XVII latnlk. V Gorici, 18. februvarja 1900. 7. številka. Uha;a mk latrtek ak 4. od ptpiUoi. Vakcplai m m-0i4«. Bataaksvana jbasa st m spis- S»*aJ*. C«u Usta isala * csle lat« i faran«, ■« p«l lata I boni. Xa tsaaj proaacJn« a arin letu I bone, m pal lata K MO. im Baartija J* eana 'ijlvi i (, U ilO|l iavta Anlrija ^ ‘ (jama t lorid, oliaa Tat-loU H. B. Narofinino in ra-mani In a pr ej e m a uprarniStvo, Gorica Sempriiika ulica it. 16. Poaamezne številko se prodajajo v tobakamah t Šolski ulici,Nmuki ulici, na Joaip Verdijevem te-kaliJČu naaproti metinem rrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) »t. 14. po 8 vin. Oglasi in poBlanice ae računijo po pelil atab in aicer: če ae tiakaenkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. VcSkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolitk v Gorici Tiska »Narodna Tiskarna” (oigov. L. Luketič) t florioi. 0 dosedanjem delovanju »Osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik". Začetkom meseca decembra 1906., kmalu po smrti našega pesnika-velikana S. Gregorčiča, so se zbrali nekateri čestilci njegove božanstvene Muze v posvetovanje, kako bi sc dostojno proslavil njegov spomin. Sestavil se je takoj odbor 10 članov, obstoječ iz ožjih prijateljev in rojakov pokojnega Simona, in ta odbor se je konstituiral kot .Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik". Za predsednika si je izbral deželnega odbornika prof. I. Berbuča, za podpredsednika višjesodnega svetovalca M. Rutarja, za denarničarja prof. J. Ivančiča. Kot tajniki so fungirali zaporedoma prof. dr. K. Ozvald, vadnični učitelj F. Sivec ter notar dr. 1. Šorli. Mimogrede bodi rečeno, ker nekateri ne morejo tega umeti, da ta odbor ni bil in ni smel biti nekak mikrokosmos naših političnih odnošajev, odborniki se niso smatrali za zastopnike te ali one politične stranke, ampak edinole za člane tega odbora. Spoštovanje do pesnika-trpina, čegar glas je bil ravno utihnil na veke, jih je družilo pri skupnem delu za prevzeto nalogo. V oklicu na slovenski narod je preciziral odbor svojo nalogo tako-le: „ Poskrbeti je, da se vzida pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno hišo na Vršnem spominska plošča ter da se postavi na gomili tam „v planinskem rajuu pri Sv. Lovrencu dostojen nagrobnik. Če le mogoče — in to bi bilo v smislu velikega pokojnika — pa naj bi LISTEK. V Se nekaj o sliki sve-togorske H. B. Dolgo je g. Gyra ljudstvo begal in vlekel, danes pa mi svetu njegovo skrivnost razodenemo. Pade naj zastor in sablesti naj resnica t vsem svojem sijaju. „Noi non domandiamo altro che la cosa sia chlarita*. II .Gaszettino" ieli več svetlobe, njemn gre le za resnico. — Dobro, danes mu popolnoma astretemo, ustrežemo pa mendt tudi bravcem .Primorskega listau, ki so o Gyrovi sliki kaj sliiali, in so bili vsled tega kolikor toliko vznemirjeni in zbegani. Zato priobčimo zapisnik, ki ae je 19. jan. t. I. sestavil ▼ knezoikofijski pisarni goriiki na podlagi izpovedi g. Elize pl. Mulič, roj. Mihelič. Ode imenovane gospe je bil trgovec sč železnino, in do njegove smrti 22. apr. 1882 cerkveni ključar svetogorski. Na vpraianje, ji )• li kaj znano o sc postavil Gregorčiču še živ spomenik, čegar piedestal bi bila šola“. i To nalogo jc imel »osrednji odbor" vedno pred očmi, z vnemo in veseljem je šel na delo, da bi jo čira prej izvršil, tej nalogi je dosledno ostal zvest do sedaj. Objektivni slovenski javnosti gre sodba, ali je odbor storil svojo dolžnost ali ne, ali je izpolnil, kar je obetal. Odbor ima prijetno zavest, da ta sodba zanj ne more biti neugodna, kajti napravil je vse, kar se je dalo v težavnih okoliščinah in kljub nepričakovanim zaprekam napraviti. Vzidal je kakor je obljubil, v pesnikovo rojstno hišo lepo spominsko ploščo. Popotnik, ki prideš na Vrsno, zagledaš na kmetski hiši ploščo z napisom v zlatih črkah, ki pove, da se je pod ono slamnato streho rodil S. Gregorčič. Pri Sv. Lovrencu se dviga nad grobom, v katerem počiva po trudapolni zemeljski hoji pesnikovo truplo, lep nagrobni spomenik, ki bo še poznim rodovom govoril, da se jc Slovenija vsaj nekoliko, četudi le na skromen način, oddolžila svojemu velikemu sinu. Nagrobnik je mojstrsko delo našega domačega umetnika-kiparja Bitežnika. Kaj pa je storil odbor za živ spomenik, ki ga jc omenjal v svojem oklicu na slovenski narod? Tudi v tem pogledu je ostal zvest svoji obljubi. S prispevkom 3000 K je pripomogel »Šolskemu domu“, da se je sezidalo v Gorici novo šolsko poslopje. Velika in prostorna stavba, kjer najde vzgoje in pouka v materni besedi na stotine slovenskih otrok, nosi na svojem pročelju v zlatih pismenih daleč naokolo viden napis: S. Gregorčičev dom. Kdor je poznal Gregorčiča kot človeka, je uverjen, da bi vzkliknil, ako bi še živel in videl to zgradbo: podobi M. B., ki je zdaj v posesti g. Gyrs, kateri trdi, da je to prvotna sliks, podarjena svetiiču od patriarha Grima-nija, je odgovorila: Ta podoba mi je prav dobro znana, saj sem jo jaz sama g. Gyri pred par leti prodala. G. Gyra je priiel na moj dom, in me je proul, da bi mu mej drugim odstopila tudi to sliko. O tem nisem hotela nič sliiati, a ker je le pritiskal, sem se odleč la mu jo prodati 1 Pozneje sem se trga kesala, da sem to sliko prodals, a g. Gyra ni hotel nič o tem sliiati, da bi mi podobo nazaj dal. Na vpraianje, ou koga je dobila to sliko, je odgovorila, da jo je podedovala po svojem očetu Iranu 11 helič. O .'e ji je večkrat pravil, da mu je to sliko podaril svetogorski vodjo magr. Rular za razoe uslug«, ki jih je svetiiču storil. Vpraiana, kje je bila sliks, preden jo je njen oče v dar prejel, je izpovedala, da j« bila v njih h i i i, v Ra-itelu it 7 II. nadstropje, in prav v tisti sobi, kjer Je spala ona s svojima „Da, da! Če žc hočete postaviti mi viden spomenik, ta naj nosi moje ime, ker mi je najbolj pri srcu.