V Ljubljani, dne 13. decembra 1928. Posamezna Itev. Din 1«— Leto XI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek Narofalaa » taiemitro: četrtletno / 51 Dla, nolletn« i> Dla, ceioieni SO Dii; u laozemstvo: četrtletna II Dla, polletno 24 Dla, celsleta. iS Dla. — Rataa postne hranilnice. oodražnlce > L;nt>l|lni. it 10 711 Klerikalci so eno in isto z radikali Na shodu Vukičevičevih radikalov v Nišu je eden klerikalnih poslancev izjavi}, da sta Slovenska ljudska in Narodno - radikalska stranka dve imeni za eno in isto stvar — Klerikalci, ki so sokrivi davčne preobremenitve in neenakopravnosti, se vrhu tega še hvalijo s tem, da so tesno združeni z največjimi škodljivci naše države Ko so klerikalci sklenili z Vukičevičevimi radikali tako zvano blejsko pogodbo, na podlagi katere so prišli klerikalci v vlado, smo že vedeli, da se pripravlja najtesnejša zveza klerikalcev z radikali. Morda bo ta zveza dovedla sploh do popolnega združenja, kakor bi se dalo čisto sklepati iz zagonetnih namigavanj klerikalnih mogotcev. V javnosti morajo klerikalci še marsikaj tajiti in ne popolnoma jasno izdati svojih namer, ker slovensko ljudstvo, seveda, že široko odpira oči, kako ie mogoče, da gre nekdaj tako avtonomistična in samoslo-venska stranka z najhujšimi zatiralci enakopravnosti in s hegemonisti, ki jih Slovenija malo briga. Vsak Slovenec, pač tudi najposlednejši pastir, ki malo zasleduje politiko. se mora čuditi skrajno nedosledni, nerazumljivi politiki onih klerikalcev, ki so svoječasno besno zmeriali radikale s korupcionisti in nasilniki, potem pa so se čez noč tesno zvezali z njimi. Klerikalci so pozabili na avtonomijo, na davčno preobremenitev, na neenakopravnost in na vse svoje zlate obljube ter vozijo v najlepšem skladu svoj politični voz z radikali že lepo dobo. Nič jih ne peče vest in ne bojijo se škode za svojo stranko, kajti tako globoko so uverjeni, da večina slovenskih volilcev malo misli. Ali je res, da so dosedanji klerikalni volilci nespreobrljivi. bo pokazala bodočnost. Ce bi tega prepričanja klerikalci ne imeli, bi se pač ne upali v svojem časopisju poročati, da je klerikalni poslanec g. Smodej na radikalskem shodu v Nišu izjavil med drugim tudi naslednje: «N1 samo slučaj, da sodelujeta Slovenska ljudska in radikalna stranka, kajti to sta dve imeni za eno in isto stvar. To je zgodovinska izjava, ki se bo klerikalcem še hudo vtepala. Je pa ta izjava tudi žalostna. Izrekla in zapisala se je ter tvori tako trden dokaz, kako klerikalci izdajajo slovenske koristi. kajti ne more biti malo mislečega človeka v Sloveniji, ki bi mogel trditi, da so Vukičevi-čevi radikali za Slovenijo zaslužna stranka, pač pa vsakdo ve, da je baš Vukičevičeva struja v radikalski stranki največje zlo Jugoslavije in da ta naša nesreča ne more pasti, io podnirajo klerikalci Vukičevičevi radikali so izraziti hegemonisti, ki hočejo nadvladje enega dela države nad drugimi. Oni so Velesrbi, a klerikalci, kakor da vsega tega ne vidijo, celo na radikalskih shodih pridigujejo, da so z radikali eno in isto. Kam bomo prišli Slovenci, če bomo še zanaprej pošiljali v Narodno skupščino klerikalno večino! Pod kleroradikalskim režimom plačujemo največje državne davke in klerikalni večini v naših oblastnih skupščinah sta nas obremenili še z novimi ogromnimi davščinami. Kup krivic je vedno večji. Vedno bolj se vračajo klerikalci na svojo staro predvojno pot nasilstev. Klerikalci brezobzirno preganjajo uradništvo, ki ni njihovega mišljema, se ne zmenijo za nobene proteste naših gospodarskih krogov in ne store ničesar za siromašno in propadajočo Slovenijo. Spričo takih razmer mora priti bridek obračun, zakaj vsak lonec, v katerega neprestano vlivaš tekočino, mora biti enkrat poln. Shod treznih mož pod bajoneti Zbor zavednih Gorenjcev v Radovljici soglasno odobril pravično borbo KDK Vest. da gorenjski kmetje in obrtniki niso smeli čunom zlasti malega slovenskega človeka. Po> zborovati na Bledu, se je hitro razširila po bližnji slanec Pucelj je še posebej razpravljal o nasil-in daljni okolici Bleda. Zato je razumljivo, da stvih, kako skuša vlada omrežiti državljanske so možje skoro iz vseh vasi tega obsežnega svoboščine, in o brezvestnem strankarstvu, ki kmečkodelavskega in obrtniškega okoliša pri- se kaže iz vsakega ukrepa klerikalnih gospo-hiteli v nedeljo v Radovljico in zasedli do ?ad- darjev naše dežele. Poslanec dr. Kramer je ob-njega kotička veliko dvorano Sokolskega doma. širno razpravljal o današnji državni krizi. Ugo- Veliko ogorčenje je izzvalo med zborovalci tovil je krivce ter opozarjal, kako velika opas-dejstvo, da je oblastvo spravilo v Radovljico, nost preti zlasti vsem Slovencem, ako bo šlo po celo armado orožništva, ki ji je osebno povelje- j dosedanji poti naprej. Katastrofa je potem ne-val orožniški major iz Kranja. Z nasajenimi ba-, izogibna, a strašno je, da sodelujejo pri groznem joneti so morali orožniki hoditi ob Sokolskem delu razdejanja Jugoslavije sinovi slovenskega domu. Zastopniki gorenjskega ljudstva so imeli naroda, ki more živeti in se razvijati le, če zma-občutek, da jih oblastvo smatra za razbojnike, ki ga prava državna misel, ki edina more obvaro-so prišli podirat in plenit Radovljico. To je bila vati Jugoslavijo propasti. kruta žalitev za trezne in ugledne može, ki so se j Govora obeh poslancev so zborovalci spre-zbrali, da čujejo svoje poslance in se okrepijo jeli z bučno pohvalo, nakar je še član poslovnega v neomajni volji, da se mora podreti današnji odbora KDK za radovljiški okraj g. Ažman opo-hegemonistični režim, ki grozi uničiti narod In zarjal na važne domače zadeve, pozival k živah-državo. Nobeni bajoneti ne morejo premagati nemu političnemu delu in na agitacijo za naše ljudske volje in nobeno puškino kopito ne more napredne liste ter končno predlagal vodstvu ubiti odločnosti, da se strmoglavijo hegemonisti KDK in obema poslancema zaupnico, ki je bila z ter njihovi klerikalni hlapci, ki so tudi Sloveniji navdušenjem soglasno sprejeta, prinesli toliko nesreče in je bodo še več, če jih narod kmalu ne požene. Lepemu zboru je predsedoval g. inž. Černe, glavna govornika sta bila poslanca dr. Kramer in Ivan Pucelj, ki so jih zborovalci burno pozdravljali ter soglasno pritrjevali njunim izva-njem. Oba govornika sta razpravljala o davčni preobremenitvi našega ljudstva, ki postaja sedaj, ko »Ogibajte se tiste hiše" Ordo klerikalno hujskanje v Prekmurju proti našim novinam. Dolnja Lendava, v decembru. Zadnje «Novine» so na dveh mestih napisale naslednje grde besede: «,Domovine' in drugih so nam baje davke izenačili, vedno hujša a takjh Hstov naj nima nobena na§a pcštena higaj oblastna skupščina nalaga siromaku davkoplačevalcu vrhu državnih še neznosne oblastne davščine. Pokazala sta na številnih primerih, kako brezobzirno, a tudi krivično so mogočniki ljubljanske oblasti udarili z novim svojim prora- Ia AHE8IKA ie gosra in trpeina tkanina, izde-ana iz nabolj?ega arreriškega bombaia. Po trikratnem pranju postane snežno be.a. V zalogi pri A. £. S K A B £ R N £, LJUBLJANA Ogibajte se tiste hiše, ki ima pod svojo streho takšne novine!... Ogibajmo se tistih hiš, ki imajo ,Jutro' ali .Domovino'! Poštena hiša tega ne more imeti!« Vprašamo se, ali se zavedajo naši klerikalci, kaj so napisali. Oni, ki pravijo, da so samo oni ! pravi kristjani, oni, ki bi morali prvi speštovati | največji nauk velikega učitelja Kristusa, v lju-■ bežni do svojega bližnjega, pozivajo naše l.iud-j stvo naj se med seboj sovraži, naj se naši ljudje i izogibajo drug drugega in naj se sovražijo. uredbo zboljšal. Ta nredlog je bil sprejet ln se je nato Izvolil odbor petih poslancev. i Sicer se položaj v Beogradu ni mnogo spremenil. Davldovičevl demokrati se malo spuntajo, a ker so neodločni, se zopet mirno pobotajo, dasi stalno kapajo od davidovičevskih poslancev izjave, da je J sedanji režim največja nesreča za državo, 1 Ali je to krščansko? Ali se ne seje na ta način seme sovraštva med nas mirne Prekmurce, ki doslej, hvala Bogu, še nismo bili zastrupljeni od strankarske politike? Klerikalci učijo tako. Mi pa pravimo: Vsakomur svoje, vsakdo naj gre, kamor ga vlečeta srce in zdrav razum. Priporočamo vsem našim ljudem mirno sožitje tudi z našimi političnimi nasprotniki. Glejte ljudje, kakšna razlika je med nami in njimi; oni kličejo Prekmurce na medsebojno sovraštvo, a mi smo za mir med ljudstvom. Kaj pa naj bo naš odgovor na to grdo hujskanje? Vsak naš naročnik naj gre k svojemu prijatelju, ki je naročnik »Novln«, naj ga razsvetli, naj mu pove resnico in ga pridobi za naročnika »Domovine«. Klerikalcem pa kličemo: Le tako naprej, Vaše delo bo rodilo lepe sadove! Prekmurci smo siti klerikalnih novin Cela vas skupno vrnila klerikalni . — Klerikalni listi so polni neresnic in osebnih napadov, zato jih narod ne mara. Dolnja Lendava, v decembru. Cesto smo že ugotovili v »Domovini«, da sta »ba prekmurska klerikalna lista »Novine« in »Nepujsag« polna neresnic, laži