ilov prejeli naknadno. DO PRAVIČNE RAZDELITVE Sem naročnica vašega lista NT in vsak četrtek redno preberem vse tisto, kar je novega in zanimi- vega pa tudi tisto, kar je manj važno. Moram reči, da mi je Novi tednik ze- lo všeč, saj lahko v njem vsakdo najde nekaj zase. Doslej se vam še nisem STOJI, STOJI BELI GRAD PISE (8) ZDENKA STOPAR ŽELEZNE KONICE PREBADAJO če nikjer pred obzid- jem ni bilo jarka, so pred vrati pogosto izkopali glo- boko jamo, nato pa so ravnali podobno, kot če bi tam obstajal jarek. Preko jame so namestili vzdižni ali gugalni most. V pritlični veži vhodnega stolpa so bile nameščene naprave, s pomočjo kate- rih so preko lesenih ali kovinskih valjev in škrip- cev spuščali ali dvigali verige, na katerih je visel most. Naprave so bile kaj- pak preproste, preračuna- ne bolj na' človeške mo- či kot na umetne meha- nične kombuiacije. Vzdiž- ni mostovi so bili izdela- ni iz trdega, odpornega lesa, počivali pa so na posebnih, lesenih ali zida- nih ležiščih. Ob straneh vrat so bili globoki vrezi,- v katere se je privzdignje- ni mostič lepo prilegel. Takšna vrata še danes lahko opazimo na razvali- nah žovneškega gradu ali v gomjegrajskem stolpu, ki ga domačini imenujejo »štekl«. Desno in levo ob vrhu vratne odprtine so bile nameščene reže, sko- zi katere so vlekli verige. Znotraj vrat so bile na- vadno na primernem me- stu še posebno niše; v njih so bila nameščena vretena, na katera so na- vijali verige, tako da niso ovirala prehoda. Če je bil jarek širok, so ga z vzdižnim mostičem lahko samo deloma pre- m.ostili. Tedaj je sredi jarka navadno stal zidan opornik, do katerega je držal trden stalen most. Tak trden most je bil ne- kdaj nad notranjim jar- kom starega celjskega gradu, saj so temelji zi- danega opornika še ved- no ohranjeni. Pri skrom- nejših grajskih zasnovah pa -so se kajpak zadovo- ljili včafih kar z leseni- mi oporami, ki pa kajpak dolgo niso mogle kljubo- vati času in zato v našem grajskem gradivu tudi ni- kjer niso ohranjene. Vzdignjeni most je moč- no povečal varnost vhod- nih vrat. Ta so bila pogo- sto dvokrilna, visela so na močnih tečajih, tesana so bila IZ močnih hrasto- vih plohov, nato pa še obita s pločevino in želez- jem. Na notranji strani so bili pripravljeni zapahi iz močnih brun, ki so segali preko celotne širine vrat in ki so imeli svoje leži- šče v debelini zidu. Kaj- pak poznamo tudi prime- re, ko so bila ostenja vrat tako pozidana, da so za vrati lahko namestili celo steno Iz brun, kadar je pretila gradu nevarnost, vendar pa so bili takšni varnostni ukrepi redki in so jih uporabljali samo na največjih grajskih stav- bah. Pri navadnih zapa- hih, na katerih ostanke lahko naletimo tudi pri mnogih naših razvaljenih gradovih, so bila ostenja vodoravnih odprtin za za- pahe obložena še s po štirimi deskami, da so za- pahi laže polzeli noter in ven, na brunih pa so bi- li posebni oprijemi, ki so ob zapiranju zapahov po- magali poriniti tram v od- prtino v nasprotni steni. Vzdižni most in trdna vrata pa niso bila edina zapora, ki je varovala vhod v grad. Vhodni stol- pi so bili pogosto zavaro- vani še s posebnimi pad- nimi mrežami, ki so jih spustili, kadar je bil grad v nevarnosti. Padne mreže so obstajale iz mrežasto spojenih Drun. Vertikal- na brima, ki so bila na- vadno močnejša, so imela na spodnji strani močne, z železom okovane konice. Padne mreže so visele na močnih verigah in so bi- le pravUoma vzdignjene, šele če se je sovražjiiku posrečilo prebiti preko mostu in vhodnih vrat, so jih spustili. Gorje tedaj onemu, ki so ga mogočne železne lionice prebodle in pribile k tlem. Branil- ci pa so tako dosegli še nekaj. Odrezali so sovraž- nike, ki so se bili nemara že prebili v notrino gra- du, od nnhove glavnine in tako jih posamično ni bilo težko uničiti, saj jim tovariši niso mogli poma- gati. Na naših gradovih zaenkrat še ni bilo mogo- če pogosteje ugotoviti takšnih padnih mrež, za- nesljivo pa so obstajale na starem celjskem gra- du, o čemer pričajo še oliranjeni sledovi. Vendar pa so grajska vrata že od 13. stoletja dalje utrjevali tudi dru- gače. Prec" vrati so pozi- dali še posebno utrdbo, tako imenovani barbakan. Barbakan je bil lahko ra- zlične oblike pa tudi nje- gova velikost se je ravna- la po terenu in možno- • stih. Barbakan je imel vlogo nekakšnih pred- njih vra.t in poznamo celo primere, da je bil utrjen s stranskimi stolpi. Za njim se je nahajal odprt prostor, ki ga je bilo mo- goče uspešno braniti, če se je sovražniku posrečilo prodreti vanj, so ga bra-. nilci lahko obmetavali s sulicami, kamenjem in drugim orožjem, zlasti pa so ga lahke polivali s smo- lo ali gorečimi predmeti. Sovražnik je bil branilče- vemu orožju praktično iz- postavljen z vseh strani. gt. 13 — 4. marec 1974 NOV! TEDNIK — stran 13 nikoli oglasila, vendar se to pot moram. Kadar (Ac- veka zadene krivioa, se mora na nek način spro- stiti, zato sem se odk>6i- la, da vam o tem nekaj napišem. Zgodilo se je prota vsem pričakova- njem, da nisem našla svo- jega imena na prednostni listi za dodelitev stano- vanj iz solidarnostnega sklada občine Celje. Oe- prav izpolnjujem vse po- goje tako 1» zdravstveni plati kot po stanovanjski stiski (12 kv. metrov) — mojega stanovanjskega problema niso mogli upo- števati zato, ker so mi drugega otroka, rojenega v letu 1973, enostavno od- pisali (kar pa niso storili v vseh primerih), da sem le na ta način presegla mejni cenzus 80 din na družinskega člana. Stano- vanjski problem naše mla- de 4-članske družine (sta- rost otrok 2 in pol leta), ki je dobro znano moji delovni organizaciji in okolici, kjer živimo, je ta- ko ostal pri sedanji raz- delitvi stanovanj nerešen. To se mi ne bi zgodilo, če bi imela za seboj pa- tronažno sestro, ki bi go- tovo lahko pripomogla k rešitvi problema. Zal ni- sem klicala patronažne se- stre na dom, ker mi je stanovanjska komisija iz podjetja dala dovolj upa- nja, da bom dobila sta- novanje. .Kakor mi je zna- no, je • dosti potrebnih družin prav zaradi pre- malo poznanih življenj- skih razmer odpadlo s se- znama za stanovanje. Me- nim, da je za stanovanj- ski problem premalo ti- sto, kar lahko nekomu pa- tronažna sestra ali soci- alna delavka napiše kot priporočilo. Zato ne bi bilo narobe, če bi v taki komisiji bil prostor tudi za patronažo. Kdo bolje ve in pozna življenjske, socialne in zdravstvene ra- zmere ko*: patronažna se- stra, ki cbislcuje občane svojega področja? Mar m po tej plati morda do ne- ke mere omejeno oziroma brez učinka njihovo pri- zadevno delo? Ali ni mor- da v mnogih primerih bi- lo njihovo priporočilo ko- misiji le gola formalnost? Cemu potem splch pravi pomen pa',roim2e, 6e se ne upošteva tam, kjer problem čaka na svojo rešatev? To so vprašanja, ki ča- kajo svoj (xlgovor od ti- stih, katerim so zadane naloge, rešiti stanovanj- ski problem delavcev. Ce bi se v bodoče moj pred- log upošteval, potem se ne bo zgodilo, da se bo- mo tisti, ki se v najslab- šem primeru ne moremo nikamor preseliti, morali hočeš nočeš umakniti onim pod oznako MD z otrokom aU brez otrok za- to, da bo tistim, ki jlm je že od rojstva lepo pO- stlano, sedaj še lepše na račun tistih, ki smo sto- pili na stran ne po lastni krivdi. Ce obstaja solidar- nostni sklad, naj bo v pr- vi vrsti res za tiste, ki si problema sami ne mo- remo rešiti, potem pa še za vse ostale, da ne bo tolikokrat izgovorjeno in popisano geslo »odprav- ljanje socialnih razlik« zgolj fraza. Upam, da ne boste mo- jega dopisa vrgU v smeti, saj upam, da s svojim problemom nisem osam- ljena. O. M. . - Celje ZAKAJ KRITIKE Sem redni bralec vašega časopisa in sem v zadnjih dveh števiilkah zapazil dva kritična sestavka braJcev zaradi zadnje strani časo- pisa. V njih obsojajo, da je to nekaj grdega in da te slike dajejo časopisu in družbi slab zgled. Sestavek na zadnji stra- ni NT Ljubezen po svetu je po mojem mnenju ze- lo lep sprehod po svetu in s tem prikaže, kako ži- vijo 'ljudje in nekatera, plemena v Ameriki, Afri- ki in drugod. In zakaj ima sliika gole ženske v časopisu in to prav v NT take kritike bralcev? Tistim bralcem, ki so kritizirali ali še bodo dali kakšne slabe izjave proti časopisu NT, priporočam, da si ku- pijo ali ogledajo revije, ki jiih prodajajo v kios- kih. Na primer: Adam in Eva, Cik in Se mnogo drugih! V teh revijah la- hko že na prvi stran^ za- gledajo slike goildh m pol golih iSensk. Slike golih žensk v NT so proti osta- lim ničla. Upam, da ne bo prevelike iagrube, če bo- sta tista dva bralca, ki sta kritizirala NT, odpo- vedala ta časopis. Prosim, da ne bri šlo moje pismo y koš, rad pa bi tuidi odgovor vašega urednika. V. K. Celje Odgovor: Sem že napi- sal, da bomo odločitev sprejeli potem, ko boste svoje povedali bralci. SMO ZA IN NE PROTI Sem na odslužeeiju voja- škega roka. Edino zado- voljstvu v vojski mi je vaš Novi tednik. Komaj čakam petka, da dobim v roke vaš časopis. Naj- prej s prijateljem f>ogle- dava rubriko Ljubezen po svetu. Ta rubrika nama je zelo všeč. Zadnje čase opažava, da Je na račun te rubrike veliko kritik. Midva se ne strinjava, da ukinete Ljubezen po sve- tu. Ne veva, kaj imajo ljudje proti, kajti časopis ne berejo samo starejši, ampak tudi mi mladi, ki nas zanima, kako je z Ijuibeznijo drugod po sve- tu. Ce boste prenehali s to rubriko, potem bom jaz odpovedal vaš iist. Misli- va, da tega ne boste stori- li zaradi nekaj naročnikov, kajti veliko nas je, ki to zelo radi beremo. Končujeva pismo z že- ljo, da ga objavite v ru- briki Pisma. Jože Zabukovnik m Silvo Rozman V. P. 5970-7 Ohrid VOJAK PIŠE Tudi jaz sem se odločil, da napišem nekaj vrstic za Novi tednik. Trenutno služim vojaški rok v I*u- li. Takoj po prihodu k vo- jakom, sem se naročil na NT. Pri vojakih sem že eno leto in čez tri mesece se bom sp^et vrnil v do- mači kraj. Doma sem iz Dobrne. Ko sem odhajal k vojakom, sem res malo težko zapustil svoj dom in prijatelje. Toda nič nI pomagalo, začelo se je življenje v čisto drugačnih pogojih. Tu sem kar kma- lu našel prijatelje. Komaj čakam vsak četr- tek, da dobim NT v roke. Ta me najbolj razveseli. V njem resnično najdeš dosti dobrega in zanimi- vega branja. Preberem ga od prve do zadnje strani. Precej zan:mivo je tudi branje o starih Ijvideh in njihovem življenju. Mi- slim, da to rubriko radi prebirajo številni mladi bralci. Tako vidijo, da na- ši predniki res niso imeli lahkega in lepega življe nja, kot ga imamo mladi sedaj. Moramo jih spošto- vati in se jih spominjati, ker so mnogo trpeli in se trudili, da bi nam us- tvarili čim lepše življenje. Tudi jaz izhajam iz kar precej velike kmečke dru- žine in nisem nikoli v mojih otroških letih trpel pomanjkanja, čeprav je bi- lo včasih bolj skromno. Moji starši so marsikaj pretrpeli v preteklosti, a vseeno so bih sp>osobnJ narediti vse, da nismo ži- veli v pomankanju. Dali so nam vso ljubezen, ki jo otrok potrebuje. Želim vam še vnaprej mnogo uspešnega dela in da bi bili NT še naprej tako priljubljen med na- ročniki. Viktor Božnik V. P. 2581-56 52002 Pula V KONJICAH PA NEMŠKO Danes, ko se vsa sloven- ska javnost razburja nad početji italijanskih ireden- tistov, ki stegujejo svoje prste po naši zemlji, ka- kor tudi nad početji He- imatdiensta; ki grobo tep- ta pravice koroških Slo- vencev, bi morali biti vsi Slovenci še bolj enotni in zavedni Imamo svojo zgodovino, kuiLturo, knji- že\Tiost in še marsikaj, na kar smo lahko ponos- na. Osupnili pa bomo, če bomo kupili vstopnico za kinopredstavo v Slw. Ko- njicah. Vstopnica je na zadnji strani opremljena z več žT-gi, ki označujejo vrsto, sedež in datum. Dan in leto sta izražena v šte vilkaii, mesec pa je kar izpisan v nemščini: Dez., Marz... VI. Prva stran vstopnice. Zadnja s pečati se ne vidi dobro. ANTON KAMPUŠ, IVANKA PETERLIN In KAREL ŠMIC^ (od leve proti desni) so imeli kar dovolj dela na nedeljskih volitvah na volišču v Senovici, čeprav je bilo na imeniku samo 171 volilnih upravičencev. Ljudje so prihajali iz oddaljenih krajev, tudi najstarejši in vsak je z njim spregovoril prijazno besedo in o »novi« politiki, ki so jo volili. Ivanka je v šali še pripomnila, da jo zebe, kar ji pa nismo mogli verjeti. Poglejte sliko, pa boste videli, zakaj ne! Foto: D. Medved ZREČE NEkDAJ IN DANES PIŠE 6 FRANC KOZJEK SOKOLSKO DRUŠTVO Takoj po prvi svetovni vojni so po vseh večjih krajih začeli ustanavljati sokolska društva, ki so na- letela pri oblastnikih na različna reagiranja. Tudi v Zrečah so ustanovili sokolsko društvo, njegov prvi starosta pa je bil lesni industrija.lec Slavko ■VVinter, mecen pa Milko Bremec, lastnik tovarne. Ker sokolsko društvo ni imelo pravih prostorov, so vodi- telji nagovorili Tineta Kračuna, da pri svoji gostilni jiaredi prizidek. Dvorana pri Kračunu je bila nepri- merna za delo društva, nikjer ni bilo stranskih prosto- rov, vaje so bile v gostilniški sobi. Društvo tudi ni imelo velikih dohodkov, ker je bilo* vse v režiji gostil- ničarja Kračuna. Po tragični smrti staroste Slavka Winterja je delo sokolskega društva nekoliko zamrlo, čeprav ga je podpiral Milko Bremec ter njegovi delavci ter usluž- benci.