“ I Toda odbor ne smatra še svoje na- I loge za rešeno in dovršeno. Postavil bi rad samostojno pesniku še drug živ spomenik. Sklenil je namreč, še dalje nabirati darove, ki se porabijo za „S. Gregorčičevo usta- I novo". Obresti te ustanove se porabijo za dijake srednjih in visokih šol iz pesnikovega sorodstva, v slučaju pomanjkanja teh pa za slovenske dijake sploh. Pravica podeljevanja sc izroči kaki javni korporaciji. Doslej nabrana in za zgoraj omenjene svrhe ne uporabljena svota naj služi kot temeljna glavnica te ustano\e. »Osrednji odbor“ se nadeja, da nui slovenski mladinoljubi in pesnikovi čestilci omogočijo, da se postavi v v doglednem času ta živ spomenik p. Simonu. To je kratek obris odborovega dosedanjega delovanja. Ako je nekaj storil, gre b; ala pred vsem onim plemenitim in po-žrtovalnim Slovencem, ki so s svojimi darovi omogočili delo. Prispevali so vsi sloji kmet in gospod, delavec in delodajalec. Med slovenskimi pokrajinami se je najbolj odli- kovala goriška dežela. Iz drugih dežel je prišlo darov v skupnem znesku 4539-79 K, in sicer: s Kranjskega.......................... 2373 62 K s Štajerskega..........................1035 57 „ z Niž. Avst. (Dunaj)................751’— „ iz Amerike..........................122 60 „ iz Istre............i............... 77-— „ s Hrvaškega.......................50’— „ iz tržaške okolice................ 50-— » iz Zrsta............................ 0! < iz beneške Slovenije . . • . . 48-— » s Koroškega......................... 32’— „ dvema sestrama. V tej sobi je bila tudi avetCaorska cerkvena Skrinja — la cassa del tesoro del Monte Santo — in nad ikrinjo je bila obešena ta slika. — Okoli I. 1875 se je njen oče prebelil v svojo lastno hiio na Travniku it. 15, innekako tam okoli so prodali svetogorski zaklad — il tesoro del Monte Santo — in ob tej priliki se je očetu to sliko podarilo. To v dar prejeto sliko je imel oče v svoji spalnici ob postelji, kjer je ostala do njegove smrti. Na vpraianje, je li kdaj kaj sliiala, odkod da bi bila ta podoba, ali kdo jo je slikal, je izpovedala: »Oče mi je večkrat pravil, da slika nima nikake umetniike vrednosti, in da jo je bojda slikala neka nuna". Vpraiana dalje, če ji je oče kdaj pravil, da bi bila ta podoba kdaj v svetogorski cerkvi, ali celo v oltarja, je odgovorila : nikdar 1 O tem mi oče le besedice ni sinil, in dozdeva se mi celo, da se je ta podoba hranila ie pri mojem Naj sledi kratek izkaz vseli dosedanjih prejemkov in stroškov. Vsi darovi so bili izkazani v listu »Gorica", vse potrebne pobotnice hrani prof. J. Ivančič, ki so vsakomur na razpolago. »Osrednjemu odboru za Gregorčičev spomenik" je došlo naravnost 6307*93 K. Temu je prišteti zneske: Dohodek veselice v Cerknici, naložen v cerkniški posojilnici, v znesku 1405 K; dohodek veselice »Pevskega in glasbenega društva" v Gorici, naložen v „Gor. ljudski posojilnici", v znesku 300 K; zbirka gospe Kopačeve in Deklevove v Gorici 89-60 K, naložena istotani; veselica tolminskih gospa je dala z obrestmi vred 22(J-54 K; zbirka gosp. okr. nadzornika Lasiča v Tolminu z obrestmi vred 375 K (obe sta bili naloženi v tolm. posojilnici); zbirka ljubljanskega odbora z obrestmi 165 K 2 vin.; rodoljubi v Celju so poslali iz celjske posojilnice z obrestmi 94 K; čisti dobiček , .Glasbene Matice" v Ljubljani z obrestmi 857 K 16 vin., v poštni hranilnici jc 104 K 77 vin.; obresti v ..Centralni posojilnici" za leto 1907. in do 20. jan. 1909 so znašale 412 K 8 vin. Skupaj K 4032' 17. Vsi dohodki so torej znašali z 20. jan. 1909 K 10.340-10. Ker je pa cerkniški veselični odbor sklenil, da ostane čisti dohodek tamošnje veselice naložen za kainenit Gregorčičev spomenik, ni znesek 1405 K osrednjemu odboru na razpolago ter ga je odbiti od izkazanih dohodkov, tako da je vsota vseh dohodkov, s katerimi razpolaga osrednji odbor, le K 8935-10. Opomniti je še, da je dobilo tudi uredništvo „Soče“ 610 K 44 vin. za Gregorčičev spomenik, toda tega denarja pravi dedu, ki je bil baje tudi cerkveni ključar svetogorski. Na vse zadnje je bila vpraiana, če more v prisego potrditi, kar je izpovedala, in odgovorila je : morem I Po vsem tem bo menda dovolj jasno .Gazzettinu* in komersibodi, kdo laže, kdo ljudstvo slepi in za nos vodi: ali svetogoriki menihi, ali g. paikar Gyra! — lz opisanega dogodka je pač jasno, da niti lastnik, niti svetogorski direktorij, niti sam Gyra ni bil prepričan o pristnoti slike, ker sicer bi je ne prodali za tako ceno. Sploh pn bodi povedano, da je sam g. Gyra priznal, da ni od živega krsta na sveta sliial, da bi bila njegova podobn res prava, temveč da je sam pri Sel do tega .prepričanja*! Ztkaj, ne bo pač teiko uganiti. Vpraiamo goipode pravdoznaaoe: ni 11 nobenega zakonitega določila, po katerem bi se smelo proti takema nevtednemn početju pravdo začeti ? Sr. Gora, 