in blatenja poštenih ljudi. Na drugi strani pa stojita oba ta lista na tako nizki kulturni stopnji, da pomenjata pravo sramoto za Prekmurje. Zato pa je ljudstvu že dovolj vsega in ljudje oba lista vračajo nazaj. Tako so v Motvarjevcih že drugič vaščani zbrali vsiljivi klerikalni »Nčnujsag« in ga skupno vrnili. Sledila bo v kratkkem druga občina, ki bo storila isto. Kaj takega se ne pripeti kmalu kakemu listu. •Nepujsag« stalijo prinaša neresnične, naravnost smešno lažnive vesti, stalno napada z najgršimi besedami slovensko uradništvo In vse, kar ne služi klerikalcem, zato se narodu že naravnost gabi -Nčpujsdg« je nekako osebno glasilo g. Julija Kontlerja, šolskega upravitelja v Turnišču, bi zato pravijo ljudje: jdo siromašni sloji spravili v še večjo bedo. naslovljeno na Palarona. Kratke vrstice so se glasile: »Dragi oče! Sprožil sem in žrtev je padla — oblastvo išče morilca in zbira podatke — kmalu me bo obremenilo in dokazalo... Sprejeti bom moral ostro kazen — prav za prav pa ste zločinec Vi, ki ste z grožnjami prepovedali naiino zvezo. Vi. moj oče. ste zagrešili umor, jaz sem vam bil le mol ilno orodje...» S hodnika so se oglasili nagli koraki. Palaron je planil v sobo. grozovito je zatulil in nameril s samokresom. Herman je skrivoma spustil pismo v predal, prijazno se mu je nasmehnil in zamahnil z desnico v pozdrav. »Ti se drzneš stikati po mojem stanovanju?« Palaron je zarjul kot obseden in sprožil — po sobi je odjeknil strel. Herman se je umaknil za omaro. »Nehaj!« mu je zapretil. «Odzval sem se vabilu... Zakaj me sprejemaš z orožjem?« »Zato, ker vohuniš...» Ponovno je zatulil in sprožil, krogla je zgrešila smer ter se zarila v omaro. Herman je spoznal, da mu gre za življenje. Videl je, da pobesnelega starca ne more ukrotiti drugače kakor z odločnim nastopom. Da bi ga ostrašil, je potegnil samokres in stopil za omaro. Zopet je počil strel: Hermanu mimo glave je siknila krogla in udarla v leseno steno Takrat je sprožil tudi Herman — Palaron je planil proti njemu, povesila se mu ie roka s ker hoče potlačiti globoko užaljene Hrvate ž nasilji, namesto da bi hude rane celil z naj-< večjo obzirnostjo. Da bo krivica še večja, je. vlada odstavila dosedanjega velikega župana zagrebške oblasti in imenovala na nJe^ovo mesto polkov- 3 nika Maksimoviča. To imenovanje je protizakonito, ker oficir je vojak in ne spada na nevojaško mesto. Ta čin je nadvse nespameten in bo še škodoval ugledu naše vojske. Kaj takega morejo storiti le oblastniki kleroradikalskega režima, ki jih pamet popolnoma zapušča. Jasno je da se z rožljanjem s sablo ne celijo rane Jn se ne pomirja upravičena of^č^nost tlačenega naroda, ki so mu bili nn tako grd način ubiti trije njegovi nal*">*iši ljudje. Imenovanje polkovnika za velikega župana je Hrvate še bolj razburilo. Zagrebška oblrstna skupščina, ki se Je ] te dni sestrla, le ostro nastopila proti T polkovniku Makslmoviču ter protestirala proti njegovemu imenovanju za velikega župana, ker je to protizakonito. Skupščina je brez debate odobrila sklep oblastnega odbora, da ne dovoli niti polkovniku Makslmoviču niti njegovemu namestniku -♦'•'sostvo-vati sejam oblastne skupščine. V zunanjem svetu je zabeležiti, da Je prišlo do ostrega sp~?» med dvema Južnoameriškima renublikama, Bolivijo in Paragvajem, samokresom, bolest mu je zavila oči. na kar se je zgrudil, zadet v prsi. Prihitelo je osobje in pozvalo stražnika, kateremu je Herman pojasnil, kaj se mu je pripetilo. Svoj zagovor ie oprl na obe pismi — dokaz, da se je moral braniti, ako je hotel ubežati nevarnemu nasilstvu. Poklicani zdravnik je ugotovil napadalčevo smrt: mrli« ča so umili, preoblekli ter ga položili na mrtvaški oder. Novica, ki se ie hinoma raznesla po mestu, je bila sprejeta z različnimi opazkami. Vsak, . kdor je poznal nesrečno Žlžmarico, njenega umorjenega sina in hčer Justino, je vzdihnil sočutno s potrto materjo: »Pravica je prejela zadoščenje!« Kmalu po usodnem strelu se je Herman odpravil k Martini z žalnim poročilom. Hotel .ji je dogodek stvarno razložiti ter se opravičiti, da ga ne bo no krivici obsodila. «No, ali pojdeva na obisk?« se ie razveselila njegovega prihoda. «Prav. da si prišel pome. ne bom te pozabila.« «Palaron je mrtev...» ji ie povedal brez ovinkov. «Mrtev?» se je skoro onezavestija. »Ali ga je zadela srčna kap? Ga ie li kdo napadel in umoril?« »Kakor besen me ie napadel s samo* kresom. Moral sem se braniti...» «Ti?» se ie zagnala v brezupen jok. »In jaz, nesrečnica sem vaju seznanila, čepravl Toda tudi dva vladna pristaša, radikal in zaradi nekega obmejnega incidenta. Kakor musliman, sta napadala to uredbo ter pred- trde zadnje vesti, se bo ta spor najbrže oblagala, naj se izvoli ožji odbor, ki bo to ravnaval z orožjem. GORNJI LOGATEC. Logaško sodišče bo v zim-skem času poleg nedelj in praznikov zaprto tudi ob sobotah. Druge dneve bodo uradne ure od 8. do 16., oziroma v ponedeljek do 15. nedeljeno. Sodišče utemeljuje ta svoj ukrep s pomanjkanjem kuriva, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sodišču zmanjkalo kuriva sredi zime in bi se v tem primeru moralo poslovanje sploh ukiniti. Kam gredo ogromne sodne takse, da se iz njih sodiščem ne more nabaviti niti zadostnega kuriva? — V nedeljo 16. t. m. bo v Sokolskem domu gle-diška predstava. Igrali se bodo «Stari grehi*. Začetek ob y28. zvečer. Kdor se hoče -v teh žalostnih Časih zopet enkrat od srca nasmejati, ne bo iz-ostaL LIGOJNA PRI VRHNIKI. Blagoslovitev nove šole v Ligojni bo 16. L m. Ob pol desetih bo sv. maša v cerkvici v Ligojni, a po maši blagoslovitev. Prosimo, da se pošljejo prijave zaradi kosila na upraviteljstvo tukajšnja šole. Kosilo bo T novem šolskem poslopju. Od postaje Drenov grič je kraj oddaljen 20 minut. BLED. Prvega decembra dopoldne je praznovala mladina narodni praznik ujedinjenja, zvečer pa odrasli. Po izčrpanem programu se je vršila prosta zabava, med katero je nastopal tudi blejski pevski zbor. Dne 2. decembra so pa uprizorili blejski igralci igro <2enitev>. Vsi igralci so se prilegali ulogam ter jih izvedli prav dobro. Med posameznimi dejanji je urezal kako okroglo dobro izvežbani tamburaški zbor. — Tudi Miklavž ni izostal. Toliko je prinesel, a mu ni zmanjkalo darov kljub temu, da je imel nebroj mladine okoli sebe, ki je zapustila dvorano s smehljajočimi se obrazi. V soboto je obiskal Miklavž tudi odrasle. — Bled se pripravlja že za sezijo, in to zimsko kakor letno. Nasproti hotela Toplice se gradi petnadstropni hotel, pri katerem delo zelo napreduje. Letoviščarjev je vsako leto več in v glavni seziji je vse prenapolnjeno. Tudi za okras se precej žrtvuje, tako da bo Bled res eno najlepših alpskih letovišč. VELIKA POLANA. Mi Polančarji smo mirni in tihi ljudje, opravljamo svoje delo in gledamo na napredek svoje občine. Imamo lepo šolo, ki ji ni enake v Prekmurju. Pred leti smo si postavili lepo cerkvico in župnišče. Politično se nismo preveč udejstvovali; pri volitvah pa smo oddali glasove klerikalcem. Ali ne bomo večl Klerikalci sem slutila nevarnost. Do smrti bom čutila na vesti krivdo.« »Pojdi k sestri. Martina. Pri njej boš pre-skrbliena. jaz vaju bom podpiral.« »Ustreli me, kakor si ustrelil njega — samo v tem je moja rešitev.« »Svarim te: poboljšaj se, Martina! Vsaj zdaj na starost se odpovej razuzdanstvu, kateremu si služila.« &Moje srce je razdejano. V njegovih razvalinah ni več prostora za pošteno življenje.« «Trdna volja je umetnica, ki pretvarja razvaline v mogočne stavbe, obup pa je uničevalec.« »Prepozno! Zame ni več načrtov in nade so ugasnile. Nisem več sprejemljiva za tolažbo. nobena prošnja me ne more več ganiti.« »Martina, jaz sem nedolžen. Kakor razbojnika me je napadel, z orožjem sem ga hotel le oplašiti. tedaj pa se je zagnal proti meni. prav ko sem izprožil. Streljal sem v silobranu.« »Jaz sem kriva prezgodnje smrti, ker sem ga skrivoma opozorila na nevarnost. Noč in dan sem trepetala za njegovo življenje.