^ Da bi se Sokol izvlekel iz težav je prišel v Zreče Franc Kozjek (1932 leta). V devetih letih pred drugo svetovno vojno je zrežiral na zreških deskah okoli 25 gledaliških iger. Imel je veliko dobrih igral- ce;, zato mu je bilo delo olajšano. Pri njem so igrali: Robert Jedlovčnik, Anica Kozjek, Pavla Lepšina, Anton Matjaž, France šušteršič, Ignac Fijavž, Rudolf Oplot- nik in njegova žena Slava, Micika Oplotnik, Bomber kovi fantje in dekleta, Mauherjeva dekleta, Koširjevi fantje in dekleta in še mnogo drugih. Igrali so: Dve neve.sti. Velika repatica, Guzej. Trije vaški svetniki. Stari Uija, Matajev Matija, španska muha, Navadni človek. Brat Sokol in druge. Malo pred drugo svetov- no vojno pa je igranje zelo opešalo. V Zrečah se je v tistem času ustanovilo Prosvetno društvo, za dva društva pa ni bilo dovolj dela. Nekaj let je imel so- kol tudi zelo dober pevski zbor, katerega "je vodil Franc šušteršič. Po njihovem odhodu iz Zreč leta 1938 pa je pevsko življenje zamrlo, s prihodom Nemcev pa je vsako delo sokolskega društva utihnilo. PROSVETNO DRUŠTVO Prosvetno društvo je ustanovil in vodil kaplan Anton Radanovič, denarno pa gp je podprla gospodar- ska zadruga z voditeljem Radancičem na čelu. Imeli so razgibano kulturno življenje. Zaigrali so okoli .30 dramskih del. Najvidnejše med njimi so bile: Miklova Zala, Naša kri. Revček Andrejček, Mlinarjev Janez, Veriga, Podrti križ. Dobri vojak Švejk, Petr- čkove poslednje sanje. Mlada Breda, Čevljar in vrag. Radikalna kura in še nekatere. Igrali pa so: Lojzika Sadek, Štefan Vahter, Marija Lamut, Alojzij Rušnik, Stanko Košir, Jože 2upec, Slavica Lamut, Ivo Ra- dajc, Miha Jurak in drugi. Kasneje pa so ustanovili tudi društvo Slovenskih fantov, ki je imelo tudi ženski del. železniška postaja Zreče okoli leta 1940. Prosvetno društvo je imelo tudi veliko pevsko kulturo, gojili so tudi zborovsko petje, bilo jih je 60 vodil pa jih je Vladko Mohorič. Kvalitetno so izvajali zahtevnej.ša dela in z njimi obiskovali druge slovenske kraje. Tudi to društvo je s prihodom Nemcev zamrlo. ZREŠKI UČITELJI Prva zreška šola je bila ustanovljena leta 1815 in so jo imenovali Farna šola, ki je imela prostore poleg farne cerkve, v leseni hiši, ki je bila obenem tudi mežnarjev dom. Ker pa je bilo otrok vedno več so na tem mestu kasneje zgradili zidano hišo, današ- njo zgradbo krajevnega urada. Leta 1879 do 1880 pa so zgradili novo šolo in je bila že pred vojno šest- razredna. Partizani so leta 1943 naF>adli nemško žandarme- rijsko postajo v župnišču, ki je bilo takrat porušeno, Nemci pa so se potem preselili v šolo. Šolsko poslopje je bilo obnovljeno leta 1946. Takrat je šel v pokoj tudi upravitelj Karel Mravljak in posle predal ra\'na- telju Antonu Podvršniku. Leta 1952 pS so se Zrečani odločili za novo šolo, združitev občin leta 1959 pa je za nekaj let gradnjo nove šole zavrla. Stanje na Soli pa je bilo vedno hujše in z vsemi močmi se je za novo šolo zavzel novi ravnatelj, ki je prevzel p>osle po Podvršniku, Ivo Krajcer. Novo šolo so začeli zidati leta 1961, otvoritev p>a je bila 29.2.1965 leta. Ravnatelj Ivan Krajcer je bil upokojen in vodstvo šole je prevzel ravnatelj Bo- gomil Vogelsang. šola je tudi danes že premajhna, stara šola pa ni uporabna več za šolski pouk. V dol- goletnem razvoju zreške šole posebej izstopajo: Lu- dovik Tribnik, Amalija in Karel Mravljak, Adela Fa- biam, Mariola Godnič, Josip Unverdorben, Anton Pod- vršnik in Ivo Krajcer. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD ^ ŠENTJUR PA GA CUKNIMO! Na vseh voUščih v šentjurski občini je bilo od- lično vzdušje. Ljudje so razigrano vstopali na volišča in volili svoje predstavnike. ' V Draimljah so moški, ki so že opravili svojo pravico in dolžnost, še za trenutek postali pred kra- jemim uradom v krepkem,moškem pogovoru. Mimo sta se pripeljala moža na mopedu. »Boš šel hitro volit, ali ti pa spustim kolo,« se je pošalil eden od stoječih. »Ja, če si ti prej volil kot jaz, ga sam napihnem z usti,« ga je zavrnil voznik. Ni mu bilo treba. * Med prvimi se je na volišču v Gorici pri Slivnici prikazala 93-letna TEREZIJA KOVAČ. Člani volilnega odbora so jo začudeno, vendar veselo pogledali. Vsa- ka čast ji, ko bi še mlade bile takšne, je bilo čuti med ostalimi volilci. * Dobre volje niso bili samo predstavniki močnejšega spola. Na eno od volišč je prišla tudi volilka in s sabo prinesla — steklenico žganja z obrazložitvijo. »Redkokdaj pijem, ampak, danes, danes pa. Da- nes so volitve, ženske tudi volimo, ne samo vi, dedci, zato ga pa lahko tudi cuknemo.« . M. S. Veliko smo že pisali o tem, kako si v Šmarju pri Jelšah želijo novo šolsko zgradbo. Prvi rezultati so že vidni. Na le| kraju, onstran železniške proge raste zidovje. Delo dobro napreduje in pravijo, da bo šola do jeseni nared. Dela izi gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine. Foto: D. MED' KS žalske občine FENOMEN KONOVO Predsednik Krajevnega od- bora SZDL v Konovem Ka- rel Stropnik se je široko na- smejal, kot se lahko nasme- j.ijo samo ljudje tam, kjer je veselo in vse v redu, pogle- dal proti dolini in ... »Kako smo vse to uspeli? Preprosto: med seboj se ra- zumemo, vemo da eden brez drugega ne moremo, kajti sa- mo v slogi je moč. Vsi teži- mo k temu, da nam bi bilo boljše.« Vaša k^aje^^la skupnost je mlada, takorekoč novorojen- ček, pa že dosega tako lepe rezultate. Kje so vzroki za to? »Res, prej smo bdld združe- ni vsi v krajevni skupnosti Velenje, kar pa za nas ni bilo ugodno Zdaj smo nekaj več kot pe^ mesecev samo- stojna krajevna skupnost in vse je O. K Sicer pa — tudi po novi ustavi je temelj vse- ga dogajanja krajevna skup- nost, kajne? Poglejte, prej nismo mogli spraviti skupaj mladine, zdaj pa imamo or- ganizirano mladinsko organi- zacijo, ki šteje 80 članov. V našd KS je že toliko članov zveze komunistov, da bomo ustanovili svojo organizacijo. FRANC CEVZAR, zaposlen v RSC, v nedeljo pa je bil predsednik volilne komisije v Konovem: »Vsi kmetje so pri nas volili že do devete ure zjutraj, ostali volilni upravičenci pa do 11. ure. Ljudje sami so spoznali, da samo s sJtupnimi močmi lah- ko dosežejo zastavljene akci- je. Popolnoma sem prepri- čan, da so v našem kraju povsem doumeli novo funk- cijo krajevne skupnosti koti temeljne celice vsega našega življenja. Prej, ko nismo bi- li samostojna krajevna skup- nost, smo bili nekako utes- njeni in odmaknjeni, zdaj pa. je mnogo bolje in to ljudem prija. Da je to res, so poka- zali ob prvih pomembnih ak- cijah: volitvah in podpisu solidarnostnega sklada.« T. VRABL Karel Stropnik - Imamo gradbeni odbor za gradnje v kraju — v prvi fa- zd ureditev cest in razsvet- ljave, kasneje postavitev družbenega doma. Kanaliza- cija, elektrika in vodovod — to je že urejeno. Gradbeni odbor vodi Martin Brišnik.« Boste zmogli vsa zastavlje- na dela, mislim, glede finan- čnih sredstev: »Vidite tisto hišo tam go- ri?« in je pokazal z roko malo višje. Pred hi.šo so po- stavili dva mlaja in ju opre- mili z napisom »v skupnem delu je moč«. »Iz volišč ljud- je odhajajo v tisto hišo, kjer podpisujejo solidarnostni sklad, da bcKio 4,5S od neto osebnega dohodka dajali oz. prispevali za vse naše akcije. Nekaj denarja bomo zbrali tako nekaj pa prosto- voljno delo in bo šlo.« Potem govori o tem, da je v njihovi krajevni skupnosti 93€ prebivalcev (od tega 13 čistih kmetov in 13 takšnih, ki jim je kmetija poleg dela v tovarni dodatni vir zasluž- ka, v glavnem pa prevladu- jejo delavci, ki so zaposleni v REK, Gorenju, ERI, Vegra- du in morda še kje), 180 šolskih otrok (v šolo hodijo v Velenje) in 140 predšol- skih, za katere pa varst;vo še na poskrbljeno. Kdor ima pač avto in se pelje v službo v Velenja, vzame s seboj še svojega malčka, ga odda v vrtec in vzame ob koncu dela. »140 otrok je za polno za- sedbo dveh oddelkov vrtca in razmislili bomo tudi o tem, da bi v našem kraju uredili varstvo za te otro- ke,« navdušeno pripoveduje Karel Stropnik in ne skriva veselja, da se v njihovi »mla- di« kraje\'ni skupnosti vsi ta- ko lepo razumejo in si po- magajo, kajti zavedajo se ne- česa — samo v slogi je moč. Tekst: TONE \rRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK KONJICE DELO PLANINCEV Planinsko društvo Slovenske Konjice, ki bo v lel 1975 praznovalo 50-letnico obstoja, je imelo 25. man svoj občni zbor, na katerem so pregledali delo v zai njih treh letih in sprejeli smernice za nadaljnje deli Zbora se je udeležilo čez 50 članov, od najstarejšega, 1 mu je 83 let, do najmlajšega, ki je komaj odrastel šo skim klopem. Planinsko društvo v Slovenskih Konjiča zelo uspešno deluje, prireja veliko izletov v planine markira planinske poti in vzdržuje prijateljske stike planinskim društvom iz Cačka v Srbiji. Posebej aktivne mladinske sekcije na obeh osnovnih šolah Konjicah, ki vključujejo 204 člane. Da bi mladino, zaptišča osnovno šolo obdržali v stiku z naravo, bi ni rali organizirati planinske sekcije tudi v delovnih or^ nizacijah, saj ima planinstvo globok smisel za dobij telesno in dušea^^no počutje delovnih ljudi. Tudi proslav, ki bodo v gorskih krajih organiziraa ob 30-letnici osvoboditve, se bodo člani PD množičn udeležili in tako pomagali gojiti tradicijo NOV. JULKA TAJNIKA Posnetek je s seminarja, ki ga je komisija za idejna vprašanja pri koniitej občinske konference ZKS Celje, organizirala za novosprejete člane ZK. Na slil je del novih članov iz celjskih opekarn, kjer so pred dnevi ustanovili osnovn organizacijo Zveze komunistov. Povejmo še to, da že nekaj časa potekajo političr priprave za ustanovitev osnovnih organizacij ZK v več manjših celjskih delovni kolektivih. PRESENETLJIVE RADEČE Volilni rezultati, predvsem pa volilna udeležba v ne- deljo, je presegla vsa pričakovan,)a v tej občini. Najprej je treba povedati, da ni kraje\Tie slnipnosti od trinajstih, v kateri vsaj eno volišče ne bi doseglo 100 odstotiio udeležbo, če izvzamemo vojake, ki bodo še volili. 2e dostikrat so najboljše rezultate dosegali v radeškem območju, rta pa je vseh pet krajevnih skupnosti: Radeče, Zidani most, Jag- njenica, Vrhovo in Svibno spravilo odstotek udele/be prak- tično na 100, je presenetilo celo njih same. Podobno kot' udeležba je tudi z glasovanjem. Najvišji odstotek proti glasov je bU 10 odstotkov, povprečnt) pa je predlagane Itau- didate odklanjalo okoli 5 odstotkov udeležencev na volit- vah. Neveljavnih glasovnic je bilo okoli 4 odstotke, pa še ljudem pojasnjevale postopek ob vrhuncih obLska na vo- te gredo predvsem na rovaš nezmožnosti komisij, da bi liščih. KAJ PA HOROSKOP Kot vaša naročnica se vam og.aiam z nekaj vr- sticami. Ne vem, kako to, da v NT ni več prostora za horoskop. Ali vam je mogoče vedeževalec umrl? Ne moti me zadnja stran, tako kot druge, saj če komu ni kaj všeč, pa ti- sto ni treba brati, toda da ni horoskiopa, to me moti. Je tudi to pohujša- nje? Rozi Mihelčič Goričica Odgovor: Horoskop bo! »VedJV-evalec« je .spel z(h-av! ADEČE USPEHI DRUŠTVA jjiinskio društvo Rade- je doseglo z razširit- planinstke postojanke prehodavcih pod Ka- cetn velik delovnih us- Povečalo se je tudi jlo članstva kar za 60. j druge planinske po- jiike v Gašperjev! ko- od Kozjem in na Lov- ^ sta bili dobro obi- li, ker slovita po iz- jo lepi planinski flo- a zadnjem zboru pla- ikega društva je preje- jekaj članov za svoje jinsko delo srebrne jke, drugi pa prizna- Stanko Skočir Šentjur 100 LET GASILSTVA Nedavno tega so imeli šent- jurski gasilci občni zbor, ki je pomenil uvod v prazno- vanje stoletnice obstoja gasil- skega društva. Katastrofalen požar, ki je leta 1873 domala upepehl trg, je prisilil takratne tržane, da so pričeli razmršljati o orga- nizirani požarni varnosti. Ta- kratni napredni župan, zdrav- ni k in znameniti skladatelj dr. Gustav Ipavec, trgovec Franc Kartin in drugi zaved- ni Šentjurčani so ustanovili požarno hrambo. To je bil skromen začetek z ročno bat- no brizgalno, ki jo je mo- ralo p>oganjati osem gasilcev, z nekaj metri cevmi, kavlji, lestvami in ... Čedalje večji ugled požrtvovalnih gasilcev je pripomogel tudi k gradnji gasilskega doma v gornjem trgu že pred I. svetovno voj- no. li)24. leta so imeli že mo- torno brizgalno, osem let po- zneje pa je vprežni voz zame- njal avtomobil. Modernizacija je leta 1939 narekovala tudi gradnjo večjega