2. februarja 1909. P. Kališ t Medi«. N»rodu“ t dopisa, ki je bil datiran aioer sem imel niti vinarja, pač pa aem bil ia Trata, in bo čndi dr. Tavčarjo, da je vsled političnega in gospodartkega dela aprejel v „SI. Naroda" tako perfiden in , ie zadolžen", pile Tama. nmaian članek proti njemn. Pravi, da on ) Potem dokazuje Tama Gabrščeka je imel zaalombo v ljudstva in ma je ' na podlagi sejnega sklepa narodnc-na-čisto vseeno, ali ga Gibrlček hvali ali predne stranke z dne 26. aepi. 1900, da blati, in mo je is ljubše, da ga blati, bi Oskar Gabriček moral odstopiti Tomi .Kadar gospod Gabršček otepa okoli sebe, državnozborsko kandidaturo t kmečki Tsakdo ve na Goriškem, da gre za nje- skupini, ker je Tuma v splošni skupini gove interese". Tuma pile, da Gabršček propadel. Gabriček je tak sklep tajil in je dobro vedel, zakaj je bil odpuščen ie obljubil Tomi, da plača 1000 K v soci- učiteljske službe v Postojni, kljnb tema al-demokraiki fond, ako mn to dokaže, pa da ga v „SI. Naroda" napada zaradi Tama ma je to sedaj dokazal, zraven pa tega in pravi: .Gospod Gabršček je s dostavil, da Gabriček 1000 K ne bo dal, priznanjem, da je avtor članka v .Sl. N." ker Gabrlčeka dobro pozna, ki rad ie priznal, da je lagal, obrekoval in zavijal." več obljubi, da pa nič, ker njemn se do-Dalje čitamo v Tamovem zagovoru, s kaže tsko malo kaj, kakor historični kakimi besedami je vabil Gabriček Tumo ženski. Tama je imel najbrže prav, ko na Goriiko in aioer: „Po glasa in poro- j je pisal te besede. — čilih, ki jih imamo iz Trsta, Tolmina in j Nadalje čitamo v Tamovem zago-iz goriike okolce, vidimo v Vas edino vorn, da je Gabriček iskal kompromis z sposobnega človeka za deželno odborni-itvo." Potem pa se Tama čadi Gabršče-kovi trditvi, da ga v Trsta noben ni maral in da so vsi tekli preč od njega, in se čadi, kako ga je mogel priporočiti dr. Gregorčiča za dež. odbornika, ako je bil tak, za kakorinega ga sedaj slika. — Potem se Tama hvali, kako je prirejal po Gorilkem shode, ljudstvo podačeval, kako je pomagal pri projektiranja .Šol. Doma", pri reorganizaciji .L;udske posojilnice", aploh da je delal več kot noben politik. Gabriček se je e a vso moč potegoval zanj. Pravi, da razkol ni nastal vsled liberalizma in klerikalizma, ampak le vsled njegove osebe. Gabričeka je opominja), naj miruje in naj ne spravlja prepira, ki je nastal na znanem občnem zbora .Ljndske posojilnice" I. 1899 v zvezo s nesoglasjem, ki je nastalo med njim in dr, Gregorčičem, a da vse opo-minjevanje ni izdalo nič in da Gabriček se je z ognjem vrgel zanj v boj. Potem piie, kako sta se zvezala z Gabričekom v boju proti dr. Gregorčiča in sta si bila res velika prijatelja. Tuma je dajal navodila, kako naj v .S >či" piie, Gibršček pa je mahil na desno in levo, pisal .Tatti frutti", napadal, žagal, pretil, teroriziral itd. v vseh mogočih varijacijah. Tuma piie, da mu Gabriček očita lov na državnozborski mandat, ter pravi: .Radoveden sem, če mi (Gabršček) tudi negira, da me je ure in ure nadlegoval takrat, ko se je grof Coronini odpovedal državnozborskemu mandata, naj kandidiram." Pravi, da mn je tadi sodrag Kopač ponujal leta 1904 mandat enako I. 1907 dr. Kraigher v trgih, kar pa je odklonil. Gariček je postal nezaupen do Tome od časa, ko je ta ustanovil .Trgovsko-obrtno druitvo" in se je zbal, da mu ne zraste preko glave. Tuma pravi, da je rekel enkrat Gabrščeka, da ako bi imel 100.000 goldinarjev, bi ustanovil social - demokratsko stranko. .L. 1900 pa lastnega ni- liberalnimi Lahi i. 1901, ko se je ilo, da bi ne zmagal dr. Gregorčič. V seji izvr-ievalnega odbora so sklenili, da ne bodo iskrali zvezo z liberalnimi Lahi; na dan volitve pasta v resnici ila dr. Gruntar in Gabriček bo pogajat za italijanske lib. glasove. To je dragocena Tamova izjava. Takaj vidimo Gabričeka v vsi njegovi nagoti. Dr. Gregorčiča očita, da se je zvezal s Pajerjem, v resnici pa je on lazil okoli Lahov za ital. lib. glasove. Z spomnimo si to! Dr. Tama piie dalje o svojem premoženja in pravi, da je bil ie 1. 1904 poln dolg s. Na Gsbričekovo očitanje, da Tumi ni bilo mar za delo v deželi, pravi dr. Tuma, da so bili edina opora napredne stranke po poraza I. 1901. .Trgovsko-obrtna zadruga", .Goriška ljudska posojilnica" in .Narodni sklad", ki so njegovo delo. Pravi, da ni nikdar vinarja prejel od teh zavodov, med tem ko Gabršček brez opore teh zavodov menda ni mogoč in piie: .Danes Gabršček sedi v varnem položaju na teh zavodih." P konca pa stavi Tama na Gabričeka veliko vpraianj, mej katerim naj omenimo le nekatera: .Li niste od I. 1896 naprej vedno iskali sičte in ponke pri meni, da ste polnili predale .Seče"? Li niste stali z menoj rame ob ramena v boja proti dr. Gregorčiča? Ali nisem ustanovil trgovsko-obrtne zadruge, mizarske zadruge, narodnega sklada, pevskega in glasbenega društva in preastrojil goriike ljudske posojilnice? In kaj ste storili Vi brez mene? Mari ate ponosen na pasivni .Trgovski dom", .Suibahn-hotel", .Zlatega jelena" in na druge nadstropje .Goriike ljudske posojilnice" (kjer stanuje Gariček I Op. ure J.) ? Ali ne veste, da Vam je boj 1. 