« V divjem obupu se je sesedla, glava jI je omahnila na hrbet in z rokami je otepala okrog sebe. Drugo jutro so jo našli mrtvo na postelji ob steklenici, v kateri je bilo še nekaj kapljic svetle tekočine, s katero se je zastrupila. nam niso izpolnili nobene dane obljube, pač pa so nas kot za nekako nagrado za našo zvestobo prav grdo oklevetali v , da smo pijanci, ki vse zapijemo, ki damo svojo gostilno v najem židom, brezvercem itd. Z eno besedo: dali so nam tako brco, da je nikdar ne bomo pozabili. Prav je tako, zdaj smo vsaj na čistem. S klerikalci ne maramo imeti več nobenega opravka. Prvi naš odgovor na blatenje nas poštenih ljudi bo ta, da si naročimo cDomovino*. Drugi odgovori pa bodo sledili pri raznih volitvah. LITIJA. (Smrtna kosa.) Na Grbinu pri Litiji je umrl 701etni g. Josip Lajovic, znana litijska osebnost. Blagi pokojnik je imel vsakogar prijazno in šegavo besedo. Bil je izbornega spomina in je znal prav živo opisovati vse dogodke iz svojega dolgega življenja. V mlajših letih je bil dacar in je služboval v Zagorju, kjer je bil med ustanovitelji tamkajšnjega Sokola. Nadalje je služboval v Trojanah, Krški vasi in Motniku. Zadnje čase se je pečal Lajovic z izdelovanjem različnih lesnih izdelkov, v katerem je dosegel izredno spretnost. Blag mu spomin! KRIŽE NA GORENJSKEM. V nedeljo 16. t. m. bomo imeli občinske volitve, na kate~e se vse živahno pripravlja. Vloženih je kar 9 list, in sicer: 1.) Arhova lista, 2.) Obrtna zveza (sedanjega župana), 3.) Čevljarska lista Križe, 4.) Delavsko-gospodarska napredna lista, 5.) Lista podobčine Senično, 6.) SLS Duplje, 7.) Delavsko-kmetska lista vasi Sebenje (sedež župana, a ta lista je proti njemu), 8.) Lista podobčine Duplje SKS, 9.) Kmetska zveza. Upamo, da bodo naši volilci z veliko večino volili 4. skrinjico; možje na tej listi so porok za zopetno redno in pošteno delo v prid občini. Volilci, proč s tistimi, ki se še danes šopirijo, pravdajo in tožujejo na stroške občinel Nikjer ni toliko zaostalega dela kakor v naši občini I SVIBNO PRI RADEČAH. V nedeljo 2. t. m. popoldne smo praznovali desetletnico ujedinjenja. šolska soba, v kateri je oder, se je napolnila, čeprav je bilo bolj neugodno vreme. Moški pevski zbor je zapel «Slovenac, Srb, Hrvat*, . Uprizoritev te igre je težka naloga, dramski odsek pa si jo je kljub temu nadel, da dostojno proslavi spomin našega nesmrtnega pisatelja. Zato pričakuje tudi obilnega poseta od vseh strani. Dne 15. bo pri-četek ob 20. uri, dne 16. pa ob 15. uri. Zvečer ugodne železniške zveze na vse strani. [ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Kakor lansko leto na Kranjskem tako se sedaj pri nas ponavljajo ■ v gotovih presledkih požari. Komaj se ljudje po-I mirijo od enega požara, že zopet gori drugje. Sreča je še, da je vedno ob pravem časj na mestu pomoč, tako da ne zgori več objektov. V teku 8 dni je gorelo na treh straneh. Na dveh je ogenj povzročil občutno škodo, na tretjem mestu pa so ga ob pravem času pogasili. Čudno je, da začne goreti ali zgodaj zvečer ali pa pozno zjutraj, preden se zdani. Sum sicer obstoja, ker pa primanjkujejo dokazi, ni mogoče nič napraviti. Ljudje bo si postavili nočno stražo, ki je v nedeljo zvečer okoli 19. opazila ogenj v poslopju, kjer stanuje g. dr. Sokolov. Njej se je zahvaliti, da požar ni uničil hiše, ki je vsa pokrita s slamo. GRLINCI. Prosvetni krožek v Grlincih je priredil proslavo desetletnice obstoja Jugoslavije kar najslovesneje z obširnim sporedom. Dne 1. t m. je bila prireditev namenjena v prvi vrsti učencem grlinške in fikšinske šole, 2. t. m. pa širšemu občinstvu. Prostrana ufna soba drugega razreda se je napolnila do zadnjega kotička in mile nam goste iz Cankove bi skoro ne imeli več kam dati. Občinstvo j3 bilo očarano nad prelepo proslavo in se je razšlo z občo željo po skorajšnji zopetni slični prireditvi. Tik ob avstrijski meji s tem dokazujemo, da Jugoslavija živi, diha in napreduje. MURSKA SOBOTA. Naša pošta ima dva avtomobila, ki vozita v Dolnjo Lendavo in Rogašovce. Pred kratkim je bila tu komisja, ki je avta pregledala. Člani komisije so bili iz Ljubljane in iz Beograda. Razume se, da je taka komisija silno draga. V istem času pa je sodnija razglasila, da bo vsak ponedeljek pozimi zaprta, ker ne dobi od države potrebnega denarja, da bi kupila drva, za katere bi bilo potrebno komaj par tisočakov. Na eni strani razmetavanje državnega denarja za razne komisije, na drugi pa ni denarja za stvari, ki so za ljudstvo potrebne. To je slika današnjega klero-radikalskega režima. — Naša občina je sklenila, da bo kupila Szaparyjev grad za novo okrožno sodišče. Ali pa je grad za to sposoben, je drugo vprašanje. — Na proslavi 1. decembra so kot govorniki nastopili župan g. Benko, urednik klerikalnih «Novin> g. Bajlec in g. sreski poglavar. Dočim je bil govor gg. župana in sreskega poglavarja simpatično sprejet, so poslušalci s popolnim molkom sprejeli govor g. Baj-leca. Gospod je moral uvideti, da je v Soboti nepotreben. Naj mu bo to opomin za prihodnje! GORNJA LENDAVA. V soboto 15. t. m. bo prišel k nam predsednik okrožnega sodišča v Mariboru g. dr. Žiher, da si ogleda prostore, kjer se naj namesti okrajno sodišče. Načrla za te prostore sta dva: eni mislijo, da bi se dal grad za to adaptirati, drugi pa so za zidanje novega poslopja. Nekateri so pripravljeni zidati in dati nove prostore na razpolago za sodišče potom najema. Ker je grad star in v razpadajočem stanju, ne bo menda kazalo drugo, kakor zidati. KRIŽEVCI. Zdi se, da je Prekmurje postalo zadnje čase pravi raj za razne hazardiste, ki, žal, najdejo pri nas za svoj brezvestni posel precej rodovitna tla. Toda dočim so se ti tiči nekaj časa zadrževali po spodnjem delu Prekmurja, so se preselili sedaj na Goričko. Tako so nedavno popolnoma oskubili živinskega trgovca F. B. Pobrali so mu več tisočakov, uro, razne dragocenosti in kolo. Pustili so mu velikodušno edinole obleko* Zadeva je naznanjena pristojnemu oblastvu. Takih primerov je zadnje čase po Prekmurju vse polno, toda vse te nesreče ljudi še ne spametujejo, ker bi sicer ne silili kar naprej v nje. DOKLEŽOVJE. Nekako sredi novembra je na našem mostu preko Mure napadel v zgodnjih dopoldanskih urah Franc Merič, poljski delavec iz Mlajtincev, 191etno posestniško hči L. B. iz okolice Ljutomera in ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela nekaj nad 900 Din gotovine in razne malenkosti. Na podlagi osebnega popisa napadalca, kakor si ga je L. B. zapomnila, so orožniki Me-riča aretirali. Ta je dejanje trdovratno tajil, a mu tajenje ni pomagalo dosti, ker je brodar na Muri takoj spoznal v Meriču onega mladeniča, ki se je kritičnega jutra dvakrat prepeljal čez Muro in se tudi mladenkin popis napadalca popolnoma ujema z Meričevo zunanjostjo. Mladega roparja, ki se ni dolgo veselil svojega plena, čaka težka kazen. PETR0VCI. Na predlog tukajšnjega podin-spektorja finančne kontrole smo izvalili odbor, ki i" * rinrsvi1 • desetletnic« ujedinjenja Srbov, via Jju.encev proslavo v večjem obsegu. Na predvečer se je vršila baklada. Sprevod, katerega so tvorili mladina, gasilci in tukajšnje urad-ništvo, je krenil na bližnji hri>, kjer smo zakurili staroslovanski kres. Velik« veselje je zavladalo, ko so zagrmeli topiči, zaigrala g«dba laše himne in zapel pevski zbor. Oglasil se je nato g. župnik čirič, ki je v svojem patriotičnem govoru poudarjal ljubezen našega naroda do rodne grude. Po končanem govoru je zopet zapel pevski zbor in med zvoki godbe se je sprevod vrnil na zbirališče. Tam ee je nadaljevala kratka, a prisrčna zabava. Drugega dne so domači gasilei z godbo napravili budnico. Kmalu se je začel zbirati narod, da prisostvuje svečanostim. Ob pol deveti uri se je vršila slovesna služba božja v evangeljski cerkvL Svečanosti so se udeležili vsi državni nameščenci, šolska mladina, gasilci in »nogo drngega občinstva. Evangeljski g. župnik je govoril, naj v bratski slogi služimo drug drugemu in morila naj bo fundament naše bodočnosti. Pe končanem opravilu je sprevod, v katerem je bi'a šolska mladina z zastavicami, krenil k drugi cetkvi, kjer se je vršila služba božja ob li. uri. Tam je po končani službi božji pevAi zb«r zapel vse tri narodne himne in g. župnik je »pisal trnjevo pot ter nadloge, kateie je pretil neš vladar na poti do osvobojenja. Slavnostnega sprevoda se je ude- Čez par minut je vstopil sluga in javil šplcinu, da je njegov koleselj zaprežen. Anton Paf-nutič se je hitel poslavljati in ne oziraje se na pripombe gospodarja hitel iz sobe ter se takoj odpeljal. Gostje in gospodar niso vedeli, kaj se je z njim zgodilo, in Kirila Petrovič je sklepal, da je zbolel. Po čaiu in slaščicah so jeli odhajati ostali gostje, Pokrovsko je bilo skoro zapuščeno in vse je šlo po starem. Minulo ie par dni in zgodilo se ni nič posebnega, življenje pokrovske obitelii je potekalo dokaj enolično. Kirila Petrovič je pohajal dnevno na lov, Marija Kirilovna pa je porabila svoj čas za branje, izprehode in pred vsem za uk glasbe. Jezna si je priznala, da ni ravnodušna proti Francozovim uslugam. On s svoje strani ni prestopil meje spoštovanja in uslužnosti. s čimer je zadostil njenemu ponosu in pomiril njen dvom ter bojazen. Vdajala se je dan na dan bolj neki sili, ki jo. je privlačevala k njemu. Brez Deforža se je dolgočasila, v njegovi navzočnosti je v vsem z njim čuvstvovala, hotela vedeti o vsem njegovo mnenje in je vedno z njim soglašala. Morda še ni bila zaljubljena, toda pri prvi slučajni, zapreki ali nenadnem udarcu usode bi bil moral prodreti iz njenega srca plamen strasti. Ko je nekega dne stopila Marija Kirilovna v dvorano, kjer jo je pričakoval njen učitelj, je začudena opazila na njegovem bledem ob-jrazu razburjenje. Odprla je klavir, preigrala par not, toda Dubrovski se je opravičil pod pretvezo glavobola. Ko je zapiral note. ji je izročil skrivaj pismo. Marija Kirilovna je. ne da bi se prav zavedla, sprejela pismo, kar je pa takoj obžalovala, toda Dubrovskega že ni bilo več v