doma. Društvo je nadaljevalo z de- lom tudi med vojno. Lepo število članov je odšlo med partizane, pet od njih je da- lo življenja za svobodo. Po osvoboditvi se je društvo ne- nehoma moderniziralo. Pred dvema letoma so dobili avto- cisterno, kupili pa so jo s pomočjo občinske skupščine, zavarovalnice Sava in pris- pevkov občanov. In kakšni so načrti šentjur- skih gasilcev ob stoletnici? Do avgusta bi radi v celo- ti adaptirali gasilski dom. Udarniška akcija se je že za- čela in delo dobro napredu- je. Prepričani smo, da bo dom ob primerni finančni podpori občinske skupščine nared do roka, ki so si ga zadali člani društva. Zaradi vse hitrejšega razvoja indu- strije bo potrebno misliti tu- di na ustreznejšo opremo, kot na aparat za suho gaše- nje in drugo. Lani so člani društva pet- najstkrat uspešno posredova- U pri gašenju požarov in s tem rešili veliko ljudskega premoženja. E. RECNIK »GORENJE« ŠMARTNO POD STREHO Ni še dolgo, kar je il«'lav- ski svet TGO Gorenje Velrn.ie sprejel elaborat o Izgradnji tovarne keramičnih ploščic v vasi Gorenje pri Smartnem ob Paki. Koncem marca je bila končana tretja faza izgradnje tovarniškefifa objekta na povr- šini 10.000 kvadratnih metrov. Delavci »Vegrada« so končali z delom v rekordnem ča,su. Objekt je bil »pod streho« kar 35 dni pred rokom. Oprema za novo tovarno je že na po- ti, z gradnjo peči pa bodo pričeli 1,5. aprila. Poizku.sna proizvodnja bo stekla novem- bra letos. Po predvidevanjih bodo na leto pridelali milijon kvadratnih metrov ploščic. H. JERCIC POSTANJ^ 'KURIRČKOVA POŠTA •krog 8 dele- ^'Ja pionirjev odnesla ku- *kovo torbo s čestitkami 'fšalu Titu naprej proti Ko- kjer so ,to pri Andre- jam domu na Slemenu pre- ji koroškim pionirjem, *animivo .je,»da se kurirčko- ' Pošta prične *sako leto 2. "■''a ob isti uri na petih I *'ičnih krajih Slovenije in i '*'ka po 3.500 km dolgi sknp- Progi do L,)ubljane. kjer jo "''■ji preda.io preci.sedniku i' ;'"i<'Ra odbora Z^eze borcev ll!''''n'.ie tovarišu Janku Ru- "n 18. maja v Ljubljani. v. KOJC Velenje DOBRO VOLILI Da so bile priprave na vo- litve v velenjski občini res- nično temeljite in da so lju- dje povsem razumeli smisel volitev, so phokazali že prvi rezultati, ki so prihajali s štiridesetih volišč. Ves dan smo spremljali volitve in za- pisati moramo, da je največ- ja »gneča« bila v občinskem volilnem štabu okoU 12. ure, ko so z oddaljenejših krajev prihajali kurirji z volilnimi materiali in ponosno sporo- čali, da so z volitvami .le končali. »Zlasti odlični rezultati so bili doseženi — tako kot ve- dno — v oddaljenejših in manjših krajih, kot so Bele vode, Zavodnje, Plešivec, ša- lek, tudi Bevče in morda še kje,« je povedal predsednik občinske voi;lne komisije Mi- ran Topolovec, Marija 9kor- nišek pa je hitela izračuna- vati podatke, ki jih je potem ljubeznivo posredovala na- prej, tako da smo lahko sproti preko radia obvešcaU občane o poteku dn razvoju volitev. V velenjski občini je bilo volilnih upravičencev 20032, volilo pa jih je 19387, kar je 96,78 odstotka! Svoje volitve so imeli tudi kmetje. Od 1117 kmetov jih je voli- lo kar 1099 ali 98,4 odstotka. Slednji podatek jiam je po- sredoval Ivan Stropnik, kije skrbel za nemoten petek vo- Utev v kmečke zbore. Volišča so odprli že pred peto uro zjutraj, da bi omo- gočili tistim, ki so p>otem šli na delo ali pa so imeli na- men odpotovati, da opravijo državljansko dolžnost. Zlasti v manjših krajih so bila vo- lišča izredno lepo urejena, tako da je bilo vse na moč svečano. Potrudila se je tudi rudarska godba na pihala, ki je hodila iz kraja v kraj in igrala. Tako kot za vse osta^ le je tudi za občane velenj- ske občine bila zadnja nede- lja v marcu praznik in s svojo ■ pr:pa,dnostjo so kazaM vso podporo no\a usmeritvi, ki se zrcali v ustavah. T. VRABL Mreža za zvezo je bila izredno dobro organizirana, saj so si pomagali s telefoni, radijskimi oddajniki in v oddalje- nejših kra,jih — s kurirji. Foto: L. 0.isteršek V vsak dom NOVI TEDNIK PRIPRAVLJENI Natančno pred tednoan dni so delovni ]ju<^e v organi- zacijah združenega dela, TOZD in delovnih skupnostih volili svoje delegacije. Izvoljeni delegati bcxlo taiko ic v prihodnjih dneh pričeli z delom v samoupravah sicup- nostih in organizacijah. Zanimalo nas je, kako so delegati pripraivljem na začetek svojega dela, kaj menijo o delegat- skem sistemu, kako sd predstavljajo obveščanje v delega- . ciji in zunaj nje, kako si predstavljajo svoje bodoče delo. Na ta in podobna vprašanja so nam odgovarjali člani de- legacije hmeljarskega inštituta iz Žalca: MIRAN ŽOLNIR: »Z dele- gatskim sistemom se širi ba- za, a ne le baza ljudi, tudi baza odločanja. Seveda smo šele priče skromnih začet- kov. Tisto glavno je še pred nami. Mislim na boj za prak- tično uresničitev vsebinskega dela delegacij, saj bodo »po- litično močni« verjetno mar- sikje zavirali razvoj. Z obve- ščanjem pri nas ne bo težav, saj smo majhen kolektiv. Na zborih se bomo seznaniH z mnenjem kolektiva in ga po- tem ustrezno zastopali. Pri- čakujemo, da bodo imele de- legacije za svoje delo na raz- polago dovolj materialov. De- lali bomo verjetno po stro- kah. Kjer bo eden od dele- gatov »močnejši«, bo moral on -^,=^o-v„„ MAJDA VIRANT: »Delegat- ski sistem je nedvomno bolj- ši cd prejšnjega, dosti bolj samoupraven je. Vsakdo bo imel več možnosti za izraža- nje svojih interesov. Obve- ščanje bo boljše kot poprej. Delegati bodo mnenja dobih v kolektivu. Tega bodo o sklepih skuj>ščine potem tudi obveščali. Pri nas bo to lah- ko, saj nas je malo. Delegati našega kolektiva se še nis- mo sestali. Vendar smo se že na zboru kolektiva dome- nili, da se bomo pred zase- danji občinske skupščine se- stajali in se glede na proble- matiko dogovorlM, kdo nas bo na seji zastopal.« NEŽIKA MEDVED: »Dele- gatski sistem nedvomno nu- di več možnosti za uspešno delo • v zadovoljstvo večine. Pogoji za to so dani, vse ostalo zavisi od delegatov sa- mih. Delegati smo vsi iz raz- ličnih delov kolektiva in z obveščanjem sodelavcev ne bo težav. Prav tako ne pri- čakujem težav pri zbiranju mnenj kolektiva in pri ob- veščanju delegatov s strani občinslce skupščine. Delegati se bomo med sabo dc^vo- rili, kdo nas bo zastopal na sejah skupščine. To bo od- visno od tematike, verjetno pa tudi od časa, saj imamo pn nas precej terenskega de- la in bo verjetno kdaj kdo tkl šoten.« TONE POGACAR: »O dele- gatskem sistemu .še nisem ta- ko veliko razmišljal, vendar kakšnih prav bistvenih spre- memb pri delu občinskih or- ganov ne pričakujem. Veliko je seveda odvisno od samih delegatov. Kljub temu čez noč ne bo drugače. Jasno pa mi je, da bo želja in zahtev ogromno in potrebno bo ve- liko dela, veliko usldajevanja različnih interesov delovnih skupnosti. Pri obveščanju ne bo težav. Delegati se bomo redno sestajali, iskali mnenja kolektiva in o sklepih poro- čali kolektivu. Delo delega cije pa si predstavljam tako- le: če bo šlo za problem, ki najbolj zanima mene in o ka- terem sam veliko vem, bom šel na zasedanje jaz, če ne, pa kdo od ostalih delegatov.« Delegatski sistem pričenja torej živeti. Delegati so ver- jetno povsod seznanjeni s svojimi nalogami in pripravljeni na delo. To pa je tisto, za čemer so delovni ljudje sirom države že dolgo stremeli. Ostane nam le, da vsem delega- tom zaželimo pri njihovem delu veliko uspehov in po- globljeno delo.___ B. STAMEJCIC 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 13 — 4. marec 1974 NOV I TIHNIK ZA SODO BNO KM ETIJS t VC| Pri Jeranovih v Rečici pri Laškem s KMEČKE LISTE Ko so v nedeljo zvečer na mojem domačem volišču preštevali gla- sovalne listke, sem med rumenimi videl nekaj takih, da je čez vseh 14 imen, kandidatov kmetov, bil narejen en sam velik križ. Lepo, sem si dejal. Svoj svojega noče in je bila to prva zares kmeč- ka, rekli bi stanovska lista. Seveda ta, rekli bi »tipična« slovenska ozkosrčnost, ni vplivala na izid volitev. Kmetje v laški občini imajo svojo delegacijo in svoj mandat v zboru združenega dela. Tisti križi, o katerih sem zapisal besedo, so bili ravno izjema, ki potrjuje pravilo. Ravno zato so bili vsi zanje, ker jih je bilo nekaj proti.. Viktor in Ana Jeran pred lilevom, ki ga bodo letos adaptirali - Viktor Jeran :z Zgornje Re- čice pri Laškem je bil prvi zapisan na »kmečki listi« za zbor združenega dela skup- ščine občine Laško. Ni prvič kandidiral. Bil je že okrajni odbornik, pa občinski, od- bornik v kl-ajevni skupnosti, dolgoletni organizater in ig- ralec v domačem kulturnem društvu. Sicer pa je Viktor Jeran dober m napreden kmet, daleč od bogatije, to- da pravtako daleč od po. manjkanja zaradi lenobe in alkohola. Človek je, eden od tisočev enakih. In oče enaj- stih otrok je, devetih deklet in dveh fantov. Veliko je pre- stal. Ko je leta 1943 dezerti- ral iz nemške vojske, je tisti ' večer, ko so mu aretirali starše, namesto med partiza- ne prišel v roke raztrgancem. Potem je preživel sti-ahote zasliševanj rajhovskega voja- škega sodišča, služenja v ka- zenskih enotah ... Vzel je za ženo dekle med vojno ubitih staršev in se kot vsi drugi kmetje pehal iz dneva v dan iz leta v leto, iz dobre v slabo, pa spet do- bro letino. In odbom'k je bil vrh vsega, priznan in spošto- van v. svojem kraju. Viktor Jeran, ki je lani preselil svo- jo številno družmo iz stare hiše v novo, je že pred leti srečal Abrahama. Toda srce ima za mladeniča. Na svo- jem posestvu misli še letos začeti preurejati hlev, kajti od živine so pri tej hiši od nekdaj živeli — in cd hoste. Večina otrok je izučenih, iz- šclanih. Oba 1'anta imata po- klice. Verjetno bo dedovala kaiera od hčera. Kdo bo pri- šel na grunt, če ne bo so- dobro urejen in opremljen, pa če bo dekle še tako pri- kupno? Danes »o okoli tega težave. Ce Kdo, p>otem Vik- tor Jeran razume, kaj se re- če ustvariti toliko dohodka, da bo vseh enajst otrok pri kruhu, kaj se pravi pridelati dovolj vsega, da otroci ne bodo hodili od hiše čisto pra- zn h rok, čeprav je njih glav- na dota tisto, kar znajo. Ne bo dovolj denarja za nov hlev, saj bo mogoče preure- diti starega in ga povečati. Pol hleva bodo stojišča, polo- vica bo za prosto vzrejo. No, pa se nisva z Viktor- jer Jeranom srečala, da bi govorila o gospodarjenju pri njem. Bolj me je zanimalo, takrat še ni bil delegat, mar- več kandidat, kaj si o vsej stvari misli. Pa je povedal odkrito, da je bil kot odbornik v prete- klosti pogosto v zadregi, ker včasih res ni vedel, če je za- del težnje in interese svojih volivcev, ki jih je zastopal. Bil je, kot pravi, najbolj v zadregi takrat, kadar ga je gradivo čakalo na odbomi- škcm sedsžu, pa so bile no- tri reči, ■ ki bi jih morali pre- tresti vsaj z nekaj občani, vsaj z nekaj sosedi. Vse to bo zdaj z delegacijo uresni- čeno. Ker so v delegaciji kmžtje iz vse občine, bodo na sestanku delegacije' prine- sli mnenja kmetov iz vseh krajev. In ko se bo pred- stavnik delegacije na seji oglasil, ko bo povedal stali- šče delegacije, mu ne bo tre- ba misliti na to, kako ga bo razumel in ocenjeval ta ali oni, saj ne bo razlagal svo- jega zasebnega mnenja, mar- več skupno — delegacijsko. Seveda bodo tudi težave. Ravno kmečki delegaciji bo treba materiale 'a zasedanja zborov pošiljati dovolj zgo- daj, da se bodo delegati, raz- kropljeni kot so, pravočasno dobiU na F>osvetu. Ce bo vse skupaj prepozno, nalašč ali ne nalašč, bo treba takoj v začetku reči, da brez soglas- ja delegacije nima nihče pra- vice v njenem tmenu raz- pravljati, še manj pa glaso- vati. Viktor Jeran vidi bistveno razliko v primerjavi s prejš- njim sistemom. Največja je ze ta, da do- sedaj kmetje nismo imeli svojega mandata kot kmetje, marveč kot občani, kot od- borniki iz krajevne skupno- sti, ne pa kot kmetje v ime- nu kmetov. In vrh vsega mi- sli, da število mandatov ni bistveno, ker ne gre za pre- glasovanje, marveč za moč dolcazcv — zanje pa človek z razumom ne sme biti ne- dovzeten. J. KRASOVEC Lepe pomladne dni so kmetje izkoristili za sajenje krompirja in pripravo zemljišč za dnige posevke. Z deU pa so pričeli tudi že v hmeljiščih. Foto: T. Tavč»- Šentjur Pogovor z upravnikom klavnice Kmetijskega kombinata Šentjur, KARLOM VREČARJEM KARLA VREČARJA, uprav- nika šentjurske klavnice, je kar greh zmotiti ob tej nape- ti situaciji z mesom. EGS in omejitev izvoza, domači kup- ci in še marsikaj drugega se zgrne na ramena. No, uprav- nik Vrečar jih nosi pokonci prav tako, kot že vsa ta leta najrazličnejših kriz in pretre- sov. »Kakšno je danes stanje v šentjurski klavnici?« »Danes? Precej težavno. Ni toliko dela, kot ga narekujejo kapacitete, obstaja aktualno vprašanje plasmana mesa. Glavni vzroki so omejene ko- ličine prodaje v obmejnem prometu, predvsem pa izvoz. To seveda ni problem samo šentjurske klavnice, . ampak vseh v Jugoslaviji.