1907 omogočil le .Narodni sklad" ? Li ste res tako omejeni, da napredna stranka 1908 ni prodrla s svojo močjo, ampak le vsled a-grarnega gibanja, ker Vam je dr. Franko navedeno uredništvo, „ne smerno izročiti ,.osrednjemu odboru" v Gorici, ker mi tega odbora, kakor znano, ne pripoznamo in je nabrani denar iz rok oseb, ki ga niso hotele izročiti uzurpatorskemu odboru". I z dat k i: Za nagrobnik po pogodbi K 3000 — za spominsko ploščo . . . „ 189*02 za ograjo okoli groba, prelaganje rakve in izpodzidanje gomile, za prevažanje, postavljanje spome-menika, za odškodnino poškodovanega sveta, za najem potrebnega orodja, za delavce in nadzornika pri postavljanju spomenika in plošče.................K 1335'34 za upravne stroške kakor: za upeljavo čekovnega prometa, za 1000 oklicev in zavitkov za poštnino in raznašanje vabil itd. . „ 162 58 prispevek „Sim. Gregorčičevemu domu".............................. 3000'— Vsota vseli stroškov, za katere ima denarničar g. prof. Ivančič vse zadevne pobotnice, znaša torej K 7686 94 Če odbijemo stroške od dohodkov, dobimo znesek . . „ 1248' 16, ki je naložen kot temelj za S. Gregorčičevo ustanovo deloma v ..Centralni" deloma v .Goriški ljudski posojilnici". Toliko o obračunu dosedanjih dohod kov in stroškov za Gregorčičev spomenik kakor tudi o dosedanjem delovanju in ukrepih ..osrednjega odbora". Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Or. Tuma in Gabršček razprta. V zadnjem članka smo ns kratko posedali našim čitateljem, kako se je sačel prepir med dr. Tumo in Gabričekom. Priobčili smo doslovno tudi par citatov, iz katerih je razvidno, kako duh-teče cietke si pod nos mdlita pobratima drag drugemu. Veselje je čitati tajne reči, ki sta jih kovala pobratima zoper naie voditelje in naio stranko, ki jih sedaj odkrivata javnosti ter se v tem odkrivanja pljuvata v obraz tako, da izgledata oba v jako čudni luči. Ker so ta odkritja velezanimiva, hočemo danes nadaljevati a člankom. Zadnjič smo končali a tem, da Brno povedali, kako je Gabriček v .Soči" odgovoril Tami na njegov odgovor v .Rdečem Praporju". Povedali smo, da je Gabriček Tumo krstil z raznimi nelepimi imeni ter ga imenoval političnega klovna, ki sopiha v ipelunki svoje zadnje produkcije. Tr. Tama ma je odgovoril v .Rdečem Praporju". Pravi, da Gabričeka ni sram priznati, da ga je napadel v „SI. LISTEK. Mlin ob Nadiži. Idila. Spisal Jos. Košanov. (Daljo.) III. .Kosil sem tam v Bregu ia ko pridem do grmovja, zasliiim jok. Začudil sem se in stal kakor pribit. Potem pa sem stopil za grm in dobil to dete. Bog zna, od kod je. Sedaj ga morava pač imeti v hiii. Kako bo potem, bomo že videli. Dete je vzela Neža in mož je stopil za njo v izbo. Tam je vlila deteta nekaj mleka v usta in ga odvila, kolikor mogla rahlo. Mrd tem je padel list na tla, ki ga je Miha pobral. Neža pa je dala otroka na posteljo, kjer je takoj zaspal. Mlinarjeva sta stopila iz izbe v hiio vsa zadovoljna. .Glej Neža, na tem papirja bo gotovo kaj povedano od kod je to dete. Škod*, da ne znam brati." Tako je re- kel mlinar in kazal ženi list, ki ga je pazljivo pogledala, dasi se je razumela na pisanje toliko kolikor njen stari. A svetovala mu je : „Vei kaj Miha, kar hitro zdaj ko snei, k župnika, pa mu povej kaj in kako. Tadi ta papir mn pokaži." Mlinar je bil zadovoljen s tem predlogom in ko je čez eno uro pojedel močnik, se je oblekel pražnje in rekel Neži: .Zdaj grem". „Čuj“, mu je govorila, ko je stal že na vratih. .Ako bi rekli gospod župnik, da dajo dete komu dragemu, reci, da sva pripravljena, ga obdržati mi dva, tudi če bo za vedno". .Vse napravim tako", je pritrdil hitro svoji ženi in odšel s svečanim izrazom na obrazu proti Kotu. Neža pa je vzela grablje ter tekla trosit seno v Breg, da se čimpreje vrne. IV. .Kam pa Miha tsko oblečen?" je vstavil kmet v vasi mlinarja. .Pri župniku imam opravek", je bil odgovor in Miha je korakal naprej. Kmet se je čudil tem kratkim besedam, ker Miha je bil sicer precej zgovoren. Mlinar je odprl vrata v župnišču in že v veži je snel klobuk z glave. V zadregi je stopal po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je stanoval župnik. Ko je prišel do vrat, je nerodno potrkal. Župnik je zaklical krepko: .naprej!" in mlinar je boječe vstopil. .Hvaljen bodi Jezus Kristusi" .Na veke amen I" je odzdravil župnik in vprašal prijazno: .No, Miha, kaj pa poveste novega?" .E vedo gospod župnik, nekaj nenavadnega za nate kraje. Star sem že, a ne pomnim kaj takega", .Ia to je?" Žapnik je postal radoveden. .Stvar je taka, je nadaljeval mlinar, davi na vse zgodaj sem šel v Breg, da pokosim travo. In naj pomislijo gospod, tam za nekim grmom sem začul otročji jok. Pogledal sem in v svoje za- izročil te nove moči vsled svoje politični neiskutenosti ? Ia ako je prodrla, ali ni prodrla s pomočjo socialdemokratski glasov? Agrarna stranka je brez voditeljev in zato pade Vam v pleni Imate na razpolago dva denarna zavoda, močan političen fond, .Soča" je Vat list I Čemu se me torej bojite? A’i mislite, da me ostratite? Ali ne vidite, kako ste majhen in smešen I" Gabrščeka je ta Tamov odgovor sapo zaprl. Odgovoril mu je Ie: .Kar sem mu povedal doslej, pri tem ostanem; ne umaknem niti jedne pike — odgovarjam za vsako besedo") Tak Gabričekov odgovor imppnira mogoče kakemu neumnežu. Tama je pobil z dokazi Garšiekove trditve, a Gabršček ima tako drmv čelo, da vstraja pri svojih trditvah. Prihodnjič si dovolimo par opazk. Politični pregled. Baron Bienerth se pogaja. Z Dunaja poročajo.: v pond. so se pričele konference barona Bienertha z voditelji