sobi. Odprla je pismo in prebrala naslednje: «Bodite danes ob sedmih v gošči pri stu-dcncu! Moram govoriti z Vami.» Njena radovednost je bila na vso moč razdražena. Že zdavno je pričakovala priznanja in se ga bala. Prijetno bi ji bilo slišati potrdilo tega, kar je že sama uganila, a obenem je čutila, da bi ji bilo neprijetno čuti tako razodetje iz ust človeka, ki se po svojem stanu ni mogel nadejati njene roke. Sklenila je iti na sestanek in kolebala v tem. s kakim obrazom bo sprejela učiteljevo priznanje, ali z aristokratsko nejevoljo ali prijateljskim opominom, morda šaleča se, morda s tihim zanimanjem. Medtem je ves čas pogledovala na uro. Zmračilo se je: prižgali so sveče. Kirila Petrovič je šel igrat z dospelimi sosedi, ure v jedilnici so kazale tri četrt na sed'"o uro in Marija Kirilovna je odšla na krilo, ogledala se na vse strani ter zbežala na vrt. Noč je bila temna, nebo so pokrivali oblaki, niti dva koraka pred seboj se ni dalo videti, toda Marija Kirilovna je šla v temi po znanih potih in je bila čez trenutek v gošči, kjer je obstala, da bi se oddehnila. Stopila je ravnodušno in brz zadrege pred Deforža, _ »Hvala vam, da niste zavrnili moje proš-nje», je rekel Deforž z bolestnim in tihim glasom, »mučil me je dvom eb misli, da bi ne bili prišli.» Marija Kirilovna je odgovorila s pripravljeno frazo: »Upam, da mi ne bo treba obžalovati tega svojega koraka.» Molčal je; videlo se je. kako zbira misli. «Okoliščine me silijo, da Vas moram zapustiti», je naposled rekel. «Morda boste kmalu čuli... No, pred odhodom smatram za svojo dolžnost, da se Vam razodenem.» Marija Kirilovna ni ničesar »dgovorila. Te besede je smatrala za predgovor pričakovanega priznanja. «Jaz nisem to, za kar me imate.« ie nadaljeval in sklonil glavo, »nisem Francoz Deforž — jaz sem — Dubrovski.» Marija Kirilovna je zakričala. «Za Boga, ne bojte se. Vi se ne smete bati mojega imena. Da, jaz sem oni nesrečnik, ki ga je Vaš oče oropal koščka kruha, iztrnal iz rednega doma in ga pognal ropat po cestah. Toda ni se Vam treba bati ne zase ne zanj. Vse je končano. Odpustil sem mu. Vi ste ga rešili. Moj prvi krvavi čin bi se moral izvršiti nad njim. Hodil sem okoli njegove hiše, iskal kraja, kje naj zažgem, odkoder bi šel v njegovo spalnico in mu preprečil vsako pot bega. Ta hip ste prišli mimo mene Vi kakor prikazen z neba in srce je odpustilo. Spoznal sem, da je blagoslovljen dom, kjer Vsem naročnikom m čitateljem »Domovine" i Današnji izdaji «Dcmovine> je priložila glavna in pooblaščena razpošiljalnica srečk državna razredne loterije naročilne dopisnice, da omogoči našim čitateljem, da si naročijo pri njej srečke novega kola. Žrebanje prične že 7. januarja 1929. , V vseh pretečen;h kolih je Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., izplačala visoke zneske na dobitkih in je priporočati, z ozirom na to, da so srečke tako poceni, možnost, da se zadene večji dobitek pa prav velika, da si vsak naš državljan kupi eno srečko. Morda si z malenkostnim zneskom pridobi premoženje. Srečke naročite takoj pri domačem zavodu: Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 ležilo do 500 ljudi. Samo šolske mladine je bilo 200. Bil je res narodni praznik in krasen dan je dal tej slavnosti še veličastnejši izraz. Popoldne je bila prosta zabava v prostorih cerkvene občine in g. P8rš je preskrbel, da so bili vsi zadovoljni. Zvečer sta se oglasila naša odlična predsednika te prireditve in govorila o našem nadaljnjem delu za blagor in srečo naroda. Temu je sledil kratek zgodovinski opis, nato pa drug, raznim narodnim borcem p jsvečen govor. Nismo pozabili tudi na našega slovenskega generala Rudolfa Maistra. Res, še nobena prireditev v tem kraju se ni vršila tako svečano in v tako lepem miru. GOSPODARSTVO Kmetijsld pouk VPRAŠANJE VINARSKIH ZADRUG. To vprašanje se je pri nas že večkrat načelo, toda do sedaj brez izdatnega uspeha. Zlasti na Dolenjskem, kjer je maloposestvo doma, se ni dalo do sedaj nič uspešnega doseči. Napravili so se sicer prvi poskusi, toda zaman. Vse vprašanje je obtičalo na mrtvi točki. Splošno se priznava prednost vinarskih zadrug, da bi z našim kletarstvom bolj napredovali in laže vzdržali sedanjo in bodočo konkurenco, toda nihče se noče tega vprašanja prav lotiti. Vzrok je iskati v tem, da nam manika ugodnih predpogojev po naših vinskih krajih. Poleg prikladnih krajevnih prilik je treba tudi pripravnih vinogradniških in posestnih razmer, treba pa tudi malo več medsebojnega zaupanja in sposobnih moči za vodstvo take zadruge. Naše krajevne razmere niso povoljne, in sicer v tem pogledu, da ležijo vinogradi od rok, po eno uro daleč in dlje od doma in da ležijo v brego-vitih legah, do katerih manjka ugodnih voznih poti. O tem pričajo naše dolenjske zidanice, s katerimi so naše gorice posute. Težko je voziti grozdje v količkaj oddaljeno skupno klet, ki bi se morala šele gradii, če ni slučajno kake pripravne grajske kleti blizu. Take zadruge bi mo- rale namreč brezpogojno zahtevati, da se oddaja grozdje v zadružno klet V drugo so pa naše vinogradniške in posestne razmere veliko krive, da je to vprašanje tako kočljivo. Vinogradniška posest je namreč glede na velikost in na kakovost nasadov zelo različna in zato so tudi interesi na taki zadrugi tako različni. Pri vsakem takem gospodarskem podjetju je pa treba, kolikor mogoče enotnih interesov. Zato pa vidimo, da se take zadruge z uspehom ustanavljajo tam, kjer so bolj izenačene posestne razmere z enotnimi nasadi in kjer so vflpigradniki navezani na prodajo svojega pridelka. Pri nas pa tega ni. Mnogo je vinogradnikov, ki svoj pridelek večinoma doma porabijo, drugi imajo zopet tako lobre nasade in tako žlahten pridelek, da imajo stalne odjemalce za svoja vina in da jim ni treba zadružništva. Ti se celo boje, če bi svoje žlahtno grozdje oddajali v skupno klet, da bi se tam mešalo z drugimi manj vrednimi vrstami, ker upajo s svojim lastnim kletarstvom več doseči kakor s takim skupnim kletarstvom. Slednjič 261 ŽENINI IN NEVESTE kadar kupujete balo, ogleite si bogato zalogo rseh rrst manofakturnega. volnenega, svilenega, platnenega blaga pri znani tvrJki A. E. SKABERNE, LJUBLJANA imamo posestnike z manj dobrimi nasadi, ki bi svoje manj vredne pridelke najraje oddajali v skupno klet Kjer manjka torej enotnih nasadov in enotnih pridelkov, je težko delati z zadrugami! K vsemu temu se pridružuje še naša nezaup-nost, ki jo je najteže premagati. Vsi drugi pogoji^ kakor potrebni prostori in potrebne moči za kup-čijsko in tehnično vodstvo bi se končno laže dobdi. Vse to so glavni vzroki, da ne pridemo z vprašanjem vinarskih zadrug na zeleno vejico. ZIMSKO KRMLJENJE KRAV PRI NAS IN DRUGOD. V tem pogledu se kažejo velike razlike med našimi in drugimi kraji, in naravno je, da se kažejo zaradi različnega krmljenia tudi velike razlike v mlečnosti. Lahko trdim, da je manjši mlečnosti naših krav najbolj kriva premalo tečna klaja, ki jo dobe v zimskem času naše živali. Na mah bi se vsa mlečnost dvign la, če bi zaceli naše krave tako dobro krmiti, kakor delajo po drugih krajih. Očitno bi se pokazalo, da krava res «pri gobcu molze*. Naenkrat bi se lahko dvignila mlečnost za 10 do 20 in več odstotkov, če bi naše živali dobile obilnejšo in tako močno krmo, kakor jo dobe po tistih tistih krajih, kjer se molzne krave odlikujejo s svojo mlečnostjo. Koliko vred- bivats Vi, da nobena stvar, z Vami zvezana z vezmi krvi, ne podleže mojemu prekletstvu. Odpovedal sem se maščevanju. Cele dneve sem blodil okoli pokrovskih vrtov, upajoč, da zizrem v daljavi Vašo belo obleko. Sledil sem Vam po nezavarovanih izpreliodih, skrivajoč se od grma do grma, srečen ob misli, da tam. kjer sem tajno navzoč, ni za vas nevarnosti. Naposled se mi je nudilo naključje... naseli sem se v Vaši hiši. Ti trije tedni so bili zame dnevi sreče, spomin nanje bo plačilo mojega nesrečnega življenja .. Danes sem prejel obvestilo, zato ne morem več ostati tukaj. Ločim se od Vas že danes takoj, zdajle ... Toda prej Vam moram še razložiti, da me ne boste preklinjali in prezirali. Mislite včasih na Dubrovskega, vedite, da je bil rojen za drugačen poklic, da Vas je njegova duša vneto ljubila, da Vas nikoli...» Tedaj je zadonel močan žvig in Dubrovski je umolknil. Prijel za njeno roko in jo pritisnil na vroče ustnice. Žvižg se je ponovil. «Bodite zdravi!« je rekel Dubrovski, «en hip me lahko pogubi.« Odšel je... Marija Kirilovna je stala nepremično. Dubrovski se je vrnil in jo spet prijel za roko. «Ce bi vas kdaj zasledovala nesreča in Vi ne boste pričakovali od nikogar pomoči, ne pokroviteljstva, za tak primer mi obljubite, da pribežite k meni, da zahtevate od mene rešitve. Ali mi obljubite? Marija Kirilovna je molče plakala. Začul se je tretji žvižg. «Vi me boste pogubili,« je zavpil Dubrovski. «ne zapustim Vas, preden mi ne odgovorite. Ali mi obljubite ali ne?