« »Vendar, kako bo ta zastoj vplival na šent.jursko klavni- co?« »Po našem načrtu ta pro- blem ne bo prehud, saj pri odkupnih cenah nimamo na- mena delati sprememb. Ho- čemo obdržati linijo pitanja in kol jemo živino po koope- racijskih pogodbah kljub te- mu, da nam od drugod po- nujajo cenejšo živmo. Za mesec ali dva je to v redu.« »Kaj pa potem?« »Vprašanje! Potem pvač ra- čunamo na državno rezervo, na to, koliko bodo na razpo- lago skladišča, ki danes niso itd. Velja načelo, da ne zmanjšamo kooperacijske pro- izvodnje.« »Kaj menite o zelenem pla- nu?« »Zelo lepo je zasnovan. Mi- slim, da se vse začne pri zemlji. Zadnje čase smo opa- zUi opuščanje osnovnih kme- tijskih dejavnosti. Ni bilo dovolj ljudi, gnojil, reproduk- cijskega materiala in vsega ostalega. Ce bo našemu kme- te j skemu proizvajalcu zago- tovlejim solidnejša proizvod- nja, ki danes jiiha, potemta- kem zeleni plan mora uspe- ti.« »Kako ocenjujete stah.je kme- tijstva v šentjurski občini?« »Rajvoj kmetijstva je v ob- čini vedno boljši. V petih letih smo si zastavili nalogo specializirati večje število kmetijskih gospodarstev. Ra- čunali smo na sto kmetij in istočasno adaptacijo še novih sto kmetij. Danes je preus- merjenih že preko 40 kmetij, adaptiranih pa jih je že pre- ko sto. Zdaj priporočamo kmetom lažje investicije za- radi pretežkih obveznosti, kar nam je pokazala praksa. Žal pa je pri nas starostna struk- tura še vedno prešibka, pre- malo je mladih ljudi, ki bi se načrtno usmerjali v kmetij- stvo.« M. SENICAR HLADILNIK ZA MLEKO - KMETOV HRANILNIK Kolikckrat se je že skisalo mleko v posodah pred prevzemom? Kolikokrat sle si upali zmešati večerno in .jutranjo molžo? Pr\'0 odpade, drugo bo omo.gočeno, če si kupite raz- hla,K'valec mleka HM 1—1, izdelek priznane tovarne hla- dilnikov iz škofje Loke. Hladilnik jc prirejen za 40 litrsko posodo, je prirejen na enofazni tok in opremljen s termostatom. S tem ko pustimo hladilnik čez iioč v mleku večerne molže in zju traj ohladimo še mleko jutranje molže, je mogoče obe mol ži zmešati v eno posodo. Hladilnik je enostaven za rokovan,je, preprost za čiščenje težak 30 kg. Vključiti .ga je možno na vsak pril^ljuček z 2J0 volti. Mleko shladi na 15 stopinj, porabi pa (to bo kvečjemu poleti) od 0,53 do 0,33 kilovatnih ur pri nepre- kinjenem delovanju. Prihajajo topli dneii. Preprečite skisanje mleka z raz hlajevalnikom mleka 1 + 1. O.glejte si ga in zahtevajte dodatna pojasnila v veleblagovnici za kmetijstvo AGRO TEHNIKA v Celju. $t. 13 — 4. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 MS?EMm Kaj je življenje, če je en sam boj z vetrom, lakoto in ljudmi? Boj trd, neusmiljen. Človek otopi in postane kakor viharnik. Rogovi- last In nezlomljiv. Potem pride senca, vedno večja postaja, za- kriva mu nebo in zastre mu sonce. Viharnik ji kljubuje In se bo- juje z njo, slednjič pa usahne in umre ... Kot da bi hotelo obje- ti ves svet, je sijalo sonce tisti dan. Žarki so se ig- rali s cvetjem in opojni vonj pomladi n-^ je nav- dajal s srečo. Vzpenjali imo se med raztresenimi kmetijami na Tolsti vrh, kjer prav na robu gozda stanujeta Ungarjevi ses- tri. Zanje sem izvedela pri socialni delavki v Sloven- skih Konjicah. Povedala mi je, da sestri živita v napol razpadlem seniku, ker jima je hiša pogore- la. In sedaj, ko sem se vzpenjala k njunemu do- mu, me je navdajala ne- ka čudna tesnoba. Strah me je' bilo, da, strah pred podobo življenj'a, ki ga še nisem poznala. Sestri sem zagledala že od daleč. Sedeli sta na hlodu pred staro, razpad- lo barako, bili sta čisto obsijani od sonca, pred seboj sta imeli star lo- nec, iz katerega sta po- časi zajemali tekočino, podobno juhi. Nista se ustrašili, ker smo tako nenadoma stopili pred njiju. Le neko nezaupanje jima je lebdelo na licih. Mali kuža je neznansko lajal m se zaganjal v nas, kmalu pa se je po- tuhnil in se -umaknil ne- kam na sonce. Pobarali sta naš, po kaj smo prišli, čutila sem, da se na? še malce taojita, toda ko sem jima povedala, da se bomo sa- mo pogovorili z njima, ji- ma je kar odleglo. Potem sta se kar naenkrat od- ločili, da nam bosta vse povedali. Besede so vre- le iz njiju, besede ogor čenja, sovraštva in stra- hu, neznanskega strahu pred ljudmi. »Ne greva v dom one- moglih, o, ne! Ko so bih 58 ata živi, smo lepo žive- li! Tepli so nas . . . ho- teU so posestvo ... ta- ko so nas tepli, da je morala Mica v bolnico ... zvečer je nekdo potrkal na vrata in ko je odprla, jo je udaril . . . tolkel je in tolkel ... saj nisva pijanki, naj naju pustijo v miru! Se kruha ni . . . nekoč nisva imeli niti drobtinice . . . češnje sva jedli, da sva preživeli . ..« Sedemdesetletni Neži so polzele solze po nagu- banih licih, ko je gnevno obsojala ljudi. Sovražno je pripovedovala, kako so jim ljudje kradli na po- sestvu, kako so jima za- strupljali kokoši, kako so ju tepli. Kot da je čutila udarce, je upogibala hrbet in nebogljeno jokala. »Poglejte«, je dejala, »tudi vodo so nama zast- rupili. Saj se še vidijo mehurčki živega srebra. V ponedeljek so nama ukra- Neža ima svoje ležišče tam med zajci in kurami, Mica pa leže k počitku na skednju. Seno jo varuje pred zimsidm mrazom. dli zajca, pred tedni nam je i>ocrkalo osem kokoši, ker so jih zastrupili. Tu- di psa so nama hoteli za- strupiti. Vse je uničeno, hočejo najino posestvo. Toda tako ne moreva več živeti! Hočejo naju vide- ti mrtve, hočejo posestvo, toda nisva pijanki, da bi si zaslužili takšno trplje- nje!« Besede In Se besede. Kakor da je ves svet zgrajen samo iz besed, iz bes^ »o zlobi in sovra- štvu«. Neža in Mica ne sprejemata več lepih be- sed. Ogradili sta se v so- vraštvo, ki izvira iz njune odtujenosti in nezaupanja v ljudi. Ogradili sta se v svojo bedo, ki je pravza- prav beda duha in tradi- cionalne miselnosti. In sedaj čakata le ljudi, ki ju bodo kakor psa p>o- teptali . . . »Zakaj pa ne pustita, da bi vama občina poma- gala urediti malo sobico, ki bi imela tudi ključ in bi svoje stvari lahko skri- li pred neznanimi tatovi«, sem ju vprašala. »O, ne! To pa ne! »Jaz in Mica nimava to- liko denarja, da bi si pri- voščili take stroške. O, mislite, da si medve ne želiva lepe sobice? Po- glejte, poglejte, kje živiva in kje spiva. Kar slikajte in vse napišite v časopis. Saj sva kot živali!« Mlajša Neža je bila ob svoji sestri kakor nebog- ljeno dete, toda njene be- sede so prevpile robato Mico. S hitrimi koraki me je popeljala k maja- vi, zakrpani hiši in odpr- la vrata. Bilo mi je, kot da sem pogledala v pekel, vse črno, zatohlo, stra- hotno. Ob razpadli steni je stal zaboj, ki predstav- lja pravo bogastvo za Un- In to je Neža, ki leze na svojo kopico sena. »Kar slikajte me, kar dajte me v časopis,« je kljubovalno govorila garjevi sestri. Tam je njuna živina: zajci! In na tleh perje, ki priča, da so bile tu kokoši. V kotu, čisto ob vratih, je kopi- ca sena. Tu si je izbrala svoje ležišče Neža. V se- no si je izkopala luknjo, podse položila star plašč, greje pa jo deka, vsa si- va in mastna od umaza- nije in polna lukenj, ki so jih izglodale miši. Ne- ža se je povzpela na leži- šče in dejala: »Kar slikaj- te me, kar dajte mojo sliko v časopis!« Odmak- nila je kosti, ki so oglo- dane ležale na črni deski, se nenrozno zazrla v foto- aparat, nato pa je hitro vstala in me popeljala v neko luknjo. Zakrpan štedilnik, saje in umaza- nija, na zaboju pa velik alurhinijast lonec. To je njuna kuhinja. Za trenutek me je bilo sram. Sram me je bilo njune bede, sram zato, ker se bom čez nekaj ur vrnila v drugačen svet in ju pustila same v njuni bedi. Vedela sem, da jima ne morem pomagati. To so verjetno vedeli tudi so- sedi, ki Jih zmerjata s tatovi in jim sovražno žu- gata, to. Je vedela tudi socialna delavka iz Slo- venskih Konjic in to so vedeli krajani, ki so Ji- ma želeli postaviti lepo, svetlo sobico. Toda odklo- nili sta. »Obesili se bova pred občinsko hišo, če pridejo delavci k nam. Nočeva nikogar!« .Tudi tokrat sta slavili zmago svojega sovraštva m nezaupanja. Ungarjevi sestri živita že od leta 1938 v seniku. Vse njuno življenje Je en sam boj z ljudmi in ne- skončna odtujenost, v ka- tero Ju je pahnilo težko delo m očetova misel. Prepozno je, da bi' jima gradili svetlo sobico, ker je ne marata. Prepozno je, da bi poskušali prido- biti njuno zaupanje, ker ga nimata Kdo bi vedel, zakaj sta- pozabili na lju- di in se odmaknili v sa moto podrtije. In samo- ta je naredila svoje. Od- maknili sta se od družbo in s tem tudi od osnov- nega pogoja življenja — postati človek! človek, ki je sposoben premagovati bretne življenja in ki ra- ste in se razvija le v družbi. Socializacija pra- vimo temu procesu In pomanjkanje le-te ju je pahnilo v bedo. Sedaj ji- ma je ostala le samota in sestradana psa, ki zavija- ta okrog pogorišča. In vendar sta srečni na svo- jem vrhu, tam pod son- cem, ki prebuja v nju- nem gozdu mlado brstje v novo rast. »Včasih nama je tako leoo, da kar pojeva,« sta dejali. Njuna sreča je do- ma tain, na pogorišču, med njuno »živino«. Vča- sih pa pridrvi mimo sen- ca, ki zastruplja vodo, ji- ma davi kokoši in ju te- pe. Sence, le sence so sovražne. Takrat zavihti- ta palico nad vsakogar, ki pride mimo. Toda sence se razkropijo, nastopi ju- tro in Ungarjevi sestri spet začenjata svoj boj za svojo pravico. Tako je Anton Zidanšek je pred- sednik krajevne skupnosti Spitalič. »Že dolgo skuša- mo pomagati Ungarjevi- ma sestrama, toda zama*- Nočeta pomoči.« Jože Klokočovnik, sosed Ungarjevih sestra: »Ko smo grabili seno, smo od- maknili vejo, ki je visela z Ungarievega oreha na naš travnik. Priletela je Neža in z vilami udarila sina po glavi. Prebila mu je čelo, v obrambi pa jo je sunil in je padla. Od- tlej govorita, da ju te- pem.« iz dneva v dan, iz leta v leto. Senik se ruši, koko- ši in zajci umirajo, psi stradajo in tulijo lačni v nebo, ostajata pa sestri, zdravi in neuklonljivi. Kakor vihamici kljubuje- ta tam, na Tolstem vr- hu. Kljubujeta nevihti, lakoti in ljudem . . . Ko sem odhajala s Tol- stega vrha, se mi je son- ce smejalo v brk, Ungar- jevo pogorišče pa je po- časi tonilo v senco goz- diča. Zamišljeno sem sto- pala po strmi poti in no- vo spoznanje mi je za- strlo srce. Vračala sem se v svoj svet, za izkuš- njo bogatejša. Tekst: Damjana Stamejčič Foto: Drago Medved Besede, tisoč besed. Besed sovraštva in groženj. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april 197^ Fran Ros. STOLETNICA MAISTROVEGA ROJSTVA Prehod iz prisrčnega Celja v takrat neznani, večji in in- dustrializirani Maribor je bil za jias težak. Okoli nas se je bohotilo nemštvo in nemšku- tarstvo. Pretežno nemške go- vorice midva z bratom nisva obvladala. Vendar smo našli nove dobre znance in to nam je pomagalo, da se n(im je Maribor zdel lepši in bolj do- mač Z bratom sva hodila v vadnico, edino vsaj deloma slovensko šolo, kjer se je učitelj, sicer odličen pedagog, toda zagrizen kočevski Ne- mec, smejal moji nemščini. Pred poukom in po njem smo morali moliti za zmago avstrijskega orožja. Stene ra- zreda so bile pokrite z av- strijskimi in nemškimi zasta- vami ter s slikami cesarjev in vojskovodij. Kakšna razli- ka v primerjavi s šolsko sobo v Celju, polno prisrčnih kme- čkih otrok in z dobrim učite- ljem Kranjcem!... Nedvomno je Maister bil tudi v Celju literarno aktiven, saj je v tem času priobčil več pesmi v Literarni pratiki za 1914. leto, v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, v zadnjem po. je prispeval še oceno Sle- bingerjeve Slovenske biblio- grafije 1907—1912. Tudi v Mariboru je Maister zahajal le v slovensko družbo in v tamkajšnji narodni dom. Se dalje se je trudil, da je naše ljudi reševal vojaščine in fronte. Nasprotniki so ga ova dili zaradi protidržavne dejav- nosti in moral se je zagovar- jati pred vojaškim sodiščem v Gradcu. Kazensko so ga pre- mestili tjakaj, a je tudi tu na- šel lepo slovensko družbo. Na intervencijo jugoslovanskega poslanskega kluba pa je bil premeščen spet nazaj In je zdaj kot major postal celo komandant mariborskega do- mobranskega vojnega okrožja. Dolga vojna je Avstroogrsko docela izčrpala, revščina in nevolja v njej sta rasli. V par- lamentu prebrana majniška deklaracija je zahtevala usta- novitev jugoslovanske državne skupnosti. V pričakovanju zloma centralnih sil je Mai- ster oviral odhod vojakov na fronte ter zadrževal pošiljke opreme in hrane tjakaj. Ko- nec oktobra 1918 se je podrla habsburška monarhija in nje- ni narodi so pohiteli, da si zdaj zgrade lastne države. Maister je bil pripravljen na čas, ko bo treba Maribor in severno slovensko mejo za- gcAoviti Jugoslaviji. Razne naše politične usta- nove so se zanašale na poga- janja, ki naj bi se z njimi uredile nove državne meje v skladu z WilsonoDimi točkami o pravici narodov do samood- ločbe. Maister pa je vedel, da nam zadovoljivo rešitev teh vprašanj more zajamčiti le odločna, hitra akcija. In tu ni okleval. Brez priznanja s strani antante, brez pomoči Srbije in celo proti volji lju- bljanske vlade je nastopil z občudovanja vrednim pogu- mom, ki je ohromil nasprot- nike Dne 1. novembra 1918 je Beograd dosegla srbska voj- ska, prodirajoča od Soluna. Istega dne je mariborski šta- cijski poveljnik Nemec Holik sklical sestanek vseh višjih častnikov. Ob poročilih o po- razih na vseh bojiščih je bilo razpoloženje večine teh klavr- no. Vendar je Holik govoril, kakor da o pripadnosti Mari- bora nemški Avstriji ne mo- re biti dvoma. Predlagal je sprejem več točk, ki naj bi jih upoštevali častniki. To je bil trenutek, ki je nanj čakal prisotni major Maister. Prekinil je Holika z odločno izjavo: »Ne priznavam teh točk! Maribor proglašam za jugo- slovansko posest in prevze- mam v imenu svoje vlade vo- jaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko ... Kdor bi se v področju moje oblasti upiral mojim pove- ljem, pride pred moje vojno sodišče.