strank. V pond je bil pri Bienerthu Pacak, v torek so prišli na vrsto voditelji nemških strank. Gre se za to, da se omogoči delovanje v parlamentu in v češkem deželnem zboru, kar je oboje v ozki zvezi. List „Die Zeit" piše, da bi bil Bienerth pripravljen žrtvovati dva nova ministra, namreč železniškega ministra Wrbo in pa ministra za javna dela Ritt-a. Mi pa pravimo: baron Bienerth naj bi žrtvoval naučnega min stra grofa Sttirgha in pravosodnega ministra Hochenburgerja. S temi dverai žrtvami bi morebiti vendar kaj opravil. .Slovanska Jednota". Slovanski akcijski odbor je včeraj imel zopet sejo. Sklenilo se je ustanoviti .Slovansko Jednoto" z točasnimi pravili. Načrt pravil je danes predložil dr. Šušteršič ter so bila pravila z malimi, nebistvenimi spremembami sprejeta. .Slovanska Jednota" obstoji iz eksekutivnega kluba in parlamentarne komisije. Eksekutivni odbor obstoji iz načelnikov v .Jednoti* zastopanih strank, eksekutivni odbor zastopa .Jednoto" na zunaj, ne sme pa sklepati obveznih sklepov. Parlamentarna komisija obstoji iz predsednikov klubov in imajo: .Slovenski klub" 2, .Jugoslovanski klub" 2, češki katoliški narodnjaki 2, Rusini 1, češki agrarci 3, Mladočehi 2, radikalci 2, moravska ljudska stranka i, Masarykovci 1 člana. Če ima kak sklep dvetretjinsko večino in je proglašeno vprašanje solidaritete, je ta sklep za vsak klub obvezan in stranko, ki nastopi proti, se smatra, da je izstopila iz .Slovanske Jednote". čudenje dobil tam res dete, skrbno zavito. Prinesel sem ga domov in ko gs ja žena odvila, je padlo neko pismo izmed povojev". Ta je končal s svojo povestjo in segnil v malho, odkoder je privlekel ono pismo in ga dal župniku. Žipnik je vzel raz miza zlate naročnike, jih del na oči in prečita! glasno: .Detetu je ime Rožica. Ko jo dobijo dobri ljudje in se je usmilijo, ne zabim nanje". .To je pisano na lista. Vi ga ne boste rabili, shranim ga jaz za vsak slučaj. Kaj mislite vi sedaj napraviti?" Na župnikovo vprašanje je odgovoril mlinar kakor sta se zmenila z Nežo doma. — .Če pa že mislite tako, potem ni niti potreba, da bi poizvedovali po materi, ali sploh odkod je otrok I Vi boste torej skrbeli zanj?" .Bom, gospod žapnik. Svojih otrok žo tako nimam in na vse zadnje je prišlo to ilete kakor nalašč". .Dobro Miha, dobro. Tako sva opravila". (Dalje pride.) Darovi. Jubilejni darovi za „Slovensko s i ro t i š č e *: Teodor Hribar, trgovec 5 K; Vižintin Andrej, Štandrež 20 t; Frrletič Avguštin, Vrtojba 1 K; A. II. 40 v; Andrej E'jarec, Šsbrelje št. 59 1 K; Anton Rejec, Sebrelje 1 E; Šlefin Jalalid, trgovec Rihenberg 2 K. P. n. županstvo Gabrije pri Ajdovščini 60 K, občina Kamnje drogi obrok na račnn ustanovnine 100 K. Rjg poplačaj stotero I Vse v boljio bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za „Alojzijevišče:“ Nabrali svatje g. Janeza Štibilj v Šturjah 10 K; Za „Slov. KriS. soo. Zvezo* sta darovala: čč. gg. K. Oblak v Gorjanskem '7 kron 20 vin in Fr. Švara, kaplan v D a vinu 5 K. Novice. Kmetska zvezi za goriško okolico je imela pretečeni četrtek t. j. 11. t. m. v steklenem salonu restavracije „Central“ sestanek svojih zaupnikov. Shod je otvoril predsednik g. Lutman, župan iz Štandreža. Nastopil je kot govornik g. K r e m ž a r, ki je opravičil odsotnost obolelega drž. posl g. F o n-a ter je razložil vladni načrt za zavarovanje kmetskih poslov in gospodarjev. Sklenila se je slednjič resolucija, da se pozdravlja ta misel, vendar pa bi se moralo še marsikaj spremeniti, ker je v načrtu mnogo neugodnosti za kmete gospodarje. Sklenilo se je tudi, naj bi se na shodih kmetsko ljudstvo o tem podučilo ter naj bi se potem samo izreklo, ali je za takšno postavo ali ne. Nastopil je tudi dr. Brecelj, zdravnik v Gorici, kateri je omenjal politične dogodke v državi in tudi v naši deželi. — Pred vsem se je spominjal velikega polit, dogodka, da sije avstrijska država pridružila Bosno in Hercegovino, in to po vsej pravici, ker je bila svoječasno Avstrija pooblaščena od velesil, da osvobodi te dve deželi turškega jarma/ Naša država je tudi mnogo potrošila za koristne gospodarska naprave v teh deželah in ima torej vse pravice do njih in si brez potrebe delajo skomine druge manjše države. Naravna posledica pa je, da se priklopljeni deželi združijo z drugimi jugoslovanskimi v eno telo. Prešel je tudi na zahteve Italijanov po svoji lastni univerzi. Če so pa opravičene zahteve Italijanov do svoje univerze, toliko večjo pravico pa imamo Slovenci do svoje slovenske univerze, ker nas je pač Slovencev nekoliko več v Avstriji kot Italijanov. Sklenila se je tozadevna resolucija, naj se v najkrajšem času ustanovi slov. univerza v Ljubljani. Ob enem se je sprejela tudi resolucija v kateri se zahteva, naj se takoj premesti slov. učiteljišče iz Kopra v Gorico; slovenske ljudske šole v Gorici pa naj prevzame mesto v svoje področje. Omenjal je govornik tudi razmere v S. L. S. Govori se o notranjem raz-poru med mladimi in starimi; a izjaviti mora, da med mladimi in starimi ni nobenih stvarnih nasprotstev, — cilj obeh je eden in isti. Boriti se nam proti enemu in istemu sovražniku in naj se isti pokaže v liberalnih ali pa v agrarnih hlačah. V tem boju smo vsi edini in naj se ne veseli Gabršček ali paMrmolja razdora v na i stranki. Shod se je tudi izrekel za to, da ne želi razpusta dež. zbora, pač pa