« «Obetam», je zašepetala nesrečna lepotica. Razburjena se je vračala Marija Kirilovna z vrta. Zdelo se ji je, da je na dvoru zbrano mnogo naroda. Ljudje so begali sem in rja, vse je bilo nemirno. Od daleč je začula glas Kirile Petroviča, podvizala se je v sobo, boječa se, da bi ne vzbudila suma s svuio odsotnostjo. V dvorani jo 32 srečal Kirija Petrovič. Policijskega nadzornika, naš;ga znanca, so obkroževali gostje in ga obsipali z vprašanji. Policijski nadzornik je v DOttii obleki, od nog do glave oborožen, odgovarjal s tajinstvenim obrazom. «Kje si bila. Maša? je vprašal Kirila Petrovič, »ali si srečala De-forža?« Marija Kirilovna je mogla le s težavo zanikati vprašanje. »Pomisli,« je nadaljeval Kirila Petrovič, »policijski nadzornik ga je prišel aretirat in me prepričuje, da je on sam — Dubrovski.« «Vsi znaki soglašajo. Vaše velerodje«, je dejal spoštljivo nadzornik. «Da, bratec,« ga je prekinil Kirila Petrovič, «idi s svojimi znaki, že veš kam! Svojega Francoza ti ne izročim, dnkler stvari sam ne preiščem. Kako je mogoče verjeti besedam Antona Pafnutiča, kmeta in boiazijivca! Sanjalo se mu je. da ga je učitelj hotel oropati. Zakaj mi že ono jutro ni omenil ni besedice o tem?« «Francoz mu je zagrozil. Vaše blagorodje, izsilil iz njega prisego, da bo molčal«, je odgovoril nadzornik. «Budalost,» je odvrnil Kirila Petrovič, »takoj bom vse pojasnil. Kje je učitelj?« je vprašal prišedšega slugo? «Poiščite ga!« je zakričal Trojekurov. v katerem se je začel porajati sum. »Pokaži mi vendar tistg znake«, je dejal nadzorniku, ki mu je takoj ponudil papir. «Kje je učitelj?« «Ne najdejo ga», se je glasil zopet od« govor. Kirila Petrovič se je jel vznemirjati. Marija Kirilovna ni bila ne živa ne mrtva. «Ti si bleda. Maša, tebe so prestrašili.»i «Ne, oče,« je odgovorila Maša, «glava me boli.« i «ldi v svojo sobo, Maša, in nikar se ne vznemirjaj!« ! Marija Kirilovna mu je poljubila roko in takoj odšla v svojo sobo: tam se je vrgla na divan in zajokala v histeričnem napadu. Prihitele so služkinje, jo slekle in ji dale ob-< kladke. Čez dolgo se jim je posrečilo, po-< miriti jo. Naposled je Maša globoko zaspala. Francoza med tem niso našli. Kirila Petrovič je hodil po sobi in glasno žvižgal. Gostje so šepetali med seboj, policijskega nadzornika so imeli za norca. Morda je bil prej opozorjen in se je skril, toda kam in kako, je ostalo tajno. Odbila je enajsta ura, pa ni nihče mislil na počitek. Naposled je dejal Kirila Petrovič jezno policijskemu nadzorniku: «Menda vendar ne misliš do svita ostati tu. Moj dom pač ni kakšna krčma. l*udi s tvojo spretnostjo, bratec, nismo zgrabili Dubrovskega. če je sploh to Dubrovski. Odpravi se domov, a prihodnjič bodi spretnejši. Da, tudi za Vas je čas, da greste domov«, je dejal, obrnivšl se k gostom. »Ukažite napreči, meni se hoče spanja.« ! Tako nemilostljivo se je poslovil Trojekurov od svojih gostov. (Dalje prlhj nost bi to zneslo po celih občinah in po okrajih, si prav lahko predstavljamo. Znesla bi v denarju na 6totisoče. V tej smeri moramo iskati v bodoče boljših uspehov in boljših dohodkov! Kaj nam pomagajo živali bolj mlečnih pasem, vajenih na močno klajo, če pridejo v naše hleve, kjer jim primanjkuje krme, kakor so jo dobivale v svojem domačem kraju? Z našo rejo ne pridemo pri tujih in na vse dobro vajenih živalih do nobenega pravega uspeha. Je tudi čisto naravnol Najprej moramo popraviti pomanjkljivosti, ki jih imamo pri zimski reji naših živali. Šele na ta način bomo pripravili tla za rejo bolj žlahtne in bolj molzne živine kakor je naša. Do tedaj, ko dvignemo vso našo rejo do večje popolnosti, se bo pa tudi naša molzna živina v svojih lastnostih tako popravila, da ne bo treba stikati za tujimi živalimi. Krmljenje molznih krav je pri nas pomanjkljivo in zato je pomanjkljiva tudi mlečnost. V tem tiči glavni vzrok. V poletnem času dobe živali še vse to, kar jim je treba, po zimi se jim pa slabo godi in zato so tudi uspehi mlečnosti tako slabi. Če je slama glavni del krme in če manjka močnih krmil, potem ne more biti mleka. Po naprednih živinorejskih in mlekarskih krajih po-kladajo poleg glavne ali temeljne krme (sena, slame, pese) še 1 do 5 kg različnih močnih krmil na glavo in dan. Ravna se to po manjši ali večji mlečnosti posameznih krav Seveda je imeti tudi to pred očmi, da se nam krma izplača, kajti gospodarsko stališče je tudi »ukaj merodajno. Dejstvo pa je, da se obrača mlečnost in dobička-nosnost po krmi in da daje polovičarsko krmljenje tudi polovičarske uspehe. Našim naročnikom! Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih tržiščih so cene pšenici in moki malo popustile. Na ljubljanski borzi so bile 11. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenica, baška 23750 do 24250 Din; ječmen, baški 'i55 do 260 Din; oves, baški 240 do 245 Din; tur-š č i c a, baška 232 50 do 237 50 Din; moka «0> 842-50 do 352-50 Din; otrobi, baški 177 50 do 182 50 Din. ŽIVINA. Naš izvoz goveje živine ni poseben. Na dunajskem trgu naši živini konkurirajo zlasti rumunska goveda. Cene na Dunaju so se nekoliko okrepile, dočim so pri nas ostale na dosedanji višini. HMELJ. V Zatcu in Niirnbergu malo večje zanimanje za hmelj, ki se je nekoliko podražil. V Niirnbergu je nedomači, med njim najbrže tudi jugoslovenski hmelj dosegel cene 16 do 25 Din za 1 kilogram. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v valutah: 1 ameriški dolar za 5640 do 5660 Din; 11. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 79870 do 801-70 dinarjev; 100 nemških mark za 1354 25 do 1357 25 Din; 100 italijanskih lir za 296 88 do 29888 Din; 1 dolar za 5679 do 56 99 Din; 100 francoskih frankov za 221*24 do 22424 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 16815 do 16895 dinarjev. Ker se bližamo koncu leta. prosimo ponovno vse one naročnike, ki niso še poravnali naročnine za tekoče leto. da store to nemudoma. Ker je naročnina za »Domovino« že tako skrajno nizka, naj ne bo nobenega zastonjkaria! Uoravništvo «Domovlne*. Največ užitka ln razvedrila v zimskem času. ko počiva polje in je tudi vedno pridnemu kmetovalcu prisojeno nekaj oddiha, bo nudil vsem prijateljem lepega, zanimivega branja novi veliki zgodovinski roman. ki je pravkar začel izhajati v »Jutru«. Vse povesti, ki jih je doslej objavil ta največji in najboljši slovenski dnevnik, uživajo splošni sloves, da so nedosegljivo lepo zasnovane in skrajno spretno podane z neodoljivo mično vsebino. Posebno na glasu so «.TutrovI» zgodovinski romani. ki so jih zasledovali deset-in desettisoči čitateljev in jih zdaj v lično opremljenih knjigah razposo-jajo vse napredne ljudske knjižnice v Sloveniji. Ti romani (naj omenimo le: «Hči papeža«, »Veliki Inkvizitor«, «Papežinja Favsta«, »Kraljev vitez«) gredo iz rok v roke in vsakemu čitatelju odpirajo pogled v najmračnejšo dobo človeštva, v srednji vek. Ljudstvo z navdušenjem prebira te romane in si z grozo ustvarja svojo sodbo, ki je pač ne more omiliti vsa srdita gonja klerikalcev. Vse dosedanje »Jutrove« povesti pa bo prekosil veliki zgodovinski roman, ki je pravkar za* čel izhajati pod naslovom: WV krempljih inkvizicije". Napisal ga je sloviti francoski pisatelj Michel Z č v a c o. Ime pisatelja in naslov romana že sama povesta mnogo. Dejanje se godi v solnčnl Španiji v tistem strašnem času, ko je nad usot-dami človeških življenj neusmiljeno gospodovala pokvarjena duhovščina. Na grmadah in v naj* strahotnejših mučilnicah so umirali stotisoči bednih ljudi. Kmetski stan ni nikdar preživljal hujših časov kakor v tem veku, ko so graščak! ifl cerkveni gospodje ravnali z njim slabše kakor t živino. t «V kremplllh inkvizicije« slika pisatelj Zevaco na mojstrski način vse strahote tedanje dobe. Vmes vpleta nežno, resničnol ljubezensko zgodbo, ki bo nase navezala vse čitatelje in čitateljice. Čltajte ta prekrasni roman! Za manj kakor en dhiar dnevno boste preko vse zime imeli največ užitka, kajti rom?n bo v «.!utru» izhajal več me» secev. »Jutro« |e najcenejši moderni dnevnik ■* «Jusoslavlji«, mesečna naročnina iznaša komaj 25 P?n. Vstopite takoj v krog nieeovih čitateljev« Izrežite odrezek, n?p'š, pa se nameravate naročiti na najboljši in nsjpriljubljenejši slovenski tednik , storite to sedaj brez odlašanja, da boste prejeli obsežno božično «Domo-vino». Zvesti «Domovinarji» in «Domovinariee», ki ste nas vse leto p d pirati pri širjenju našega in svojega časopisa, stojte nam na strani tudi prihodnje leto in delajte za «Domovino»! V*ak naš dosedanji naročnik ali naročn ca naj nam dobi ▼saj po enega novega naročnika ali naročnico! Vsi, ki ste ostali na dolgu z naročnino, jo poravnajte sedaj brez odlašanja. To bodi Vaša častna dolžnost po našem starem, ie znanem geslu: Naročnik za «Domovino», za naročnika! * Poziv našim pristašem v Prekmurju. Bliža se novo leto. Takrat bo treba obnoviti naročnino za naše časopise, c Domovina* se je v zadnjem času med našimi ljudmi zelo priljubila in razširila. Skoro v vseh vaseh jo že imajo. To pa je še premalo. Ako že ne vsaka hiša jo mora imeti naročeno vs- ter vse naše pristale in prijatelje, da agitirajo za naš list in mu prid: be nove naročnike. Vsakdo, ki si je naročil «Domovino>, je hvaležen tistemu, ki mu je priporočil ta list. Naše geslo bodi: cVsak naš pristaš in dosedanji naročnik .Domovine' naj pridobi še enega novega naročnika!