« Dostojanstveno in krepko podana izjava je učinkovala kakor strela z neba. Nekaj višjih oficirjev se je takoj uk- lonilo in priznalo novo vrhov- no poveljstvo v Mariboru. Pravzaprav pa je Maister te- daj dosti tvegal, saj je razpo- lagal še z neznatno, neurejeno vojaško silo. Nato je Maister odšel v meljsko vojašnico z večidel slovenskimi vojaki, v njej pa je že doslej bil sedež njegove- ga poveljstva. Tu je dal za- trobiti alarm in je zbranim vojakom razglasil novo stanje. Večina mu je z navdušenjem sledila, še istega dne je na- rodni svet za štajersko izro- čil Maistru vojaško poveljst- vo na svojem ozemlju in mu podelil generalski čin. Mariborski Nemci so sicer formalno priznavali Maistrovo vojaško oblast, a so se trdo- vratno izjavljali za nemško Avstrijo, tako tudi občinski svet. Podžigal jih je Gradec. Z izgovorom, da je treba za- varovati v mestu red, je ob- čina ustanovila svojo oboro- ženo Schutzivehr. Ta je z mo- čnim dotokom s severa nara- sla na več kot 1500 mož, po- vzročala pa je pogoste izpade.. Maister, ki je dotlej razpo- lagal le z vojaki prostovoljci, je 9. novembra brez vednosti Ljubljane razglasil na štajer- skem mobilizacijo. Zdaj je slovenska vojska štela 2000 mož z vključno četo Primor- cev. Da bi preprečil vsakršno neljubo presnečenje, se je Maister odločil za udar. Na- črt zanj je pripravil sam in ga določil za 23. november ob 4. uri zjutraj. že 10. novembra je prejel iz Celja pomoč 200 mož z nadporočnikom Viktorjem Rodetom. Vesel jih je sam po- zdravil na kolodvoru. Tik pted akcijo je prispel še cel bataljon celjskega pešpolka z 10 strojnicami pod povelj- stvom stotnika Kosa. Razorožitev Schutzivehra — »zelene garde« je našla speče Nemce nepripravljene. Uprl se je le neki poročnik, ki je ranjen pozneje umrl. Drugi njeni pripadniki sO bili nato z vlakom vrnjeni na sever. S tem pa usoda Maribora še ni bila odločena. Nemško us- merjeni železničarji so skuša- li z veliko stavko ogrožati doseženo stanje, a zaman. Za- varovati je bilo treba vso se- verno mejo na štajerskem do Prekmurja in še vzhodno Ko- roško, kjer je nastopal Mal- gaj. povezan z Maistrom. Na- zadnje je morala vse to prii. nati tudi pariška mirovn^ konferenca. Brez Maisfrov( samostojne, preudarjene jj, odločne dejavnosti ter zave^ nosti njegovih borcev bi me ja na štajerskem danes na] brž tekla čez Pohorje in oj Dravi. Tudi Beograd je končiu. vendar moral priznati Mai strov visoki čin, a ga je že 1. 1923 upokojil kot divizi]. skega generala. V tistem ča&\ so' se mu vneli živci v noga}, tn je delno ohromel. Prikh njen na dom je pripravlja khjigo svojih spominov. Prt minil je 26. julija 1934 na Un- cu pri Rakeku — pred 40 h ti. Krsto z njegovim truplon so slovesno prepeljali v Mar bor Spotoma se je mrtvi jit nak ustavil tudi v Celju, d? se še tu poslovi od svojih pr, jaceljev. Umrl je mož. tako zelo dro. gocen Slovencem v usodnet času, domoljuben, daljnov. den in pogumen. Njegov:m zc slugam bodo tudi naši pr\ hcdnji rodovi izrekali hvalei no priznanje. Viri poleg lastnih sporni nov: Ing. Borut Maister »Moj spomini na očeta«, Lojze Udi »Boj za Maribor in štajerske Podravje«. Svet Krajevne skupnosti „CENTER" Celje razpisuje po 111. členu statuta KS Center delovno mesto TAJNIKA z naslednjimi pogoji: končana srednja šola aktiven družbeno političen delavec Ponudbo s predloženimi dokazili je treba vložiti do 15. 4.1974 na naslov Krajevna skupnost Center Celje, Gledališka 2. Predvideva se zaposlitev s skrajšanim delovnim ča- som. Ni izključena tudi redna zaposlitev. Plača po samoupravnem sporazumu in dogovoru. Nastop službe s 1. 5.1974. V PRIHODNJEM NOVEM TEDNIKU NAGRADNI LITERARNI RAZPIS DELOVNA ORGANIZACIJA ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA in temeljne organizacije združenega dela razpisujejo naslednja delovna mesta (reelekcija): I. V delovni organizaciji delovna mesta a) GLAVNEGA DIREKTORJA b) DIREKTORJA ekonomsko finančnega sektorja c) DIREKTORJA komercialnega sektorja d) DIREKTORJA splošno kadrovskega sektorja e) DIREKTORJA Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod f) VODJE prodaje zdraviliških storitev Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje in sicer kandidat pod a) — da ima visoko strokovno izobrazbo z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih ali višjo strokovno izobrazbo z najmanj 15 let prakse na vodilnih delovnih mestih; kandidat pod b) — da ima visoko izobrazbo ekonom- ske smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih ali višjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih; kandidat pod c) in f) — da ima višjo izobrazbo eko- nomske ali pravne smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih ali srednjo izobrazbo ekonom- ske smeri z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih; kandidat pod d) — da ima visoko izobrazbo pravne smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih me- stih ali višjo izobrazbo pravne smeri z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih; kandidat pod e) — da ima visoko izobrazbo kemijske smeri z najmanj 10 let delovnih izkušenj in sposob-- nost za znanstveno delo. II. V TOZD Zdraviliška dejavnost delovna mesta a) DIREKTORJA TOZD b) ŠEFA ZDRAVNIKA c) DIREKTORJA HOTELOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje in sicer: kandidat pod a) — da ima visoko izobrazbo ekonom- ske ali pravne smeri z najmanj 5 let prakse "na vodil- nih delovnih mestih ali višjo izobrazbo ekonomske. pravne ali upravno pravne smeri z najmanj 10 let prak- se na vodilnih delovnih mestih; kandidat pod b) — da je zdravnik internist, specialist gastroenterolog ali balneolog z najmanj 10 leti interni- stične prakse in sposobnostjo za znanstveno delo; kandidat pod c) — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih me- stih v zdraviliško turistični dejavnosti ali da ima sred- njo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 10 let prak- se na vodilnih delovnih mestih. Od vseh kandidatov pod I. in II. se zahteva znanje nemščine in italijanščine ter organizatorska sposob- nost. Zahtevana praksa se razen pri kandidatih pod I. e) in II. b) nanaša na področje zdraviliško turistične dejavnosti. III. V TOZD Polnilnica delovno mesto DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo zobrazbo ekonomske smeri ali da je visokokvalificiran delavec kovinarske stroke; pri višji izobrazbi mora imeti najmanj 5 let, pri srednji izobrazbi najmanj 10 let, pr\ VKV pa 15 let prakse na vodilnih delovnih mestih pri polnitvi slatin; < — da ima organizatorske sposobnosti ter znanje nem- ščine in italijanščine. IV. V TOZD vzdrževalna dejavnost delovni mesti a) DIREKTORJA TOZD b) UPRAVNIKA PARKOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje in sicer kandidat pod a) — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri; pri visoki izobrazbi mo- ra imeti najmanj 5 let, pri višji izobrazbi pa najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v zdraviliško turistični dejavnositi; — da ima organizatorske sposobnosti in poznavanje osnov tehnologije parnih kotlov, osnov strojništva in gradbeništva; kandidat pod b) — da ima strokovno izobrazbo vrtnar- skega tehnika ali VKV vrtnarja z najmanj 4. leti prakse, — da ima organizacijske m vodstvene sposobnosti ter poznavanje sodobnih principov hortikulture. Kandidati za vsa razpisana delovna mesta naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov Zdravilišče Rogaška Slatina — splošno kadrovski sektor. 13 — 4. 1974 NOVI TEDNIK ~ stran 19 Rado P/auštajner: Do Kitajske in še dlje (11) ivložje in dekleta so bili oblečeni v salonge, pre- prosta dolga krila ovita okoli ledij, v laseh so imeli bsle trakove ter cvetove. Tudi vsi kipi malikov ob hišah in va- škem templju so bili sve- čano oblečeni. Pred po- kojnikovo hišo }e stalo domiselno okrašeno stop- ničasto ogrodje v obliki tempeljskega prestola, na katerem bodo odnesli truplo Posebej so fantje na nosilin nosili iz lesa in papirja narejenega veli- kega črnega bika in na drugih nosilih še manjše- ga, ki je bil prekrit s po- zlato. Naše pogrebne mol- čečnosti tu seveda ni bilo iskati. Fantje so se krat- kočasili tako. da se je eden izmed njih povzpel na večjega bika in ga ob- jel okoli vratu, vsi ostali, ki so bika nosili, pa so skušali s premikanjem bika fanta spraviti z njega, kar je bilo še posebej delež- no pozornosti vseh vašča- nov. Sama ceren>onija seži- ganja se je začela s pri- hodom suličarjev. ki so imeli raznobarvne šilaste kape, sulice in cvetje. Na- to so preko posebej na- rejenega mosta prinesli iz hiše truplo pokojnika, ki je bilo zavito med bam- busove palice, nanje pa so bili privezani golobi. Te golooe so kasneje se- žgali skupaj s truplom, da bi pokojnika odnesli v ne- bo. Truplo so nositi fan- tje, pred njima sta hodili dve dekleti, prva s skle- do riža, druga s skledo sadja. Za truplom pa je prihajala cela procesija deklet in fantov, ki so no- sili z dvignjenimi rokami dolgo belo vlečko. Truplo so prinesli do ogrodja in ga postavili v posebno odprtino pod pokojnikovo sliko. Ves potek obreda je spremljal gamelang orkester, dva njegova čla- na sta se vsedla kar ob pokojnika in vneto igrala. Nato je procesija zavila iz vasi, mimo riževih polj na vaški travnik in se ustavila pod mogočnim banjam drevesom, ki je podobno figi, a je dosti večje. Na travniku je bil še en vaški tempelj in tam so stala stojala z žrtvenimi darovi. Truplo so prenesli iz stopničaste- ga stojala in ga dali v no- tranjost črnega bika, na- to tega postavili na grma- do in priložili vse daro- ve. Ko so grmado zažgali, je bilo veselje domačinov na višku, s tem da se je začel pes in petje. Ka- kor smo bili očarani in začudeni nad obredom, so tudi domačini prišli na svoj račun, ko je ob vro- čini 35" C neka Francozi- nja padla v nezavest in v hipu vzbudila zanimanje domačinov Svojo popolno naravo, odnos do življenja, priro- de in bogov, pokažejo Ba- lijci s svojimi plesi. Ni vasi, ki ne bi imela svoje skupine plesalcev in iz skupnega denarja nabav- ljajo oblačila, glasbila ter podobno. Vsi fantje in dekleta skupaj pripravlja- jo okrase iz listja in cve- tja, bandere vence, vse v smehu in prijetnem pri- čakovanju. Zato lahko v vsaki vasi vidiš vsak dan drugačen obred, drugo prireditev alf drugačen ples. Plesi so gledališke predstave v malem, ker večkrat predstavljajo tra- dicionalne drame Iz nji- hove mitologije in so en- kratno doživetje, saj jih plešejo tako. kot so jih plesali v starih časih in v istem ambientu, z enako dušo in z enakimi hote- nji. Obilo teh plesov sem si tudi ogledal. Toda med vsemi plesi ostaja obi- skovalcem najbolj v spo- minu ples keček — opič- ji ples. SVEČANOSTI 20. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april 197J PISMA , ODGOVOR NA ČLANEK Odgovarjam na članek Pavi« Feldin z LJubečne. Ta članek Je čuden. Ni resnica, da bi se našg mladina zaradi zadnje strani NT kvarila, saj dekleta konuj čakajo, da jim zrastejo prsa. Komaj čakajo, da so goduel Nosijo mini krila, najloo hlač. ke in ko se pripognejo, se vi. dijo skozi njihovi nežni deli, Kaže, da se takšnemu člankij stari in mladi ljudje posme. huji-jo. Pavla Feldin ix I4n. bečne omenja, da se strinja z Antonom VoIa.skom. Jaz ga vsak dan vidim, vendar m v.se zlato, kar se sveti, Pri-go. vor pravi: .Najprej pometi pred svojim pragom, potem kje drugje. Kaže. da se ne. katere ženske jezijo, ker ima. jo ženske ix afriških plemen napeta prsa pa tudi lepo s« ra,č'.'nii. ,laz vedno zasii.iu. jem zadnjo stran. Prosim, samo nadaljujte ta. ko naprej na zadnji strani NT! Adolf Ropah, LJubfčiia KAJ PAMETNEGA, PROSIM! Po daljšem času se zopet oglašam in želim povedati svoje mnenje » članku Zakaj golota. Popolnoma se strinjam s tovarišem Antonom Vola.skom, da take slike prav nič ne so- di,}o v Ukšfn list, kot Je NT. Beremo ga v veliki večini sta- re,j.