zahteva, da isti dela. Ob enem se je tudi zahtevalo, da se da zastopnika S L. S v dež. odboru. Če pa zvezani liberalci in agrarci ne dajo zastopnika S. L. S. v dež. odboru in ne mislijo delovati v s plošno korist kmet- skega ljudstva, naj pa vlada dež. zbor razpusti. Ljudstvo je uže sito teh liberalno • agrarnih prijateljev in bo v prihodnjem votivnem boju obračunalo z njimi. Z odobravanjem so zborovalci zapustili zborovališče. (Izv. por.) R!cmanj§ko vprašanje rešeno? — „Hrv. Korespondenca14 piie, da se je državnemu poslancu dr. Mitku Laginji kot zastopniku Ricmanjcev in Ložanov posrečilo, doseči v ricmanjskem vpraianjn sporazum med pristojnimi oblastmi in da je smatrati ricmanjsko vprašanje za rešeno. Sporazum temelji na teh-le načelih: Za Ricmanje in Log se nemndoma □stanovi samostojna župnija. H kongrui letnih 1400 kron prispeva cerkev 315 K, ostanek trpi verski zaklad; iupljanov ne zadene nikakoršno breme. Žipljani ai bodo župnika volili „in vidna." Občina postane župni patron z vsemi pravicami in dolžnostmi za bodočnost Z* popravo cerkve in župnišča potrebnih 10.000 kron plača verski zaklad. Cerkveni obred je latinaki. Na podlagi tega načela bo ordinarij (škof) v smislu dotičnih predpisov rimske knrlje nredil rabo slovenščine v cerkvi. Pred potovanjem v Ameriko. — Iz Trata smo dobili dne 10. t. m.: 8. fsbr. prišel sem v Trst, da odpotujem 9. febr. 8 parnikom „Eigeniau v Ameriko. Toda društvo „Au jtro-Anerlcana* je odložilo vožnjo v Ameriko do 13. t. m. Ziaj sem jaz in vai potniki tukaj v „Pension An-stro-Amerioanau. Potniki ao vsi druge narodnosti namreč: Ruii, čehi, Poljaki itd., Slovencev do zdaj še ni, morda pridejo. Tukaj v ,Pension Auatro-Američana" smo jako dobro preskrbljeni z jedjo, pijačo, s prenočiščem in tudi čedno je, kar nisem pričakoval. Posebno me veseli tudi to, da je tukaj en uradnik rojak Slovenec g. Klaužar a Tolminskega, ki je jako prijazen. Torej dne 13. t. m. odrinemo čez lužo. Popisoval Vam bodem g. urednik novice za Vaš cenj. in priljubljeni „Prim. L’stH, ker prosili so me tudi domačini za to. Prihodnjič kaj več. Karol Lenardič, s Kanalskega. — Statistika avstrijskih srednjih gol. V Avstriji imamo 267 gimnazij, od katerih je 7 na Primorskem; reilk je v Avstriji 141, od katerih je na Primorskem 5. Vpisanih učencev na avstrijskih gimnazijah je 91.627, od katerih pade na Primorsko 2562; na realkah je vpisanih 46.374 učencev, od katerih pade na Primorsko 1961. Mestne novice. m Odborova seja „Slov. katol. de-lavshega društva* bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 11 in pol predpoludne. m Odborova seja društva „Skslniceu bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 4 in pol popoldne. m Nov zemljemerec v Gorici. — Opozarjamo čislano občinstvo na oglas novega inženirja g. Fr. Lang a, ki se ja naselil te dni v Gorici. G. Lang in družina so Čehi. m Obesil še je danes zj. ob 8 uri Mariin C e j, star 51 let. Obesil se jena vrata spalne sobe na svojem stanovanju v ulici Orzoni. Kot vzrok samomoru se navajajo družinske razmere. Samomorilec je bil brez desne roke. m Neznani tatovi so v noči od nedelje na pondeljek ulomili v gostilno Devetakovo v ulici Torione in odnesli 18 salamov, več slanine in vina v skupni vrednosti 200 K. m Komisijski ogled mosta čez potok Korenj na Kornjn se je vršil v pond. Sedaj se vrši komisijski ogled tramvajske železnice. Iz soriške okolice. g Iz Oaeka. — V cestnem odboru za goriško okolico se je sklenilo napraviti cesto Prvačina - Bszovljak • Šem- pas in je menda že dež. inženir napravil tozadevni načrt. Svoj čas pa so se inte-resirane občine Prvačina, Šempas in Oiek dogovorile, da prispeva viaka za omenjeno ceito po 500 K, če se bo napravila tudi kratka veja od te ceste in aicer H mec v sv. Lucijo. Ob enem so se zavezali tudi Občinarji davčnih občin Osek, Vitovlje in Črniče, po kojlh zemljiščih bi največ peljala omenjena cesta, da dajo svet brezplačno, če se napravi veja Rimec-jv. Lucija. Občinarji oseški in vitovški pa so menda zvedeli po cestnem odborniku Vincencu Leban iz Šempasa, da se je pri seji cestnega odbora popolnoma prezrl dogovor med občinami in da se ni imela v mislih ona veja Ri-mec-sv. Lucija, katera bi bila v veliko korist oseškim, vitovškim pa tudi čr-niškim Občinarjem. Zaradi tega je nastalo med tnk. Občinarji precejšnje razburjenje ter so napravili protest na dež. odbor, ker se jih je pri seji cestnega odbora tako preziralo ter ob enem tudi naznanili, da jih gori omenjeni dogovor nič več ne veže ter ne dajo pod takimi pogoji sveta brezplačno, marveč bodo zahtevali postavno odplačilo. Sploh se čn-dijo, zakaj ae jih je prezrlo, ker vae bližnje občine imajo akladovne ceste, samo občina O iek-Vitovlje nima nobene, dasiravno mora plačati enake cestne doklade, kot druge občine. Sploh ae zdi, da so nas zapustili vsi visoki gospodje ter se ne spominjajo nič več svojih ob-Ijnb, dasiravno ae je zatrjevalo, da se nas bo v kratkem času zvesalo s položnimi cestami s c. kr. gizdom in drngo vipavsko dolino. Gg. cestni odborniki, ne pozabite svojih obljnbl g »Kat. atov. izobraževalno društvo v Biljah" priredi veselico v nedeljo 21. februarja ob 3l/a popoldne v dvorani pri Solerju a sledečim vspore-dom: 1. J. Aljaž „Oj z Bigom ti planinski svet; 2. Ir. Štrukelj: BČevljar“, veseloigra v treh dejanjih; 3. A'. Mihelčič : „Venček narodnih pesmi*, mešan zbor; 4. A. K. Šaljiv prizor. Mad vsako točko avira gramofon Odbor. g V Dornbergu priredi „SIovensko katol. izobraževalno društvo" v nedeljo 21. t. m. v občinski dvorani ob 3. popoldne predavanje o izobrazbi in higieni (dr. Rojc), potem pa zabavo s kratkim, zanimivim sporedom. Vstop prost za ude in neude. g Št. Ferjan. — „Kat. bralno društvo v Št. Ferjanu" priredi v nedeljo, dne 21. t. m. veselico z raznovrstnim zelo zanimivim aporedom. Vstopnina 40 v. K obilni udeležbi vabi najuljndneje Odbor. g Z banjške planote. Tudi v naših Gorah se je jelo daniti. Naprej koraka kakor umevno oni kraj, ki je najbližji našega središča — Gorice. Kako se mora domoljub razveseliti, ko vidi, da naša »Slov. kat. izobraževalna društva* tako lepo napredujejo. Prav lep izgled nam daje Slov. kat. izobraževalno društvo v Grgarju. Dne 7. t. m. vršila se je tam v prostorih g. And. Miljavec uže druga veselica tega prepotrebnega društva. Srce igra veselja udeležnikom, ko vidijo zbrano vse kar leze in gre. Od sivega starčka do najinlajše mladine. Dvorana je bila piemajliua za toliko ljudstva, a vendar smo radi malo potrpeli, saj smo 1 užili nekaj izvanrednega. Povem. Ob določeni uri zadoni iz krepkih moških in mladeniških grl stari a vedno navduševalni „U boj“. In vrstila se je točka za točko lepo, precizno, navdu-ševalno. Petje, igre, vse je bilo krasno izvedeno. Častitamo mladeničem in društvu na uspehu. Vrli mladeniči in možje! l.e tako naprej, navdušeni za blagor domačije i»i omike, vaše delo bode obrodilo obilen sad in vam zadostuje, da ste storili svojo dolžnost. Bog Vas živi ! Gorski. g Veselica v Podpori se je morala zaradi nepričakovanih ovir odnesti ua nedoločen čas. Toliko v znanje. g Ponesrečil se je v Vitovljah znani gostilničar Ant. Marinčič. V prepiru, kateri je nastal v njegovi gostilni, popalinil ga je njegov svak ter tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. g Požar v Solkanu. Sinoči okolu 11. ure zvečer je nastal v podstrešju gostilne Katarine Meljavec velik požar, ki je vpepelil celo poslopje. Došlim ognjegascem z drž. kolodvora in iz Gorice se je posrečilo ogenj oinc iti, da ni vničil tudi sosednjih poslopij. Vode pri gašenju je primanjkovalo in so jo morali razni vozniki voziti od daleč. Pač žalostno za tako razširjeno občino, kakor je naša občina Solkan, ki slovi na bogatstvu vode, ji ob takih prilikah voda zmanjka, Kaj bi je ne zmanjkalo! Nov modern vodovod se napravlja uže nekaj let, a sam se noče vstvariti, in še občinska sesalka, v k ateri je še nekaj vode, je pokvarjena že nad 14 dni, tako da premanjkuje voda še za napajanje živine. Ob zadnjih občinskih volitvah se je ljudem vse obljubljalo, a do sedaj še ničesar izvršilo. Posestniki, zapomnite 6i to, in o bodočih volitvah pokažite takim ljudem vrata! g Kronberg. — Veselici, katero je priredilo tamošnje izobraževalno društvo skupno z „Marijino družbo* je prav lepo izpadla. Ugajalo je vse. Petje, tam-buranje, šaljivi prizor in igra „Sr. Neža,* vae se je izvršilo lepo in gladko ob splošni zadovoljnosti Občudovati moramo vstrajnost tamburašev, ki so se v kratkem času dveh mesecev toliko naačili, da ao lahko z dvema komadoma nastopili in res častno rešili svoio nalogo. Posebno pa je ugajala igra „Sr. Neža.* Klavdija in Neža ate igrali izvrstno, pa tudi Lucino in Emerenoijano in druge igralke moramo pohvaliti, ker ao res prav dobro igrale. — V nedeljo smo imeli tudi priložnost slišati prvič ajšeriški pevski zbor. Dopadlo se nam je njih petje. V kratkem času so se res veliko naučili ter pri prvem svojem nastopu želi obilno pohvale. — Fantje in dekleta, le tako naprej) Ris je bilo mnogo truda — a dosegli ste tudi lep nspeh. ■Iz ajdovskega okraja. a T „Prim. Listu* je nekdo pozval g. Vinkota F a vet ta, naj oditrani nem-iko-siovenski občinski nadpis, ki visi na njegovi hiši. Ta poziv ni imel namena očitati in žaliti g. Vinkota, ker napise ni on obesil, ampak visi že iz davnih časov, ko so mislili, da je le tisti možak, ki se zna postavljati z nemščino. Pač pa je bil dobrohoten opomin, naj g. F. stori svojo narodno dolžnost, ter oditrani a svoje hiše tablo, ki v sedanji čas ravno-pravnosti slovenskega jezika ni več primerna za čisto slovensko občino in deželo. Dolžnost županstva pa je, da priskrbi samosiovenske občinske napise. G. Vinko, blagovolite tedaj opozoriti narod-no-nap/ednega (ali kaj je že pravzaprav) župana skriljskegi, naj zamenja zastarele table z novimi edinoslovemkimi, da bodo vsi tujci vsaj iz napisov spoznali, da vlada občino Skrilje narodno-napreden župan z narodno-sccijalno-demokraškim tajnikom, drugače bi lahko mislili, da je gospodar občine le agrarsko-kmečki krčmar in bogataš, ali pa celo črni klerikalec 111 Iz kanalskega okraja. ki Iz Deskelj. — V pondeljek ob 8. nri zjntraj je umrla Lucija Kodelja rojena Makarovič iz Bodreia pri Kanaln. Pogreb se je vršil v sredo ob 9. uri zjutraj. Ranjka je bila roj. 1. nov. 1827, poročena je bila 1848. a soprogom Jažtfom Kodelja. Bila je skoraj cslosvojo življenje zdrava in je živela s svojim Ša ž hranilne vloge po 4'j," o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5*4°<> (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. 