* — Sreski odbor SDS v Murski Soboti. * Vsem udeležencem proslave desetletnice ujedinjenja t Mariboru, vsem društvom in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da se je desetletnica obhajala tako svečano, izreka iskreno zahvalo z najprisrčnejšim pozdravom Pripravljalni odbor. * Število uradnikov in oficirjev t Jugoslaviji. Po proračunu za leto 1929./1930. ima na^a država 64.754 uradnikov, 34.941 zvaničnikov, 11.695 slu-ži tel je v, 32.775 dnevničarjev, 8051 oficirjev, 11.861 podčastnikov, 17.002 orožnika in 2345 uslužbencev direkcije rečne plovbe v Beogradu. * Smrt najstarejšega slovenskega izvoščka. Predzadnji torek dopoldne je še dobre volje in ponosno sedel na kozlu, pa ga je malo streslo, da je potegnil domov in 7. t. m. dopoldne je bilo že po njem. Umrl je najstarejši slovenski izvošček Ivan Šušteršič, ki je presedel na kozlu skoro tri četrt stoletja. Pokojnika je poznala vsa Slovenija. Prevozil pa je hidi vso Hrvatsko, Koroško, bil je večkrat s svojimi konji na Dunaju, prekrižal z njimi vso Moravsko in Češko ter peljal enkrat za 120 goldinarjev celo v oddaljene Tirole, kamor je iz Ljubljane dospel v kratkih sedmih dneh. Rojen je bil Ivan šušteršič pred 88 leti v Krizah Dri Tržiču. Kakor je bila takrat na Gorenjskem splošna navada, je tudi on odšel služit na Koroško, da se nauči nemškega jezika. Še kot mlad dečko je vstopil v službo pri grofu Goissu v Celovcu. Leta 1865. si je s trdim delom prihranil že toliko, da si je kupil svojo kočijo in konjiča. Priden je bil in štedljiv, postal je premožen m v njegovem hlevu je hrzalo tudi po šest konj. Tudi visoka gospoda od cesarske rodbine, grofje in baroni, generali in poslanci so radi zaupali svoje kosti njegovemu sigurnemu vodstvu. Bil je paradni zdravnik deželnega glavarja Detele in je celih 30 let vozil dr. Ivana Tavčarja. Blag mu spomin! Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hruševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žpanja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo. Drogerija A. KANC sinova, Ljublj'ana Židovska ulica 6tev. 1. 265 Kupujemo bpinjevo olje. * Razstava čipkarskih del in vezenin v Mariboru. V soboto in nedeljo sta priredila državni osrednji zavod za domačo obrt iz Ljubljane in Slovensko žensko društvo v Mariboru razstavo ženskih ročnih del, ki je vzbujala veliko zanimanje zlasti med ženskim svetom. Mariborsko žensko društvo je razstavilo največ vezenin v narodnih motivih. Veliko pozornost so vzbujala tudi razstavljena dela obrtnega zavoda iz Ljubljane. • Preureditev dostave pri pošti Konjice. Pri pošti Konjice se je selska dostava preuredila tako, da dostavlja selski pismonoša ob ponedeljkih in četrtkih v kraje Skalce, Gabrovlje, Dobrova, Zeče, Hebenštrajt, Preloge, Polena in Zgor- sojena na štiri leta težke ječe. Tatvina. Komaj 181etni Miha Novak, hlapec pri posestniku Vincencu Najvirtu v Rebovi, je že predkaznovan tatič. Najvirtu je ukradel Miha deset tisočakov ter si prislužil tri leta ječe. nja Pristava (I. okraj); ob torkih in petkih X kraje Vešenik, Gabrovnik, Brdo, Pobrež, Goriška vas, Strtenik in Bezina (II. okraj); ob sredah iB sobotah pa v kraje Dobernež, Tepanjski vrhf Spodnja Pristova, Nova vas, Breg, Konjiška vaa in Blato (III. okraj). * Ekspozitura javne borze dela t Celju nja, da išče pomorski arzenal t Tivtu (Dalma* cija) tri fine mehanike, tri železostrHgarje, dva mizarja, enega kleparja, tri ključavničarje, enega elektromehanika, dva kotlarja, dva risarja; za Split enega strojnika, oziroma kurjača za peči «Dietsch> in , enega poslovodjo za parno žago; za Celje enega krojača prikrojevalca za škrobnate ovratnike in šabloner ter enakega va+ jenca; za rivijero enega prvovrstnega kuharja. —4 Prošnje je predložiti ekspozituri javne borze dela v Celju; prošnje za Tivat in Split je kolkovati ■ kolkom za 5 Din. I * Neznano kam izginil. Dne 5. L m. je izginil brez vsakega sledu 341etni invalid Peter Košes iz Gaberja pri Celju, inkasant raznih celjskih društev. Zadnje čase je bil Košec zelo potrt. Preden je izginil, je še obiskal svoje tovariše v ttt* kajšnjem Invalidskem domu in jim rekel, da bo napravil konec svojemu življenju. Košec je naj* brže izvršil samomor. • I * Mrtvega so našli. Pri mesarici in gostilni* čarki Alojziji Savodnikovi v Celju je bil uslužbeni kot hlapec pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah rojeni Ciril Lorber. Ker Lorber na praznik dne 8. t. m. ni prišel iz svoje spalnice, ki se nahaja poleg hleva, je gostilničarka Savodnikova poslala mesarskega vajenca Jožeta Rozmana pogledat^ kaj je s hlapcem. Rozman je dalje časa brez uspe« ha trkal na zaklenjena vrata Lorberjeve spalnice^ končno pa je odprl okno ter zlezel v sobo. V trenutku, ko je hotel potresti nepr^mi*^ letečega Lorber ja, je prestrašen od skočil. S postelje je zrlo vanj bledo obličje mrtvega hlapca. V sobi je hfl naznaJ MILA čežek vzduh. Vajenec je takoj poklical domače in pa stražnika, ki so obvestili o nesreči zdravnika dr. Dereauija. Ta je po ogledu mrtvega Lorberja mogel ugotoviti le, da se je hlapec zastrupil z ogljikovim plinom, ki je prihajal iz male železne peči v kotu sobe. 1 * Za Slovence je nekaj posebnega izdajanje žaljivega časopisa. Mnogo jih je že izhajalo, a nobeden dolgo. Ljubljanski šaljivi 14dnevnik ; POLJANSKO PISMO. Poljane, decembra. Tudi mi imamo tu in tam kako prireditev za kratek čas. Posebno vesel je bil letos Miklavž. Dobro se je obnesel oni v Sokolskem domu v Gorenji vasi kakor oni v Poljanah. Za naše malčke je le predaleč v tem času iz Poljan v Gorenjo vas. Zato so pa letos imeli v Poljanah svojega Miklavža. Bil je prav dober. Veselje je napravil malim, pa tudi že odrasli mladini. Le parkeljni so bili menda malo prehudi. No, bo pa prihodnjič drugače. Vsaka stvar zahteva svoj čas. Dne 3. t. m. je orožniška patrulja iz Poljan zasačila v Lučnah že dobro znanega tatu, vlomilca J<~*eta Bradaška, ki je pobegnil iz zaporov. Pri njem so našli popolnoma novo žepno električno svetiljko, nov užigalnik, nov žepni nož ter nekaj denarja. Možak je bil že večkrat pobegnil iz ječe. Po tem, zadnjem pobegu je obiskal logaški okraj in tam kradel, kar je dosegel. Preseliti se je najbrže nameraval v Poljansko dolino in še tu poskusiti srečo. Komaj pa je prestopil logaški okraj, že ga je pograbila roka pravice. Ke sta orožnika stopila v gostilno pred njega, se je vdal z besedami: «Zdaj sem pa zopet preskrbljen in pridem v ,kevder*.> ' V zadnjem času smo dobili še eno avtomobilsko zvezo po dolini. Pošta je zopet otv#rila avtomobilski promet. Avtobus vezi iz Oerenje vasi ob 7. uri zjutraj ter pride v Škofjo Leko nekaj Čez 8. uro. Od tu je takoj zveza z avtomobilom naprej v Ljubljano. Iz Loke odhaja ob 1. uri popoldne. Vozi samo do Gorenje vasi. X Bivši nemški cesar ni bil junak. Neki amsterdamski časopis priobčuje daljši članek e nemškem admiralu Scheeru, ki je te dni umrl. V zvezi z njim omenja razne zanimivosti o bivšem nemškem cesarju Viljemu II. O Viljemu so prišle nqi 3an že mnoge podrobnosti, o njegovi strahopet-nosti se pa doslej še ri pitah«. Omenjeni amsterdamski list je pa raj galil tudi to stran Viljemo-ivega značaja. V oktobru 1918. je dobilo nemško ivojno brodovje povelje, naj napade angleško mornarico. Položaj je bil takrat za Nemčijo tako Dbupen, da je admiral Schcer pristal na to po-jftrelje samo pod pogojem, da se udeleži napada i tudi Viljem II. na admiralski ladji. Cesar je sprejel ta pogoj in je bahavo izjavil, da si ne more misliti lepše smrti, kakor je smrt na čelu bro-dovja pri zadnjem slavnem poskusu braniti svo-,bodo in čast Nemčije. Ko so pa bile vse priprave nemškega brodovja za odločilni spopad z angleško mornarico končane, so admirala Scheera obvestili, da Viljem II. ne more spremljati bro-'dovja pri napadu. Admiral je raztrgal in sežgal to obvestilo, da bi svet ne zvedel, kako strahopeten je bil zadnji nemški cesar. X Na Mars« mraz. na Merkurju pa silna vročina. Na ameriških zvezdarnah so te dni delali poizkuse z novim instrumentom za merjenje toplote platenov. ki so oddaljeni od naše zemlje iveč milijonov kilometrov. Zvezdoslovci so merili toploto na Marsu. Jupitru in Merkurju. Ugotovili so, da ima Mnrs mnogo večjo letno toploto kakor zimsko in da je popoldne na tem planetu bolj toplo ko zvečer. V polarnih krajih Marsa se giblje toplota čez poletje okrog ničle, dočim znaša na ekvatorju do 60 stopinj Fahrenheita. Noči so na Marsu zelo hladne, tako da pade toplota pod fličlo. Vzrok velike razlike med dnevno in nočno toploto je pomanjkanje gostega ozračja. Kljub temu pa baje ni popolnoma izključen^, da so na Marsu živa bitja, ki so se tem velikim toplotnim izpremembam prilagodila. O toploti na Marsu se je