šl ljudje, ki pričakujemo, da bomo v nJem našli kaj bolj pametnega. Mladi pa č« so že tako lačni golote, pa Imajo dovolj drugih porno- grafskih brošur. Novinar pa, 6e nima kaj bolj pametnega pisati in prlobčevatf, se pa nima s čim hvaliti. To je mo.je mišljenje. Drugače mi Je vsebina NT zelo všeč. Novo povest smo le dočakati. Bralci Jo bodo i veseljem prebirali Ce se spo- minjate, sem to povest jaz prvi predlagal. Zelo rad pn- biram članke iz življenja lju- di na deželi. Predlagal bi. d« bi še kdaj kaj pisali o obrti, kot je kova-štvo. Ta obrt je med najstarejšimi In kot mno- ge drnee l-Mmira Tu in tam se Se najde In stari mojstri bl vara znali povedati marsi- kaj zanimivega. D. M., Harje CIGANKA — povest iz domačih itribow (6) »Ze prav,« je odvrnila ta s kislim obrazom; »ne- kaj dni boš še ostala, morda tudi še kak teden, dokler si čisto ne opomoreš.« Kristina pa je dejala: »Kristina, prav bo, da ne pride preveč med ljudi. Saj je lahko gor v tvoji kamri. Sončno je gor in na vse strani vidi. Jesti ji bodo gor nosili pa glej, da bo imela dobro postrežbo!« »Prav, mati. kakor ukažele,« je pritrdila Kristina in šla s ciganko nazaj gor. Zgoraj je vprašala Vanda: »Zakaj me hoče gospa zapreti?« »Zapreti vendar ne!« je odgovorila Kristina, »ne marajo, da bi te ljudje videli.« »Ali se boji. da bi prišel baša in me ulovil?« »Ta ne bo več prišel. Ce ga najdejo orožniki, ga bodo vtaknili v luknjo. Ampak ne bodo ga našli, ker jo je pobrisal čez mejo.« »O. baša je kakor jastreb. Nihče ga ne vidi, kar iznenada je tii.« »Sem si ne bo upal. Tu so trije hlapci, ti imajo trde pesti. In naš pes. naš Sultan, ga ne sptisti blizu Tu si varna pred njim.« »Tedaj ostanem tu in ne grem nikamor več.« »Ko bi le mogla ostati, iz srca bi ti privoščila! Toda...« »Gospa med hudo gleda. Kajne, nagnala me bo? Nisem je prav razumela.« »Mati ne morejo, kar bi radi. Besedo ima gospo- dar, sin, ki se je nekam daleč odpeljal, pa vsak dan mislimo, da pride.« »Ali je mladi gospodar tudi tako hud kakor stara gospa?« »Za božjo voljo, hudi vendar niso. Dobrega srca so, mladi gospodar tudi. Siromakom radi pomagajo, kjer le morejo. Ponosna pa sta oba, ponosna pa že.« »A! Zdaj razumem. Zaničujejo me, ker sem ci- ganka: sram jih je!« »Vanda.« jo je prepričevala Kristina, čeprav sama sebi ni verjela, »če boš pametna, boš gotovo smela ostati. Mater in mladega gospodarja moraš lepo prositi. Obljubi jima, da boš pridna in taka, da nihče na tebi nič ciganskega ne bo videl!« »Ko pa ne znam delati!« »Jaz te bom naučila. Pisati in brati in moliti tudi.« »Ce me pa vendarle nažene jo! Pred mladim me je strah.« »Kaj te bo strah! Jaz bom zate govorila.« »Tako dober ni še noben človek bil na svetu kakor ti. Rada te imam!« je vzkliknila ciganica, se vrgla dekli okoli vratu in jo poljubila. Dva dni nato je prišel Franc, mladi gospodar, domov. Bil je postaven mož. ki mu njegovih trideset let ni bilo videti. Nekaj oblastnega je imel v sebi in tudi oblečen je bil pol po mestno in pol po kme- tiško. Vrnil se je slabe volje. Čeprav je toliko dni oble- taval tiste ogrske trgovce, ki so kupili pri njem les, svojega denarja še vedno ni dobil. Mati si zaradi tega tudi ni upala ziniti o ciganici, ampak je hotela kak dan še počakati. Ujec Miha pa je vse počenčal. in ko je mladi silil, mu je na dolgo in široko pripovedoval, kako je prišla ciganica na Ravne in da jim jo hoče potovka kar vsiliti. Gospi dar je gubančil čelo in nevoljno odkimaval: »Nak, Hruplja pri nas ne bo komandirala.« Potem ves večer ni več zinil o tem. Drugo juti je stopil gor pod streho in zagledal ciganico pri oi nu. Ta se ga je tako prestrašila, da je nekaj neraz\ mljivega zagrgljala in se jela po vsem telesu tresi Z mračnim pogledom jo je gospodar premeril in j za ga je obšla, ko je videl na njej obleko svoje raji sestre. Le nekaj trenutkov je tako stal, potem se : obrnil in brez besede odkorakal po stopnicah dol. Ne, ta ženska ne sme ostati niti eno noč več pri hiš 'Naj Hruplja le pride! Zagodel ji bo. kakor ji ni ^ nihče.. Pa mu ni bilo treba dolgo čakati; kajti p{ tovka je spodaj v hiši že čakala nanj in se glasit menila z materjo. Trdo je odprl vrata in široko sto"^ pred ženski. Potovka je koj videla, da je vstal z leV nogo. pa je dejala hudomušno: »O, Ravnjak! Dober dan — ali si že nazaj? Ali < dobro opravil?« »Nič te ne briga!« jo je obrevknjil. »Ampak ka^ je s teboj, o tem se bova menila.« »Z menoj? Hvala Bogu! Kar zadovoljna sem. 1 kruh si že zaslužim.« »Da. poteplješ se okoli in kjer kako mrcino izV^ haš, jo nam vrineš. Jaz ti bom dal!« je rohnel. Tedaj je potovka vstala in stopila tik pred gos; darja; bila je še za spoznanje večja od njega. Z en očesom je pomežiknila in se predrzno ozrla nanj: »Hoho. fantič, ali misliš, da se te Jerca kaj bo To bi morali pa že večji in starejši možakarji pi" Ko bi bila deset let prej na svet pokukala, bi ti^ hko bila babica.v 13 — 4. 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 llata poroka v Velenju KOVAČ IN ŠIVlUA! pila je zadnja nedelja v jjarcu, ko smo se ustavili ^ domu Angele in Viktorja i^/očnika v Velenju. Viktor jj stal ob glavni cesti in dr- jjj v naročju otročička, An- jela pa je v hiši sprejemala Jože, ki jih je bilo že toliko, Ja smo najprej pomislili, da jflio prišli v cvetlični vrt. jo prijetno urejenem vrtu [olepšalo ga je tudi spomla^ jansko sonce) se je spreha- jalo večje število ljudi, ki so očividno biU Angelini in [;udvikovi sorodniki. To na- vsezadnje ne bi bilo sploh nič posebnega, če ti isti lju- dje (p>a tudi mi) ne bi prišli zaradi tega, ker sta Angela in Ludvik Prevočnik prazno- vala petdeset let skupnega življenja! Ni potrebna poseb- na modrost, da zapišemo, da je to pol stoletja skupnega življenja dveh ljudi, ki pra- vita, »da v sporazumu in do- bri volji vse gre, vse se zmo- re, tudi težave in da ob prvi zapreki, če je ne uspeš pre^ magati, ne smeš vreči puške v koruzo«. Hiško, kjer zdaj prebivata, sta si |X}stavila sama. S svo-. jimi rokami. Ni velika, je pa »cartlik«, kot pravi mati An- gela, živahna ženica z naoč- niki, ki ji človek ne bi pri- sodil, da jih ima kaj več kot šestdeset. Mož Viktor, moč- iih rok, bil je 35 let kovač, ki je v tej dobi izučil 18 fantov kovaškega p>oklica (privatno danes dela samo še eden, vsi ostali so p>o »fa- brikah«), ji pritrdi: »Bil sem kovač in ko sem prišel v Šoštanj, je bila ona (mislil je ženo, da ne bo ix>mote!) šivilja, ki je zaljubljena do »iišes« opustila svoj pokUc. in rekla »da« za Viktorja, to je mene. Začela sva skupaj in kakor vidite, sva še dar nes skupaj.« Nasmejala sta se tako, kot sta se smejala pred petdese- tuni leti. Razlike danes prav- zaprav ni v srcu nobene, sa- mo obrazi so postali za spo- znaje razgubanejši. S tem pa so dobili tudi nek ix>seben šarm, ki ljudi privablja in osvaja, da postaneš radove- den, kako sta vse to zmogla, ko pa danes mladi rečejo »da«, pri prvi oviri pa gredo vsait svojo pot... Mati Angela takoj pristavi, da mladim parom žeM pred poroko trdno odločitev, lju- bezen in ne obupati ob pr- vem zapletu. Oče Ludvik pri- kima in razumemo, da se z mamo strinja. Potem razmišljata o letih, ki sta jih skupaj preživela. Bilo je sicer težko, vendar nikoli tako, da se ne bi dalo zdržati. Angela je skrbela za Ludvika, ki je delal v kova- čiji (privatne danes v ve- lenjski občini ni več, razen v Šentjanžu!) in mu omc^;©- čala, da je stal na »požarni brambi«, kateri je tudi po- svetil že skoraj petdeset let. Ko ju pobaramo po lepih, najlepših trenutkih v njunem »zlatem« življenju, si ne mo- reta kaj, da ne povesta, da je bilo lep^a veliko, najlep- še pa je to, da zdaj lahko varujeta vnučke. Ob slovesu je oče Ludvik, korenina, prinesel vrečko, v kateri je bilo za dober kilo- gram čestitk, ki sta jih z mamo prejela ob zlati poro- ki. Med drugimi je bila tudi čestitka članov zveze prosto- voljcev borcev za severno me. jo 1918—19 in Ludvik z naj- višjim spoštovanim glasom pove, da je videl tudi zna. menitega generala Maistra, Spominov bi bilo za celo knjigo, vendar nismo hoteli več drezati v Angelo in Lud- vika, ki sta pričakovala svo- je. Vsak jim Je stisnil roko s poljubom in željo pa cvet- jem s »še veliko zdravja«. Tudi mi to želimo vrlima Angeli in Ludviku Prevočni- kovima v Velenju. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTER5EK 22. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april I974 zaupno NA KMETIH JE FLETNO stara sem 22 let, otroška leta pa ;em preživela na kmetiji, na Kozjan- skem. S smrtjo staršev je zagospoda- ril brat, se poročil. Otroci smo se raz- .sli, jaz kot najmlajša sem prišla v Celje in se zaposlila v tovarni.' Stanu- jem v podstrešni sobi, v prostem času šivam, perem in prebiram časopise, .knjige. V kino in druge zabave ne .lodim. Toži se mi po kmečkem živ- ijenju, tam sem bila srečna. Imam fanta in rada se imava. Pri- den je, čeden, razgledan in zelo tre- zen. Končal je srednjo kmetijsko šolo, ivi pa pri starših v mojem domačem kraju, na urejeni kmetiji. Ima starše zelo v letih in tako kot pravi sam, mu bosta izročila kmetijo. Fant me večkrat obišče in vedno kaj prinese. Razgovarjava se o gospodarjenju, mi razlaga, kako je bilo v šoli, kaj načr- tuje. Ko ga p>oslušam, sem vsa srečna in ob slovesu mi vedno reče, da sem pridna, varčna in da bova kmalu zaži- vela na skupnem posestvu. »Zapustila boš tovarniško delo in na kmetiji bo- va živela srečno.« Kdaj pa to bo, pa .ni ne reče. Svetujte mi, kako naj se fantu približam, da se čimprej p>oro- čiva. čeprav živim že tri leta v mestu, ne srce še vedno vleče v naravo, v ^oj rojstni kraj. JOŽICA DRAGA JOŽICA, ne zameri fantu, ker se za življenjsko odločitev težko odloči. To odkriva nje- govo preudarnost in smisel za trdne življenjske temelje. Verjetno koleba 'aradi tega, ker še vedno ni gospodar iia kmetiji, s teboj pa bi rad zaživel kot gospodar in napreden kmet. Lepa je misel, da si pripravljena z njim ži- veti na kmetiji, ko pa se jo toliko deklet otepa in rine v tovarne. Mislim, ia si malo preuranjena, ker poroka s antom ti najbrž ne uide. Dajati recept za hitro poroko je tvegana stvar, naj- večkrat pa življenje že tako uredi, da do nje kmalu pride. Včasih celo pre- kmalu, ti pa si ena tistih srečnic, ker se ti nikamor ne mudi. Se motim? Resnega fanta imaš in če bi bila res- nično rada že njegova družica, ga sa- ma povprašaj. Ce sta prijatelja, se bo- sta pogovorila in tudi skupaj načrto- vala. NATAŠA SIVI LASJE Stara sem kornaj 14 let in že imam hude težave. Visoka sem 168 cm in tohtam 61 kilogramov. Imam že nekaj sivih las in sem zato zelo hudo razo- čarana. Prosim vas, kaj naj storim. Maj jih barvam? Doma sem na deželi in se bojim čvek. ZDENKA DRAGA ZDENKA, tako hudo pa spet ni, čeprav resnično ni prijetno ob misli, da boš kmalu osivela. Zgodnje sivenje je v rodu in se ga ne da z ničemer odpraviti. Ce si doživela kakšen šok ali bolje rečeno :tres, bi mi najbrž napisala, kajne? rudi takrat je mogoče nenadoma osi- veli, pa ti najbrž nisi tak primer. Le kaj naj ti svetujem? Ce si dovolj po- gumna, pusti, da osiviš, če pa te moti prezgodnja »starost«, pa lase barvaj. Pri tem pa se ne oziraj na vaške čen- če in stori tako, kot ti prija. Le Icaj bi se kar naprej ozirali na druge, zla- sti v takih stvareh, ki so čisto osebna stvar. In barva las je tvoja privatna zadeva. NATAŠA CHANEL KOSTIM Kostim, ki je vedno enako moderen, eleganten in lep, je kostim v stilu slav- ne Coco Chanel. Chanel kostim je že dolgo zelo prjljubljen, čeprav se ves čas ni skoraj prav nič spremenil in še vedno ima iste svojevrstne značilnosti. Narejen je iz volnenega blaga, naj- večkrat iz lahkega tiveeda. Jopica je ukrojena po telesu, je nekoliko daljša in pokriva boke. Ima majhen ovratnik in ozke rokave. Zapenja se enoredno z gumbi. Takšno jopico poživljajo zna- čilne volnene obrobe v skladni barvi. Z obrobo so nakazani tudi majhni že- pi. Krilo kostima je največkrat ravno krojeno ali položeno v široke zalikane gube, dolžine pa najbrž ni treba ome- njati. Chanel dolžina, ki pokriva kole- no, seveda. Takšen Chanel kostim je zelo dobrodošel del ženske garderobe, saj zlepa ne bo zastarel in tudi nave- ličali se ga ne bomo, če se ga nismo že do sedaj. STASA GORENŠEK DROBNE IZ SPOLNE VZGOJE Magda je drobceno dekletce. Imam občutek, da jo je en sam okrogel obra- zek, obdan s skrbno negovanimi črnimi lasmi in pod nizkim čelom dvoje kot oglje črnih oči. Bolj s težavo dojema učno snov, vendar, kakor je drobna in otedikava, je v njej pravi ogenj, kate- rega zublji naravnost hlastajo za peti- camt. Razumsko ne gre, zato se uči na pamet. Njena ročica je vedno prva, dr- prav se potem kje zatakne. Toda njeni zvezki so lepo urejeni, snažni in vse potrebščine so na svojem mestu. Med součenci je v razredu kljub natančnosti zares priljubljena- In še nekaj je v njej. Kar naprej stoji pri moji mizi in mi govori zdaj o tem, zdaj o onem. Tudi tokrat se je posta- vila predme in začela sva tale pogovor: — Tovariš, moj stric je operni pe- vec. Ne verjamete? — Zakaj ne bi verjel. Tvojega očka sem že večkrat slišal peti. Zakaj pa ni več v zboru? — Vaje so pozno zvečer, oči pa ima toliko dela. Veste, tisti stric, ki je oper- ni pevec, ima hčerkico, ki je zelo na- gajiva in razvajena. — Tudi ti si razvajena, Magda, mar ne? — Tako pa že ne. Za vsako stvar se cmeri. Veste, morda bo zdaj drugač- na. — Kar na vsem lepem da se bo spremenila? To je pa res čudno. — Tetka Polona je že visoko nose- ča! zažvrgoli desetletna Magdica, me pogleda s tistimi črnimi očki in tehta, kaj bom rekel. — Nisem te dobro razumel... — Takle trebuh ima že! stopi dva koraka nazaj in zaokroži z roko. Stric in teta si želita fanta, pa Mateja tudi. — Kaj pa če ne bo fantek? Magda razpre tiste črne očke, kakor da je to vse samo po sebi razumljivo: »Bosta pa še enega Tiaročila!