1 \\ >■. • i mn »Dober dan Marija-1 „Bog daj Ana"! *Oh, kako dolgo Te že nisem videla Marija! Zelo sem vesela, da zamorem s Teboj zopet malo govoriti, kajti dolžna sem Ii še zahvalo za dober svet, ki si mi ga zadnjič dala, ko sem Te vprašala, kje naj si kupim obleko. Nisem mislila, da se v novi trgovini g. MIC RAVNIKAR f Raštelj št. 16 dobi tako izborno bljgo. Prav hvaležna sem Ti, da si mi nasvetovala to v resnici solidno tvrdko. Pa tudi jaz sem povedala nekaterim, a vsakdo se mi je začudil rekoč: ali ste še le sedaj zvedeli za to trgovino ko vendar že vs-a okolica zahaja kupovati v to prodajalno potrebne obleke, z ozirom na to, ker je tvrdka slovenska, edina, in prva te stroke v ulici Raštelj 16.“ „Torej vidiš, Ana, da sem prav svetovala1*. „Da, da, Marija. Sedaj grem pa po svojih opravkih, imam malo časa. pridem Te /c enkrat obiskat, da se kaj več pogovorive. Z Bogom !“ tanilo preselili?, Slav. občinstvu iiljudno naznanjam. da som preselil svojo krojaško delavnico in t rgo vin o z izgotovljenimi oblekami iz Tekališča Jos. Verdi št. 33 v lastno hišo Tržaška ulica štev. 16. (..tih Malega doma") Obenem naznanjam, da sem vpeljal v svojo delavnico tu i telefon št. 150, da za-morem hitreje postreči svojim eenj. naročnikom in odjemalcem. Priporočam se za blagohotno naklonjenost in bilježim z odličnim spoštovanjem Ant. Krušič. I Lekarna Grisiofolfitli v Geriči Prt?e In edine žel. kapljlee i mamko av. Antona Pado> vanakega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Sličico (Y»r»tTcn» mam km) popije.— Okrefid itlodec, stor6, da egine v kratkem latu omotica in H-votna Idnoti (mrtvost). Te kap. Ijice tudi «tor6, da človek raje ji Cm« steklenici 60 vin. ^ Prodajalna HafaliSfiega tisk. druStna 9 Trstu ........................ pri uelihi pošti — ulica delle Poste št. 9. i se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev* rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d. Ha časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici maSništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tisholn za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem »Katol. tisk. društvo" TRST. gl ŽIIUE03$ urar c. kr. državne zeležnice v GORICI, Gosposka nlica it. 52. Priporočamo sl. občinstvu v mestu in dežel posluževati se tvrdke — — J. Medved t Girici Cofso Verdi pri nakupu izgotovljenih oblek, ' kožuhov, klobukov in črevljev tako isa možko kakor ženske. Izbera je velikanska Kinematograf Salon Central. 1ROGRAM: /a videti samo od 14. do 20. februarja. Blatno jezero na Ogerskem. On se mora plesati učiti! „Funikuli Funikola!u — Italjanski Solo in pevski zbor spremljevan z godbo. V morju izgubljeno. Pretresljivi tragični dogodek iz življenja, v 20 oddelkih. - Spodleteni izlet. Dolžnost proti maščevanju, velika dramatična žaloigra v 30 pretre-sujočih oddelkih. Bahač. Brezplačni vstopni listek. Navadne cene. Predstavo ob delavnikih ob 5'/2, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob 'jll uri predp., popoldne ob 2. 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in stavnemu občinstvu v mestu in na d»žell svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2. 3, 4, 5. Ve« vrst riža. Miljsveče prve in druge ref ot enine t Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdiče-vega mlina lz Kranja In iz Joch-mann-ovega v Ajdovlčlnl. Vse blago prve vrste. le pr vrste, namreč ob '/■ kila in od enega lunta. Testenine iz tvornlce Žnideršič VIKTOR TOFFOLI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev ____________________ Jedilno olje po 96 v. liter JciJilni) fino istrsko „ Corfu „ Puglie „ J.-ttili »inski K 104 120 „ 120 „ 128 Marsičim . Uomb:iy . . Bari . . . Lucca . . . iiajfincjiH . Milo in luči. K 1-28 • „ 1-20 • „ HO . „ 100 • 2-- Pripoiočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ in nlatlčičarna $/« | K. Draščik ^ v Gorici na Kornu (v lastni hiti) ♦ izvržuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna iina vina in likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah. Pri- ♦ poroča Ne ul. občinstvu. Cene jako nizke. Pozor! 50.000 parov revljev! 4 pari čevljev le za 7 kron. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn seni dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame; rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša fasona: Vsi 4 pari stanejo le 6’50 K. Pošilja po povzetju: A Grm eksportna h. čevlje Krakoro št. 95. Lahko se premeni ali denar vrne. Poprava in komisijska zaloga dvokoles m šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne tor vsakovrstne ploščo, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pr KATJEIi-u Gorica Stolna ulica3 4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovensk c diki f:a ----------------------------- Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov iu vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. - " 7.a mnognbrojna naročila se toplo priporočani ANTON BREŠČAK. Prosiva zahtevati listke! P h O M O »« k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! i Ebo krono HHgrade izplačara vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nore . 0Hkaa*k« hl«|a]«e, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. ►t o s* O ** p. i P f o ■ 1 ^ lahtevati llatkel Gr * MM*** ******** MW» *\g) Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natnpn kmetijskih potrebščin ii pri prodaji •'v* ''V' kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32. W>