včasih mislilo, da je visoka. Z novim instrumentom so nepobitno dokazali, da je Mars celo hladna zvezda. Pač pa je zelo toplo na Merkurju, ki je solne* razmeroma zelo blizu. Ameriški zvezdoslovci 90 dognali, da doseže toplota na Merkurju 752 stopinj Fahrenheita. To je silna (vročina, pri kateri se topi železo. Izključeno je torej, da bi mogla biti na tem planetu živa bitja. Sicer je vi:rjet«ost, da so na Marsu živa bitja, zelo maihra. I X Pol mlHJona Kitajcev umrlo za lakoto. V mnogih pokrajinah Kitajske je bila letos zelo 5slaba letina, a železniški promet ne zadostuje za itiovoz živil tem krajem. Razen tega nastopajo cele tolpe roparjev in vojakov, ki kradejo živila. Očividci pripovedujejo, da roparji napadajo cele (vasi ln da cel« z visokim zidom obdana mesta niso varna preil njimi. Roparji poberejo vsa živila in odvedo prebivalstvo kot talce v gore, ikjer puste nesrečnike, da umro strašne smrti, kajti njihovi sorodniki ne morejo plačati visoke odkupnine. Ameriški in drugI misijonarji opisu-jjejo razmere tako grozno, da bi človek ne verjel, 'Ida je v 20. stoletju kaj takega mogoče. Gladu prepuščeni ljudje stoje molče pred misijonskimi Slabotnim "ervoznim, kateri se hitro utrudijo in postarajo. »KALEFLUID« D Kaleničenka po približuje zdravilnim zborom vsega sveta že nad 28 let na milijone bolnikov, in to: zaradi jahanja in povrnitve inoči za čas« ia po bolezni, odvrača hitro utrujenost, čisti kri od strupov nurušene ra/mene materije '(mokračna kislina, uratl. toksini Itd.), ker ekstrakt od životvorac žlcae (Kalefluid) povrnčnje bolniku moč, prisili mako bole/en. d« p»eneha sama od sebe. To je neke vrste u/da, kaicra odvrača človeške korak« od starosti ia »mrti (prof. Cuze, Pariš). ► Gospodo« upravnikom poMli.mo »Kalefluid* brezplačno ia fronko jotzlaAfaj. } Brezplačno c«š'j'-«w» f«aky»«io:r podrobno literaturo S poizkiiiJjaHM prfirmtrjrr «ira*ntk.oV pri bolnikih. Obiai*e »e »a .»»slov: Beograd, ftuinodij- eka br. 33, Mile* M«.»o«l£. Zahtevajt« mm »C.«<*fla d«b:I t< -»/. i«»»li t P»r»zu, Londonu, ^Bruslju. Miri a drur**l. ► «Kaiefl'jid> O (<> mtv^ lrj. flkjp/jv* Sn ampule ta vbr\zza- aaj-s* -«> lo**" i tkn^bh letari.ah in »veta; „-» jli»xuo imii jo povzetja. Še nekaj lepih božičnih daril našim igralcem. Dne 6. decembra so bili na naše srečke izžrebani še naslednji dobitki Din 20.000 je zadela srečka štev. 99.748 Din 10.000 je zadela srečka štev. 46.119 Din 2000 št 99.854. Din 500 št. 40.586, 53.489, 58.212, 84.639, 91.730,103.153, 108.239, 120.265. Dne 29. novembra 1928. Din 20.000 St. 109.729 Din 4000 št. Din 2000 št. Din 500 št. 14.108, 30.991, 46.048, 58.387, 84.628, 99.839, 10.923, 30.985, 46.037, 58.305, 84.606, 99.837, 108.158, 108.191, 120.289, 123.895, Din 2000 št. Din 500 št. 10.922, 34.728, 53.487, 84.531, 99.754, 10.888, 34.688, 53.463, 84.505, 99.734, 108.189, 109 747, 120.206, 123.842, 72.387. Din 4000 št. Din 2000 št. Din 500 št. 14.128, 14.150, 34.718, 34.764, 53.475, 58 221, 70.253, 70.336, 91.781, 97.309, 108.107, 108.109, 109.792, 109.796, 123.891, 123.933, 46.107. 34.721, 5.755, 20.012, 34.619, 46.052, 66.629, 84.647, 99.870, 108.285, 123.905, 70.384, 5.706, 14.124, 34.795, 58.243, 84.666, 99.775, 109.763, 123.867, 40.533, 7.511, 20.018, 34.695, 46.095, 66.633, 84.682, 99.889, 108.287, 123.965, 97.419, 5.730, 14.127, 40.529, 58.267, 91.751, 99.877, 109.294, 123.894, 70.217, 99.711,160.709, 109.805, 7.514, 7.533, 7.563, 7.607, 20.022, 20.092, 20.111, 20.134, 34.774, 34.789, 40.509, 40.518, 46.137, 46.172, 53.414, 58.204, 70.228, 70.284, 70.295, 70.395, 91.703, 91.707, 91.716, 91.746, 100.706, 100.707,100.749, 103.126, 109.760, 109.774,109.856, 115.642, 7.623. Dne 30. novembra 1928. 120.246, 5.757, 20.127, 40.569, 58.284, 91.763, 100.740, 109.813, 16.014, 120.281. 7.543, 20.128, 40.582, 58.314, 91.766, 103.127, 109.816, 15.403, 7.558, 20.182, 46.015, 58.340, 97.407, 103.128, 109.818, 69.811, 7.588, 30.901, 46.038, 66 684, 97.435, 103.188, 115.651, 122.034, 123.845. 7.647, 20.166, 40.524, 58.218, 84.508, 97.405, 103.130, 115.143, 7.612, 34.614, 46.082, 70.238, 97.436, 103.190, 120.157, 15.425, 10.807, 30.927, 40.552, 58.270, 84.509, 99.717, 103.150, 115.659, 10.864, 30.960, 40.591, 58.272, 84.560, 99.743, 103.152, 120.168, 10.898, 30.982, 46.017, 58.282, 84.599, 99.795, 108.138, 120.199, 7.683, 34.643, 46.139, 70.247, 97.454, 103.196, 120.161, 15.426, 7.685, 34.652, 46.142, 70256, 97.497, 108.112, 120.175, 121.137, 10.871, 34.667, 46.144, 70.287, 99.723, 108.162, 120.190, 16.021, Dne 5. deoembra 1928. 30.926, 20.136. 5.710, 20.034, 34.772, 58.230, 70.375, 97.415, 108.146, 115.636, 123.955. 97.379,120.210. 5.716, 20.089, 34.780, 58.307, 70.400, 97.437, 108.154, 115.649, 5.724, 20.161, 40.583, 58.317, 84.658, 99.797, 108.186, 115.664, 5.765, 30.904, 46.103, 58.372, 84.663, 99.804, 108.209, 115.680, 7.513, 30.951, 46.174, 58.381, 91.719, 99.815, 108.216, 115.689, 7.516, 30.955, 53.429, 58.388, 91.744, 99.861, 108.232, 120.159, 7.576, 30.977, 53.432, 66.601, 91.749, 103.115, 108.268, 120.197, 7.615, 34.631, 53.445, 66.623, 91.774, 103.142, 108.284, 120.216, 7.618, 34.693, 53.450, 66.635, 91.777, 103.143, 109.724, 120.238, 14.119, 34.711, 53.464, 66.654, 91.780, 103.192, 109.744, 123.866, x>il Opozarjamo vse naše dosedanje igralce ter vse one, ki nameravajo v prihodnjem kolu državne razredne loterije igrati, da pridejo srečke novega kola okrog 12. t m. v promet I. žrebanje se bo vršilo šele 7. januarja 1929. Časa za naročanje je torej še dovolj. Prihodnji teden bomo priložili vsem večjim slovenskim listom naše naročilne dopisnice, taka da bo lahko vsakdo naročil srečke pri nas, ki nudimo svojim igralcem največje ugodnosti. Srečke bomo razpošiljali naročnikom pravočasno, tako da bodo lahko z njimi obdarili svojce na sveti večer. Prosimo vsakogar, da nas poveri z zaupanjem ter da naroči srečke pri domačem zavodu, pooblaščeni razpošiUalnici srečk drž. razr. loterije. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra o. 19. kočami, ker so tako izčrpani, da niti beračiti ne morejo. Število gladujočih je doseglo že dva milijona. Glad je zahteval doslej okrog pol milijona žrtev. V gladujočih pokrajinah so začeli ! roditelji prodajati deco. Nastali so celi trgi, na katerih roditelji ponujajo svojo deco naprodaj. Če nedolžnih otročičev noče nihče kupiti, jih oddajajo zastonj. Samo v provinci Čans i umira od lakote 200.000 prebivalcev. X Umetno oživljena odsekana pasja glava. Moskovska profesorja dr. Bruhonenko in dr. Če-čulin sta napravila uspešen poizkus oživljenja odsekane pasje glave. Psa sta omamila in mu odrezala glavo tako, da so ostale glavne žile in važni živčni vozli nepoškodovani. Kri sta iz telesa izčrpala in jo umetno vzdrževala tekočo. Potem sta z žilami spojila umetno narejeno srce, kompliciran aparat ki je črpal v odsekano glavo kri. Takoj so se pojavili znaki življenja. Glava je odpirala gobec in kazala zobe. J?e§ je očividno skušal lajati, pa ni mogel, ker glava ni imela glasovnih organov. Glava je hlastnila po koščku papirja, v katerega je bil zavit sir. Papir je seveda padel iz prerezanega goltanca. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Današnji otroci. Tonček: Breda: «Ne.» Tonček: Breda: cPa si mu povedal, da ga poznaš?> Tonček: Breda: «Zakaj ne?>" Tonček: «Ker mu nisem hotel pokvariti veselja ,, Vidih. Prodajalka jabolk: cRada bi vedela, kaj je storila Eva, da j3 svoja jabolka tako lahko oddala.) . m m Prepozno. Ječar (roparskemu morilcu, ki ima biti naslednjega dne obešen): Zločinec: <Škoda, da me šele sedaj sprašujete! Ko bi me tako vprašali pred tremi meseci, bi se roparski umor ne zgodil.> Na lovu. Gonjač: Mrdin: cZa vraga! Kadarkoli streljam v zajca, zadenem vas. Sedaj bom enkrat meril na vas, morda bom potem zadel zajca.. .> Njeno oči. Gospod: Gospodična: Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE., Ljubljana, Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. Štofe moške in ženske, veliko izbiro in po najnižjih cenah priporoča Franc Senčar, Mnla Nedelja -in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra in vseh poljskih pridelkov. 16 Kupim dober mlin na dobrem stojišču in dobri, močni vodi. — Naslov pove Franc Kos, Trebež št. 34, pošta Artiče pri Brežicah. 17 Proda se posestvo, obstoječe i t travnika, njive, gozda ter lepega sado-nosnika, gospodarsko poslopje, ki obsega 1 sobo, kuhinjo z novo zidanim štedilnikom, hlev za troje goved, 3 svinjaki, klet in drvarnico, vse v dobrem stanju. Cena 22.000 Din. Posestvo stoji ob občinski cesti, eno uro od kolodvora in se proda radi preselitve. — Naslov v upravi «Domovine». 18 Žimnice (modroce) vrhnje in spodnje, otomane. razne divane. žimo. afrik. cvilh in vse potrebščine prodaia naiceneje tapetnik Rudolt Sever. Ljubllana. Marijin trs št. 2. Služkinjo ca vsa hišna dela, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Domovine». 