« Gledam jo in ona ne izmika oči. ča- kam, da se odpro usteca in še kaj po- vedo. In res so se odprla. — Mama je rekla, ko sta se z očkom imela najbolj rada, sta pa mene na- ročila! Zdi se mi, da je ta njen odgovor nekakšen protest. Protest v tem, da je dekletce začutilo, kako ji najbrž ne za- upam dovolj, ker je pač drobceno in suhatno. Iz klopi pa se je spet oglasi- la: »Tovariš, jutri bom znala berilce »Bratec in sestrica« na pamet. Me bo- ste vprašali? Pogledam jo in rahlo prikimam: ■ — Magda, ne bom pozabil. UŠIVOST Kljub modernemu utripu življenja se še dandanes srečujemo s proble- mom, fci je precej razširjen. To je uSi- vost. Povzročitelji so nakožni zajedalcd — uši. Pri tem razlikujemo sivo ali naglavno uš, belo, fci živi v obleki, in ,ramno uš. Siva uš je dolga 2 mm in živi v la- sišču, kjer se njene gnide trdno prilep- ijajo na lase. S pikom povzroča uš hud srbež. Ušivci se zato zelo praskajo in si z nohti razgrebejo naglavno kožo, vanjo vnaišajo nečistočo in so tako pol- ni prask, odrtin in ognojkov. Iz gndd se po šestih tednih izležejo mlade, dro- bne uši, in ciklus se ponavlja, če takoj ne posežemo vmes. Pri zanemarjenih ljudeh se lasje, gnide in sokrvica, ki te- če zaradi nenehnega praskanja, zlepd- jo v en sam umazan, lepljiv klopčiič, man tudi z imenom vilovina. Bela uš ni tako razširjena. Je pa do- bro, da o xxjej le spregovorimo par be- sed. Je veliko skoraj po4 cm in živi v perilu, obleki in rjuhah. Se izredno hi- tro razmnožujejo in bolje prenaSaJo mraz kot toploto. Je precej nevarna. ker s svojim pikom prenaša povzroči- telje pegavice in povratne mrzlice. Be- le uši se pojavljajo ob hudih trenut- kih, ko so Ijoidje izpostavljeni različ- nim tegobam, npr. med drugo sivetov- no vojno je bila ta nadloga zelo raz- širjena. Sramna uš živi v kocinah osran:\ja, podpazduhe, na bradi, obr/ih in tre- palnicah. Je najmanjša izmed človeš- kih uši in je sivo bele barve. Na kožo se prilega tako č^^rsto, da jo le težko zagrabimo. Samica leže jajčeca ali gni- de na kocine. Velikokrat opazimo na gostiteljevem telesu modrikaste lise, fci nam kažejo pot, ki jo je uš preho- dila. Prenaša se z neurejermm spolnim življenjem, pa tiidi z nehotenim doti- kom. Zatiranje ušivosti danes ni prob- lem. Na voljo nam je cel niz razno- vrstnih škropiv in prašfcov, ki temelji- to opravijo s to nadlego. Vendar je najboljša obramba pred ušivostjo — telesna čistoča. BOiRIS JAGODIC priporočamo DE LICIA so velike čokoladne figure, v katerih so različni otroški okraski. Kupit« jih lahko v Merxovi prodajalni Bonboniera, cena je, 41,70 (manjša) in 55,60 din (večjal Kozmetična kolekcija ELLEN BETRIX j« primerna za mešano kožo. Čistilno mlekoi tonik, dnevna in nočna krema stanejo sM paj 257,15 din, prodajajo pa jo v Drogenll Moda. 1 Na oddelku železnine veleblagovnice imajo te dni veliko izbiro zelo lepo oblike vane plastične posode v živih barvah i vzorcih. Priporočamo pa vam tudi servlni< mizice, katerih cene so od 200,64 do 492,9 din. Praktično in obrc)grama športnih panog za '^bnovalni šport, kjer se *Wje število delegatov ni ^rinjalo z usmeritvijo, ki jo ''3'ka(zu>e predloženo gradvo. *-'fiandmaje so predložili de- bati TVD Partizana Štore, '[^D Partizana Gaber je, AERO '^'^ha, šahisti, karateisti. od- "°ikarji, smučarji in krajev- "•■^ skupnost Center. Potreb- bodo še določena razčišče- ^""■ja na zboru delegatov 'sortnih organizacij o nadalj- poteh celjskega športa, ho možno ob skromnih j^dsttnft podpirati številne ^Ttne panoge in igre ali r se omejiti le na dolo- ki zagotavljajo ob vseh ^^jih kvaliteten napredek *iovenskem fn Jugoslovan- prostoru?! X. JUG REGIJSKI POSVET O TELESNI KULTURI v Celju je bilo regijsko posvetova- nje o bodoči organiziranosti telesne kulture v občinah po ustanovitvi TTKS. Predstavniki RTKS in ZTKS Mitja Pipan, Zoran Naprudnik in Janko Der- nač so predstavnikom TTKS iz celjske regije pojasnjevali, da je na vidiku ustanovitev republiške konference za telesno kulturo, katere namen je, da bo preko delegacij konferenc za šolski šport, za športno rekreacijo in za tek- movalni šport ter preko delegacij regij, sodelovala pri realizaciji programa raz- voja telesne kulture v Sloveniji, usmer- jala In usklajevala delo včlanjenih organizacij, uresničevala dogovorjeno pohtiko in program TTKS in RTKS, pospeševala in razvijala množičnost v TK, krepila zdravje delovnih ljudi in občanov, večala njihovo delovno tn obrambno sposobnost jih navajala na smotrno in aktivno izrabljanje proste- ga časa, na razvijanje in krepitev to- varištva socialističnega patriotizma in intemacionalizma bratstva in enotno- sti ter ustvarjala pogoje za hitrejši napredek vrhunskega športa. Gre na- dalje tudi za razvijanje in krepitev sa- moupravnih odnosov v tel. kulturnih organizacijah m njihovih organih, med- sebojno družbeno dogovarjanje in sa- moupravno sporazumevanje med tel. kulturnimi organizacijami in TrKS. Skladno z ustanovitvijo republiške konference bi tudi na ravni regij in občin bilo nujno po teh vidikih in s temi nalogami ustanoviti ustrezne kon- ference ali vodstvene organe. Delegati TTKS iz celjskega področja so se stri- njali s potrebo po ustanovitvi koordi- nacijskega telesa ali konference na ravni regije zaradi reševanja vrste skupnih zadev na telesnovzgojnem po- dročju presenečeni pa so bili ob na- vodilu, da so takšna telesa potrebna tudi v občinah. Ob ustanovitvi TTKS so namreč že v večini občin ukinili ObčZTK, koncentrirali ves organizacij- ski in strokovni kader v TTKS, ki bi naj v celoti prevzele vse naloge pri nadaljnjem razvoju telesne kulture v bazi. Od kod ta zmeda? Ali niso se- stavljale! ob ustanavljanju TTKS v re- publiki skupno z delegati iz terena pravočasno predvideli, da bo za pove- zovanje osnovnih organizacij za teles- no vzgojo in šport, izvajanje operativ- nega dela in drugih nalog potrebna še ustrezna vodstvena ziveza v občini? Ob ustanavljanju kulturnih skupnosti ni- smo ukinjali občinskih odborov pro- svetnih društev in Svobod kot asociacij osnovnih prosvetno-kulturnih organiza- cij! Vse kaže, da bo na področju teles- ne kulture potrebno ponovno graditi tisto, kar je že bilo solidno grajeno in je s svojimi rezultati dela potrdilo tudi svoj obstoj. V mislih je pozitivno delovanje ObčZTK. Naglica ni vselej najboljša... K. JUG KOŠARKA PORAZ v predzadnjem kolu 11. zvezne košarkarske lige so ko- šarkarji Kovinotehne kljub od- lični igri izgubili v Domžalah s 104:94 (48:48). Ze dolgo ča- sa nismo videli Ceijanov igra- ti tako dobro, a so tudi to- krat imeli smolo. Koncem I. polčasa se je namreč poško- doval Zmago Sagadin, kar so domačini spretno izkoristili. To je bila tipično prvenstvena tekma, borbena, toda izredno fair. Prvi polčas Je minil v enakovredni igri, nobraio mo- štvo si ni moglo ustvariti večje prednosti. Minuto pred koncem se je na smolo Celja- nov v skoku pod košem ne- srečno poškodoval Izredni Zmago Sagadin, ki se je sicer v 2. polčasu še enkrat vrnil v igro, vendar se mu je po- škodba ponovila in se potem do konca ni več vrnil v igro. Kljub odsotnosti svojega naj- boljšega igralca, so Celjani zaigrali izvrstno in v 28. mi- nuti vodili s 70:64. Vse do 33. minute so se Celjani še odlič- no držali, prednost domačinov je v tem trenutku znašala vsega en koš. Usodne za Ce- ljane pa so bile minute od 33. do 36., ko so domačini dosegli zaporedoma 10 košev, Celjani pa nobenega. Nihče od Celjanov ni mogel zausta- viti izrednega Verbiča, ki Je s svojimi zadetki osigural do- mačinom dragoceno zmago In s tem tudi zagotovil obstanek v ligi. V teh momentih se je poznala odsotnost kapetana celjske ekipe Z. Sagadina, luk- nje v obrambi so bile preve- like. Pri Celjanih so se naj- bolj odlikovali brata Miloš in Zmago Sagadin do poškodbe, Jerič, Sabolčki in Tomašič, pri domačinih pa izredni Verbič in Slavinec, koše za Celjane pa so dali: Jerič 24, Miloš Sa- gadin 21, Zmago Sagadin 15, Tomašič 10, Sabolčki 10, Sa- gadin Tone 6, Jug 4, Ramšak 2, Leskovar 2. Kljub temu po- razu pa bi si Celjani z zma- go v zadnjem kolu proti mo- štvu Slovana in porazu Kar- lovčanov v Sarajevu osiguraJi status drugoligaša, kar lahko po odlični igri v Domžalah tu- di v polni meri pričakujemo. Ocene; M. Sagadin 5, Jerič 3, Tomašič 1. JANEZ CEPIN NOGOMET Predsednik ZNK Kladivar Zlat- ko Jeriček je i>opolnoina pravilno rekel po končani tekmi Kladivar : Slavija (2:2). »Proti sodnikom ne moremo prav nič. To Je prava »mafija«. Kakor jim je po volji lahko oško- dujejo bilo katero moštvo. To- krat so nas, jutri bodo ost.ile. Toda vse to ni več šport. Tp je enostranski cirkus. Tudi v sod- niški organizaciji bi morali na- praviti red.« In popolnoma pravilno in skrom- no se Je izr«*el na račun sodni- kov, ki so v nedeljo delili uso- do in pravico med nogometaši v Celju. 2e dopoldne smo na sre- čanju Olimp : Dravinja (1:1) vi- deli sojenje mariborskega sodni- ka Podstružnika, k; je dovolil tako nevarno in grobo igro, da je veliki čudež, da ni ostalo ne- kaj Igralcev poškodovanih. O le- pi igri pa žal ni bilo govora. Nekaj rumenih kartonov, ki so Jih pokazali igralcem Olimpa in Dravinje ni rešitev za naš nogo- met. Kajti prikazani nogomet je bil izredno slab. Popoldne na Glaziji bi lahko' bili priča novemu pretepu. Samo upravi 2NK Kladivarja, igralcem In predstavnikom LM se imamo zahvaliti, da ne bi ponovno opiso- vali enake dogodke, kot so se dogodili preteklo nedeljo v Smart- nem. Oljani so igrali slabo, ne- povezano in raztrgano. Dovolili gostom, da so povedli 2:0 in ko so Oljani le zbrali moči in ize- načili na 2:2, so igralci pričakovali da bo tretji zadetek prišel sam od sebe. Končno se je v 88. mi- nuti le Izkazal Reberšak in dose- gel zadetek. Glavni sodnik, ki Je bil od strelca oddaljem samo se. dem metrov, Je zadetek priznal. Stranski sodnik Rupret iz Celja, oddaljen Je bil dobrih 38 metrov, pa je reklamiral nedovoljen po- ložaj celjskega strelca. Sodnik )9 gol razveljavil, čeravno Je v mo- mentu, ko Je žoga zadela vrata Slavije, eden od branilcev bil ob vratnici. Zakaj takšna odločitev Rupreta nismo Izvedeli, vsekakor pa Je verjetno pozneje le prišel do spoznanja, da Je pogrešil. To- da sodnik Ratkai iz M^^^ske So- bote Je napravil še večjo napako. Čeravno Je bil bliže od stranske- ga sodnika Je spremenil odloči- tev. Poleg tega pa Je bilo so- jenje vseskozi slabo. Vse preveč sekanja igre smo videli. In še nekaj o Igralcih Kladivarja. V bodoče bo potrebno več resnosti in discipline. To velja za vratar- ja Stancerja in Andjeloviča. No- gomet se namreč igra z glavo m nogo. In ne samo z nogo! To naj bo vodilo vsem. ki skrbijo za nogomet pri Kladivarju. Ker ne- deljske teikme si želimo čimprej pozabitll j. KtTZMA ŠPORTNI DRUGI SET UGODEN Odbojkarji Gaberja so ponovno pokazali izredno igro proti bivše- liia drugo, 5.. . v srečanju, ki je trajalo več kot dve ure so Celjani povedli 1:0 in 2:1. Toda vse to je bilo pre- malo. V četrtem in pet^^m sctu domačini niso Imeli dovolj meči za presenečenje. Zlasti usoden jc bil drugi set. Celjani so bili vse- skozi boljši in pri stanju 13:13 so po nepotrebnem prepustili ini- ciativo gostom. Pri Celjanih sta tokrat Igrala izredno Zilnik in Vodenik. Dekleta bi morala igrati proti ko •■ • i:- :=i .! kev "'»'-.ijc ni- so prišle so Celjanke dobile sre- čanje brez borbe 3:0. INVALIDI NA STEZI Zveza za šport in rekreacijo in- validov Slovenije je v počastitev mednarodnega praznika invalidov pripravila na štiristeznem avto- matskem kegljišču v 2alcu teJ(- movanje v borbenih partijah. Or- ganizator tekmovanja je bilo ob- činsko društvo invalidov 2alec, ki Je tekmovanje odlično pripravilo. Nastopilo Je 30 ekip s 150 posv samezniki iz vse Slovenije. Vrstni red: 1. SD Invalid Tr- bovlje 483 ... , 4. Invalid Celje 443... . 7. Žalec I____10. Vele- nje 356, 17. 2slcc U. 319, kegljev iid. t. TAVČAR KEGLJ.^CI CELJA ŽE PRVI Tekmovanje v drugi republiški kegljaški ligi se nadaljuje. V pre- teklem kolu so celjski kcgljačl dosegli najboljši rezultat na keg- ljišču v Slovcnjgradcu in si po uspehu v Cardi priborili tolikšno prednost, da bo težko uspelo bilo kateri ekipi prevzeti prvo mesto celjski osmerki. V Slovenjgradcn s3 ce',''ski kegljači nodru 7103 keg- lje, v Cardi pa G«54 kegljev. Na^ boljši posamezniki so tokrat bili: Vanovšek 967. Šrot 901, LubeJ 890, Tosovec 886, Grilanc 874. Na Cardi pa Lubej 907. Tisovec 862 in Vanovšek 838 kegljev. J. k. jana mulej trerrja Judoisti so pričeli s svojim pr- venstvom. Tekmovalke so se po- merile v Murski Soboti na repub- liškem prvenstvu. Oljska vrsta Je bila zelo mlada. Cetvorka Jana in Meta Mule j, Mljačeva in Dru- kovičeva so se borile odlično. Jana Mulej je bila tretja v lahki kategoriji in si je s tem pribo- rila pravico sodelovanja na držav- li i 'irveiislvu. _ n„k uspeh bi dosegla Dnikovičeva, toda sodni- ki so jo v četrtfinaini tekmi oškodovali. Skoda! Fantje so nastopili v prvem kolu republiške lige, skupina B. Proti močnim ekipam Maribora, Šiške in Jesenic niso dosegli več kot poraze. Rezultati — Celje : Jesenice 3:4 ( 25:40), Celje : Ma- ribor 0:6 (0:52) in Celje : Šiška 1:6 (10:52). Najboljši celjski pred- stavnik Maruša, ki je dvakrat zmagal in se enkrat boril neod- ločeno proU Blažiču iz Maribora nam Je p« končanem tamlrju de- jal: »Letos nastopamo z močno po- n:"?'^-"' rkt-^n. Tanko je v JLA, r-!.:3 ra so vsti' ''ato iiM delni neui^pela ae preseneča. Mladi so zelo dobri. Zlasti Pavlic In Fabljan. Nekaj srečanj smo iz- gubili zaradi neizku.šenosti. Največ kar bi lahko dosegli je zmaga proti Jesenicam, toda za to bo potrebno v bodoče več izku.šenj.« J. K. IZ DELA ŠŠD GIMN.\STIKA V prvih aprilskih dneh bodo na programu občinska prvenstva ŠSD v gimnastiki. Na osnovnih šolah so letos sprejeli nov pro- gram gimnastičnih vaj za pionir- je in pionirke, na srednjih solah pa se bodo mladinci in mladinke pomerili še s prejšnjimi sestava- mi. Prvenstva občin in področja bo- do po naslednjem razporedu: VE- LENJE — danes 4. aprila na osn. š. G. Šilih ob 14.00, ŠM.\RJE PRI JELŠAH — 5. aprila ob 8.30 v telovadnici Rogaška Slatina, CE- UE — 8. apr.;a na osn. š. Fr. Vrunč na HudinjI, 2.ALEC — 9. aprila ob 14.00 na osn. š. Žalec. Področno prvenstvo za srednje šo- le bo II. aprila v Celju, za osn. šole pa 13. aprila, prav tako t Celju. K. JUG SREt4NJA SSD TEHNIK Med vsemi SSD na srednjih šo- lah luie fiSO TEHNIK to celjsk« tehnične šole v prijateljskih šport- nih srečanjih z drugimi SSD naj- večjo aktivnost. V soboto so bili njihovi gostje v Celju mladinci in mladinke SSD KSC ti Raven na Koroškem, športna srečanja so se končala z naslednjimi izidi: mali nogomet — ŠŠD TEHNIK: : SSD ŠKC Ravne 4:0, veliki nogomet — ŠŠD Tehnik : SSD SKC Ravne 3:1, odbojka _ m — SSD Tehnik : ŠKC Ravne 0:3 (—6, —12, ), odbojka — ž — ŠŠD TEHNIK : SKC Ravne 0:3 (—3, —9, —11). Rezultati kažejo, da ima odboj- ka svojo domovinsko pravico in s tem kvaliteto na Koroškem, v nogometu pa so le Celjani poka- zali svojo premoč. k. jug CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZl IVIinulo nedeljo se Je začelo prvenstveno tekmovanje v prvi ter mladinski skupini celjske nogometne podzveze. Srečanja v prvi sku- pini so se končala z naslednjimi izidi: Ljubno — Opekar 4:1, Boč — Ponikva 3:0, Senovo — Kovinar 0:3, Stfaža — Celulozar 9:0, Osanka^ rica — Papimičar 3:0, Šoštanj — Vojnik, 3:0. Obisk pri ŽRK Celje POŠKODBE SO! V II. zvezni ligi bodo v soboto nadaljevali s spomla- danskim prvenstvom. Celjani imajo v prvih petih kolih neprijeten razpored. V prvem kolu gostujejo proti Industro- montaži v Kutini, sledi go- stovanje v Splitu in šele v tretjem kolu jih bomo gledali doma proti močni Zenici. Če pridamo še gostovanje pri Mehaniki v Metkcvičih in sre- čanje proti Slovanu v Celju vidimo, da bodo srečanja v prvih petih kolih odločilna za celjsko ekipo, ki se bori za prvo mesto. Celjani so v zadnjem času po zimskem prvenstvu, kjer so postali prvaki in turnirju zimske lige' v Varaždinu (osvojili so četrto mesto) igrali še na turnirju v Rib- nici in zmagali ter odigrali dve trening tekmi proti Šo- štanju. Zmagali so v obeh srečanjih in to v Šoštanju 24: 11 in v soboto v Celju 23 : 19. Po tej tekmi smo za- prosili' predsednika 2RK Ce- Ije, Načeta Krumpaka, da nam pove nekaj več o željah pred startom v letošnjem prvenstvu. »Ekipa je vadila zelo res- no. Cilje, ki smo si jih zadali, smo dosegli. Ponovno smo osvojili naslov zimskega prvenstva in pokazali nekaj dobrih iger na ostalih turnir- jih. Trenutno je moštvo v manjši krizi. Temu so naj- večja krivda številne poškod- be, ki nas kar naprej pestijo. Bojan Levstik se še ni opo- mogel. Poleg tega se nam je na pripravah, ki so bile zelo kratke, vsega štiri dni, po- škodoval Pucko, pa tudi Marguč ima težave z ramo. Na sami tekmi pa ste videli, da sta še nekoliko poškodo- vana Vlado in Miha Bojevič. Skratka teden dni pred star- tom je polovica moštva bolna in bolj kot trenerja bi po- trebovali odličnega zdravni- ka, ki bi pripravil fante za težko srečanje v Kutini. Želi- mo osvojiti najboljše mesto. Toda pred gledalci ni ta za- hteva na prvem mestu. Igra- jo naj čimbolj mirno in psi- hično jih ne obremenjujemo z zahtevo, da morajo pač biti prvi. Naš cilj so resne in dobre igre. Od igralcev zahtevamo, da se vključilo v borbo s vso vnemo in fia se mlajši kalijo v teh sreča-, njih. Prednost v prvenstvu imajo seveda igralci Slove- na in morda celo Mehanika. Toda sami bomo tudi pridali svoj del. V prvenstvu bomo nastopili z naslednjimi igral- ci: Marguč, Vojkovlč in Pre- singer, ko se vrne iz JLA, bodo branili, igrali pa Mrov- Ije, Luskar, Miha in Vlado Bojevič, Levstik, Pucko, Ko- ren, Sedovnik, Pevnik, Guček in Ivezič. Gledalcem pa oblju- bljamo, da bodo na Skalni kleti videli kvaliteten roko- met.« J. Kuzma 24. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april 197^ 26. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 4. april 10 j3 — 4. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 27 POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Tole je trenutno najmočnejši dedec v Jugoslaviji — Ve- lenjčan Franci Malenšek, ki je na republiškem prven- stvu v dviganju uteži kot prvi Jugoslovan dvignil v bia- tlonu 300 kilogramov. To je nov slovenski in jugoslo- vanski rekord. Franci je eden najprizadevnejših dvigal- cev uteži in organizatorjev tega zanimivega športa v Velenju »Njegova« ekipa uspešno nastopa v I. zvezni ligi (Celjanov ni skoraj nikjer več!), sam pa je tudi stal- ni državni reprezentant. Dvignjenih 300 kilogramov pa je nekalco toliko, kot pet solidno »rejenih« punc, ki bi jih lahko Franci dvignil. Samo vprašanje je, če bi tudi žuborenje punc lahko ukrotil, kot je zaleglo ročico uteži... Foto: Lojze Ojsteršek HUMOR BREZ VZROKA Policija zaslišuje tajni- co, katere šef je pravkar skočil zkozi okno in se ubil. Punca vsa prebledela zmajuje z glavo in takole pripoveduje: »Ne vem kaj mu je bi- lo.^ Saj je bil vendar tako prijazen. Pred pol leta mi je kupil krznen plašč, pred tremi meseci športni avto, prejšnji mesec dia- mantno ogrlico in da- nes ...« »No, kaj danes?« silijo policisti. ■ »In danes zjutraj me je vprašal, koliko bi ga sta- lo, če bi šla skupaj v nje- gov vikend, kjer bi konec tedna z njim preživela in se šla ata in mamo. Pa sem mu rekla ...« »Kaj ste mu rekla?« »Rekla sem mu, da bi ga stalo ravno toliko kot ostale kolege v pisarni, petdeset mark:« Tako nekje v Nemčiji. Pri nas pa je' Janez pri- znal svoji Micki na dan poroke: »Veš Micka, ti dve leti, ko sva skupaj hodila, sem te »šparal«. Hodil sem v sosednjo vas k Terezi in ji vsakikrat plačal deset jurjev.« Micka pa se ob tem zgrozi, ne toliko zaradi priznanja, kot zaradi po- tratnosti Janezove: »O, Janez, Janez. Kako si mogel. Toliko denarja si zapravil, jaz pa sem ta čas računala jurja. NAZADNJE JE TUD! MOJSTER LAHKO ŽRTEV AMATERJA. Joco Znidaršič, znani fo- toreporter od »ta velikega brata« naše hiše, DELA, je med drugim naše gore list, Savinjčan, točneje Žaičan, česar pa ne omenjamo kot očitek. In kdor se z mečem vojskuje, kdor strelja s fotoaparatom, je prej ali slej z istim orožjem ustreljen. In tako postane mojster žrtev amaterja. Foto: Tone Tavčar Dogaja se na Zahodu HITRI NAGCI Greste po najbolj obljude- ni ulici, po slovitem parku kakšne metropole, naj bo to Berlin, Pariz, London aii Du- naj, naenkrat se vam zazdi, da so vas oči izdale. Med normalno oblečenimi ljudmi Se vam naenkrat znajde na- gec, dva trije, cela skupina. Seveda se nagel ne spreha- jajo, marveč bliskoviti pla- nejo čez ulico, se poženejo čez pločnik, zginejo v prvem grmovju, v prvem dvorišču ali bližnjem vhodu v hišo. Policaji niso nikoh dovolj nagli, da bi ujeli te »Strea- kerje«, kot se imenujejo v angleško govorečih deželah ali »Nackt-Blitze«, kot jih zmerjajo na Nemškem. Baje se je začelo za visoko stavo, kje drugje kot v Ameriki. Zdaj merijo korajžo mladi ljudje, ki lahko hitro •,tečejo, tudi že v Evropi. Baje pa se je slabo končsf takle bliskoviti tek nagca i mestu Columbia v ZDA. Tafl nag študent ni bU všeč ne kemu psu, pa mu je pošten zmeril hlače, ki jih re-/ež l imel. Da to ni prvoaprilska, dokaz zgOiiTLja dva posneti« Prvi je skupina nagcev med tekom okoli pariškega, Eif* lovega stolpa, na drugi ne srečni študent iz Columbij* ljubezen po svetu VSE PO DOLŽNOSTI Nongi v Južni Ei.upiji so lepi, visokorasli ljudje in so znani živinorejci. Toda Non- gi, moški seveda, se zelo ra- di ubadajo z raznimi narav- nimi špcrti na obsežnih paš- nikih, v raznih spretnostih, za ljubezen pa so pogosto zelo leni in neučinkoviti. Ker pa je pri teh nomad- skih ljudstvih vprašanje p>o- tomstva najvažnejše, v no- beni koči ne vidijo radi, da nevesta po poroki ne zanosi in ne rodi. Cim večkrat, tem bolje, črede rabijo pastirje in z dekleti se povečuje čre- da, kaj cena za neveste so najmanj tri krave. če mlada žena ne zanosi in ne rodi, mora najprej njen mož kupiti »medicino«, to je neko čarovniško zdravilo, da bi postala plodna. Ce to ne pomaga, potem je jasno ne- kaj drugega, da je on jalov. In kaj stori v tem prime- ru mož. Seveda jalovosti ne razglaša rad, ker je sramot- na. Zato začne vabiti v kcčo druge moške, ki mu zato, ker je dal ženo na posodo, tudi kaj podarijo. Navadno ie zdaj. poskrbljeno za po- tomca, a če ni.. .? Ce ni, bi imel mož pravi- co pognati ženo čez prag, kajti zdaj bi lahko povedal, da je žena s tolikimi spala, pa je zanič. Toda to bi po- menilo, da bi moral oče vr- niti tri krave ženinu, ki je bil opeharjen z jalovo neve- sto. Zato pri iskanju tujcev za uslugo pri hčerki poma- gajo tudi starši. In če res nič ne pomaga, se navadno tudi nič ne zgodi. Kdo bo nagnal ženo, ki mu prinaša v hišo darila moških gostov, če ni otrok, žena dela in dodatno služi. Kajti moški so radi leni tudi za delo .,. Tako je pač. PRVI OBISK Včasih je smel, po dobrih manirah, prvi obisk trajati po! ure. Danes se vam lahko dogodi takole: »No, prijatelj. Na čašo kavice ste tudi v bodoče vedno dobrodošli, toda eno si zapomnite. V postelji je pri meni prepovedano kaditi.« POL TAKO HUDO Dekle pri zdravniku toži nad bolečinami pod pasom in vpraša zaskrbljeno. »Mojo mamo je zadel mrtvoud. Je to nalezljivo?« »Ne. Pri vas je pol tako hudo. Kriv je le ud.« NOVI TEDNIK — Glasilo občmstiih organizacij Socialistične zveze delovnega ijuastvs Gei.ie L.aSliO Slovenstte tionjict Sentjui Šmarje pn Jelšah in Zaiec — Uredništvo: Geije, Gregorčičeva 5, poštn: predai 161, Naročnina m oglasi; HI V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik; Jože Voitana lehničnj urednik. Drago Medved - Redakcija Milan 8.>žiC Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič. Zdenka Siopar iVIilenko StrašeU Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrteK — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubiana ' Telet.: uredništvo 223-69 tn 231-05 mali oglasi m naročnine 228-00