43792 Rudarskega jamomerca ie mogoče noženjenega, sprejmemo. Ponudbe z ob« javo predizobrazfce, prakse, priporočil, zahtevano pla« čo in dnevom nastopa je poslati pod «Mjernik K 1045» na Interreklam, Zagreb, Marovska 28. 43791 Občinski redar oziroma inkasant, ne nad 40 let star, z znanjem nemi ičine, dobi službo. Plača 1300 Din. Nastop januarja. Županstvo Bled. 43673 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj v stalno delo. Hrana in stanovanje v hiši Ambrož, Zagradec pri Stični, Dolenjsko. 43645 Dva strojna ključavničarja irvežbana in z nekoliko let prakse, sprejmemo. Pred* nost imajo taki, ki so že nekaj let delali v rudniških delavnicah. Reflektanti naj se javijo do 15. dccembra 1928. Plača po sposobnosti. — Rudnici Uglja u Alc-ksincu, B. D. 43250 Krepkega vajenca ki je z dobrim uspehom dovršil osemrazredno osnov« no ali vsaj dva razreda meščanske šole, sprejme takoj trgovina mešanega blaga And. Elsbacher, Laško. 43875 Krojaški pomočnik s prav dobro pomočniško preizkušnjo, želi name« ščenja proti vsaki plači — v Ljubljani, event. drugem ▼ečjem mestu. Naslov pove oglasni oddelek «Domo> ▼ine«. ^ 43833 Cokan Franc, pečar Izročiti Vam imam neke važne listine. Naslov dobite * oglasnem oddelku .Domovine«. 43836 Služkinjo zdravo, pametno z dobrimi spričevali, sprejmem za vsa hišna dela v slovensko restavracijo v našem Pri« morju. Ponudbe na oglasni oddelek .Domovine« pod šifro .Pridna in poštena«. 43812 Srne, zajce in drugo divjačino kupuje po najvišjih cenah vele« mesarija Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 43837 Železno peč štirioglato, prodam. Naslov y oglasnem oddelku .Do« movine«. 43893 Hiša z vrtom v Dravljah št. 3 pri Ljubljani naprodaj. Cena po dogovoru. Pripravna je za veleobrt. 43801 Hišo z vrtom pripravno za Tsako obrt, in nekaj zemlje, vse skupaj ali posamezno prodam ▼ bližini Ljubljane. Spodnje Gameljne št. 3. 43810 Je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je chkfif Iepenim Jft Jmiffa Mrlo Dolg kožuh preoblečen, nenošen, za voznika ali šoferja pripraven prodam za 750 Din. Naslov ▼ oglasnem oddelku .Do« movine». 43762 Takojšen zaslužek i za brezposelne, vpokojence, invalide in druge dela/ željne ljudi Fiksna plača in provizija do 6000 Din mesečno. Nikak riziko in nikakih obveznosti Zumbu« lovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. 43901 Puška •I( dvocevka, tvrdke Sauer Sohn, ugodno naprodaj. Ntf ogled pri tvrdki Kaiser, Kongresni trg 9. 43831 Prostor za delavnico, ▼ izmeri od 150 do 200 m1 rabim za mirni obrt v sredini mesta. Posredovalci izključeni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Domovine® pod šifro «Industrija«. 43836 Dvodruilnsko hišo z vrtom, v Ljubljani, okolici ali v večjem kraju, v ceni do 100.000 Din kupim. Ponudbe na postni predal 5t. 8. Slovenske Konjice. 43829 Posestvo med Vrhniko in Ljubljano, ali pa med Ljubljano in Trzinom, v vrednosti do 40.000 Din kupim. Posestvo mora obstojati iz hiše, pritiklin in 3 do 4 oralov dobre zemlje. Polovica se plača takoj, druga pa po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek .Domovine« pod Šifro .Posestvo«. 43501 Tvornica za testenine \ kompletna strojna naprava, dve preši, dva gnetilna stroja itd., ▼ rabljenem, vendar povsem dobrem stanju naprodaj po izredno ugodni cent Fischetti, Trstf Rossini 20. 43543 Brivskega pomočnika sprejme takoj Mekinc, brivec, Bled II. 43807 Oglja jI 240 metrskih stotov proda S.Kogelnik, Šoštanj (Slov.), železniška postaja. 43808 Fotograf i Goerz Dogmar 1:4. 5 F = 75, 1.2500 sck. 4lA X d prodam za 3000 Din. Ančik, III. real. g. 43661; Posestvo blizu železniške postaje. Zelo lepa lega, z živim in mrtvim inventarjem naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Domovine«. 43650 Posteljnega perja 6 kg ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelekj .Domovine*. 43835 Srednje posestvo kupim v okolici Maribora. Naslov ▼ oglasnem oddelku .Domovine«. 43553 Krasno posestvo dobičkanosno, v najlepšem kraju Savinjske doline, radi smrti naprodaj za 275.000 Din. Ponudbe pod šifro «Savinja» na podružnico .Domovine« v Celju. 43902 Tvornica vagonov v Smederev«ki Palanki sprejme ključavničarje, mizarje in dva strugarja. 42926 Pohištvo fino izdelano, in nerabljeno spalnico in kuhinjo pro« dam radi odhoda v inozemstvo. Naslov ▼ oglasnem oddelku .Domovine«, 43532 Spalno opravo \1 novo, hrastovo, prodam. Naslov v oglasnem oddelki* .Domovine«. 43603 Lepota — zdravje! * Oboje potrebuje prave nege, toda samo z zdravstveno' zanesljivimi sredstvi, kot Fellerjeva Elsa pomada m obraz ter zaščito koie 'tudi proti solčnim pegam), nadalje Elsa-pomada za porast ias. 2 lončka za vnaprej poslanih 40 Din. Fellerieva Elsa-mila zdravja in lepote, vsebujejo dobro delujoče sestavine (6 vrst: lili-jino, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo' ter milo za britje). Od teh na poiskus 5 komadov po izbiri za vnaprei poslanih 52 Din, pošlje lekarnar FELLER, Stabica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. Za pranje glave: Elsa-Shampon Din 3'3o^ Špecerijsko trgovino K vsem inventarjem in zalogo, radi prezaposlenosti takoj oddam. Potreben kupitiii ca. 30.000 Din. Nasiti« |r oglasnem oddelku «Domovine«. 43818 Paviljon Da prometnem prostoru takoj oddam radi odpnto« ivanja. Potrebno 5000--0000 Din. Vprašati med 8. in 12. uro v gostilni na Rimski cesti št. 11. 43H23 Lep zaslužek posebno za dame nudim, za nabiranje inseratov v Ljubljani, Celju_ Mariboru in drugih krajih. Ponudbe •a oglasni oddelek «Domovine» pod «Takoj 9». < 43854 Moški kožuh In dva malo rabljena plašča naprodaj za 000, 800 in 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. 43832 Pletilje 'dobijo delol na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine«. 43882 |/ Kmetski fant brez zavetja, vajen vseh del, želi kakrSnckoli za» poslitve. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Do« movine pod »Marljiv št. 25». 43888 I ZliVKA 76 ca modroce, na boliša in najcane|ša, pri I IVI. Masterl, lovarna žime Stražišče orl Kran|u. jJ©li zobje •lepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno Čiščenje z priietno osvežujoč:) Ciilorodont-pasto, da se ioscžtt lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se rporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Otanki iedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe leprijetcn duh ust. odstranjujejo se najtemeljiiejše z Chlorodont-ščetko. Cliior.niont ščetkaza otroke, za dame (meiilie ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo r originalnem iao-irozdenem omotu z na pisom Chioro-dont. Dobiva 8e povsod. — Leo-VVeike A. O., proizvodna in zastopstvo za Jugoslaviju: Tvornice Zlatoiog, Maribor. - Zahtevajte ET brezplačni W Samo N I K s 1000 slikami 160 Din fina srebrna ura na zapestnici s svilenim moare-trakom 160 Din, ista ura s fino ara-brno, raat«sno lapt sfnico 190 Din, ves stroj teče v kamenih! 6letno jamstvo. 14 Znamenite inamke ur, kakor Ornega, F.ter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje. ANTON KIFFMANN, Maribor št. 43 b. Zahtevajte bretp.atni cenik poštnine prosto. Veliki ilustrovani CENIK Cobite zastom! Zahteva,U* ga od skladišča M\m IN HEROLD tovarna glasbil, stramo-tonov in narmontk R.Lorger.Hariber št. 1C4 V.Qlineot! tfoDtn. I.očnehafnionike od 86 Din. Tamburice od i»t> Din. ' iam' !otv od 34« i»in al e '261 svšas Vse vrsti po raznih cenah znamke i ..norm Brltlsh" Jipmassino" Original Tretorn Ljubljana.Dunajska cesta la, »Petovla« Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova cesta 1 Ptuj, Slovenski trg, »Petovia«. Priporočajte in širite „D O M O VI N Om! Ali se hočete brez nevarnosti reiiti PROTINA in REVMATjZMA utora (Hexenschuss) in ishiasa? Revmstizem je strahovita, daleč raziirjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne bogatim in si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogostranske so oblike, v katerih se pokazuje to trpljenje, in največkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma drugimi imeni, nič drugega kot Včasih so to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udje, skriv-ljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri najrazličnejših delih telesa, da celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih in protinskih bolečin. Kakor je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča zdravila, leki, mazila, mešanice itd., ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti nego največ za kratek čas prineso olajšanje. Kar vam priporočamo, je neškodljivo zdravljenje, ki je že mnogim pomagalo. Naše zdravljenje je izvrstno in hitro Učinkuje- Da dobimo nadaljnjih pristašev, smo se odločili, vsakemu, ki nam piše, poslati popolnoma zastonj naš zanimivi, jako poučni spis. Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega trpljenja, piši še danes na August Marzke Berlin -Wilmepsdopf BruchsalerstraBe Nr. 5. - Abt. 21. K t 15 Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoli R i b u i k a r. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršefc