uto mm. mm m. 0 liH, o sredo IS. deceitiura 1925. Cena Din 1*50 IvtaaJ« tuk dan popolda«, Uws«mii nadeli« In praznike. — Insaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji Jnserati petlt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* /aru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Ueraroiatvo: Kaallovs ulica itev. 5, pritličje. — Telefon stoi. »04. Urennietvo: Knaliove ollce šu 3,1, nadstropje. — Telefon eter. 34. ■9* Poitniita platana v gotovini. 0 socijalnem napredku Kristusov nauk »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,« je moral pretrpeti razne izpremembe in metamorfoze. Najprvo so ga razlagali v tistih patrijarhaličnih starih časih kot skupnost pri jedi in pijači, obutvi in oblačilu. Pozneje je prodrlo individualistično poslovno načelo in je navala institucija dobrodelnosti, to je milostnega darovanja ostankov iz obilice Dre-obložene mize. To je bilo v srednjem veku. Cela stoletja se je socijalno vprašanje reševalo v tem znamenju miloščine, to je dobrih, milostnih nagnenj srca. pri čemur se je obdarovanec smatral kot reven, usmiljenja in dobrote vreden poedinec in človek. O kaki njegovi pravici do miloščine ali podpore tudi v teh navidezno silno krščansuh časih ni bilo govora! To pojmovanje socijalne ljubezni, Kristovega nauka o ljubezni do bornega, ki je z moraličnega stališča popolnoma nemoralno in nečloveško, je trajalo do časov, ko se je pojavil socialni čut Nauk o socijalnih nagnenjih in o dolžnostih človeka do sočloveka ie izredna dobrina in uspeh modernega moralnega razvoja človeštva. Odgovor na to vprašanje se noiav-lia v obliki socijalnega zavarovanja, v obliki starostnega zavarovanja, zavarovanja proti nezgodam, proti brezposelnosti itd. Ta važna socijalna zavarovanja zahtevajo seve velika denarna bremena, ki ne gredo na račun delavra ali delodajalca, nego v pni vrsti na račun izumentov, to je splošnosti. Razdelitev teh socijalnih bremen na splošnost se vrši postopno, od slučaja do s!i,;w~ potom socijalnih t>orb. Delodajalci kot najbližnji interesenti skrbe, da se soci-falha zavarovanja razširijo do ekstre-•?.*. kar zopet delodajalcem ne *~ore ffl prav, ker so tisti, ki direktno oddajo sociialne dajatve, kar seve ne gre njihovih žepov- nego se zopet vali na ramena SDlošnosti. Proces socijalne politike se torej pri vseh narodih vrši konvergentno, to je na :a način, da eni ščitijo sebe na račun splošnosti, dočim morajo drugi nehote hi h.direktno varovati splošnost pred prevelikimi socijalnimi dajatvami. V tiči tisti veliki socijalni regulativ, ki ga tvorijo producenti, trgovci in industriji na korist splošnosti v pog'edu sociialne politike. Jasno je. da mora imeti socijalno zavarovanje pač gotove meje in da socijalna obremenjenost ne : me zaiti predaleč. Kje je načelna meja med enim in drugim, kje je praktična in konkretna ločilnica med enim in družim, je težko povedati. Eno pa smemo trditi tudi glede nagega gospodarstva: da sta namreč naše trgovstvo in naša industrija sila dovzetna za socijalna vprašanja in da vršita svoje socijalne dajatve brez ugovora. V socijalnem oziru bi se nam torej moralo goditi prilično dobro! Toda stvar je obratna! Birokratizem, ta sovražnik vsake urejene socijalnosti, se je uguezdil tudi v socijalno politiko ter se zajedel v to institucijo tako opasko, da je danes skoro vsa socijalna politika v naši državi iluzorna in zanič. Na zadnji seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo čuli razne pritožbe, izhajajoče iz vseh političnih taborov in nanašajoče se na socijalno zavarovanje v naši državi, ki da poje milijone za upravo in za razna uradniška mesta, dočim so delavcu in socijalnim zavarovancem pridržane minimalne podpore. Številke, ki so se pri tem objavile, so gigantske. Tudi v organi-zatoričnem oziru naša socijalna zakonodaja ne velja veliko, ker se je izkazalo, da zagrebški socijalni centralizem zelo škodi naprednemu razvoju socijalne politike v državi in v poedinih pokrajinah in da je treba zastopati socijalno zavarovalno avtonomijo. Milijoni in milijoni denarja romajo v druge pokrajine, kjer se brez kontrole, brez možnosti ugovora od naše strani, brez načrta in sistema razsipajo v dragocene stavbe, mesto da se ta denar porabi za sociialno zavarovanje neposredno prizadetih. Naši trgovci in industrijalci, proti katerim se pred vsem obrača srd javnosti glede vsake cene, glede vsakega proizvoda in ki prenašajo vso mržnjo strelovodov sociialne nezadovoljnosti, daiejo socijalnemu zavarovanju milijone in milijone, pri čemer se še navadno kasneje izkaže, da ti milijoni ne prihajaio v prid prizadetim zavarovancem, nego da se trosijo za lukrativna uradniška mesta in sinekure. Stališče našega trgovstva, naše industrije in vseh naših pridobitnih krogov v tem eminentnem moralnem in socijalnem vorašanju ie torej to. da se Radikalni ministri položili svoje mandate? Napetost v radikalnem klubu izpopolnitve — Zagreb. 15. decembra. (Izv) Iz Beograda javljajo: Politična javnost obširno in izčrpno razpravlja o težko-čah in nasprotjih, ki so se pojavile v poslanskem klubu narodno - radikalne stranke. Situacija v klubu je izredno napeta. Vsi radikalni ministri, med njimi Nikola Uzunovič so dali ministrLlie-mu predsedniku gosp. Nikoli Pašicu na razpolago svoje mandate razui prometnega ministra Ante Radojeviča. To so storili za to, da dado g. Nikoli Pašiću povsem svobodne roke za popolno raz-čiščenje sedaj nevzdržljive situacije v na vrhuncu. — Možnosti nove Pašićeve vlade. klubu. Računalo, da g. Pašlć svo! kabinet izpopolni z drugimi osebnostmi, ki bi ne povzročale v klubu take reakcije in kritike. Ljuba Jovanović kakor znano, se je na zadnji klubski seji branil, da njegov zbor v Zagrebu ni bil naperjen proti g. Pašičti in da sHoh ni ničesar govoril na tem shodu, k^r bi moglo tangirati predsednika radikalne stranke. Konflikt med Jovanovičevo in Pašećevo skupino je sedaj prispel na vrhunec. Poostril se je tudi spor med Nikolo Uzunovićem in Stepanom Radićem radi brodarskega sindikata. Rcdičeve senzacionalne Izjave Odnošaji med Dunajem in Beogradom povoljni« — Radić napoveduje razoust «Orjune»? — Tajna pogodba med Avstrijo in Italijo oroti Jugoslaviji? — Donavski rjakt med Italijo in Jugoslavijo? — Radić se je uklonil pred mariborsko »Orjuno«. — Gradec, 15. decembra. (Izv.) Prosvetni minister Stepan Radić je tik prod svojim odhodom iz Maribora v salonskem vozu na glavnem kolodvoru sprejel urednika »Grazer Volksblattar. glasila krščansko socijalne stranke na štajerskem. Ministei g. Stepan Radič je podal zastopniku tega lista nekatere informacije na zadevna vprašanja glede zunanjepolitičnih problemov »Grazer Volksblatt« objavlja sedaj o tem razgovoru tole poročilo: Tik pred svojim odhodom je podal jn gosloven3ki prosvetni minister g. Stepan Radić uredniku »Grazer Volksblatta* zani mive in mestoma senzacionalne izjave o različnili političnili vprašanjih. Oznqtf5ujoč od noša je med Dunajem In Beogradom je g. Stepan Rpdit ugotovil, da so ti odnošaji zelo povoljni, zlasti so se prilike zelo dobro razvile z gospodarsko poitičnega stališča. Uvideli smo. da se lahko ti odnošaji izboljšajo. Če se gospodarski interesi obojestransko izpopolnijo. Bodoča trgovinska pogodba bo za to dala na obeh straneh najboljše priliko. Tudi politični odnošaji so povsem povoljni. Vprašanje, ali bi mogle propaganda slovenskega tiska za Koroško In priprave y,Orjune« za vpad v Avstrijo (!) motiti po litične odnošaje, je odločno g. Radič zani kal. Stremljenja Orjune glede Koroške . — taiko je izjavil gospod Radić, _ ne mo- rejo ničesar spremeniti v položaju. Povsem umljivo je, da država ne more podpirati organizacije, ki stremi za tem, da se polasti vse oblasti, temveč bo nasprotno gledala, da tako organizacijo ob primernem in da. nem trenotku razpusti. Imamo v Jugoslaviji več takih organizacij, toda država je dovolj močna, da lahko vodi svojo zunanjo politiko neodvisno od stremljenja posameznih takih organizacij. Vprašanje glede obstoja tajnega do-stavka k nettunskl pogodbi, sklenjenega baje med Jugoslavijo in Italijo za slučaj priključitve Avstrije Nemčiji, po katerem dostavku Ima pripasti Koroška Jugoslaviji In del severne Tirolske Italiji, je g. Radić ravnotako odločno zanikal ter izjavil: Meni ni znana eksistenca take tajne pogodbe in tudi ne verjamem, da bi obstojala. Nasprotno v Beogradu se Širijo govorice, po katerih naj bi se sklenila med Italijo in Avstrijo posebna tajna pogodba, katere ost je obrnjena pioti Jugoslaviji. Govore ceio da so zadevna pogajanja med Italijo in Av. strijo skoraj že dospela do zaključka in da v Kratkem sled« njih podpis. O vsebini te pogodbe govore, da bi bila Italija obveza, na zasesti slovenski del Koroške na korist Avstrije v slučaju priključitve, toda jaz sam ne verjamem v to ta je tudi absolutno neverjetno, da M velesile privolile k takim spremembam. Jugoslavija živi z Italijo v prijateljskih odnoiajih. Med obema državama so odnošaji tako dobri, da pride še do posebne nove pogodbe, slične kakor je sklenjena med Nemčijo in Francijo. Renskemu paktu sledi donavski pakt. (G- Radić je dejal »donavski pakt«, ne pa »jadranski pakt*:.) Ta pakt ima vsebovati medsebojne obveznosti, da se vsi eventualni medsebojni spori urede pred mednarodnim forumom Stvar sicer Se ni perfektna, visi v zraku. Oficijelni krogi res tega vprašanja še niso obravnaval!, toda merodajni politični faktorji so o stvari že razpravljali ter je verjetno, da bo v do-glednem času ali od strani Jugoslavije ali od strani Italije fzša primerna pobuda. — Maribor, 15 decembra. Prosvetni mi. nister Stepan Radić je v nedeljo sprejel urednika »Grazer Volksblatta«. Značilno Je, da se Stepan Radić .; p-voJ! izjavi niti a be sedico nf dotaknil problema narodnih manjšin. O tem vprašanju ni podal nikake izjave. V notranjepolitičnem oziru je samo naglasal. da je bil radikalno-radičevski sporazum sklenjen od naroda do naroda ter zavračal očitek opozicije kakor da bi bil sporazum sklenjen samo med voditelji dven političnih strank. Uredniku »Volksblatta« je govoril o razpustu *Orjune*. znano pa je v tukajšnjih jugočlovsnskih krogih, da je bila »Orjuna« pred shodom indirektno vprašana, kakšno stališče zavzame »Orjn-na«. Če Radič govori o nemški manjšini. »Orjuna« je dala primeren odgovor in Radič ni govoril o — Nemcih. SLOVENSKI KLERIKALCI SKUŠAJO ORGANIZIRATI VELIKO STRANKO — Beograd, 15. decembra. (Izv.) Beogradski politični krogi zasledujejo s primerno pozornostjo akcijo slovenskih klerikalcev, ki skušajo ustanoviti v Jugoslaviji veliko katoliško ljudsko stranko In aplicirati program SLS na vse pokrajine. Znani so minimalni uspehi zadnjega agitacijskega potovanja dr. Korošca po Dalmaciji, Bosni tn Hercegovini. Zadnji čas so se klerikalci vigll tudi na Vojvodino. V nedeljo ie bil v Subotici shod takozvane hrvatske šokačke stranke pod predsedstvom bivšega poslanca Rajića. Tega shoda sta se udeležila tudi dr. Kulovec in Pran Krem žar. Zadnji je govoril o politiki klerikalnega kluba v skupščini in o notranji poHtlčnl situaciji sploh. Dr. Kulovec pa je ostro napadal kulturno in cerkveno politiko vlade z ozirom na spor z Vatikanom radi zavoda sv. Jeronima. Naglasa! je potrebo, da se združijo vsi katoličani Jugoslavije v eno veliko stranko. Katoličani, sedai razcepljeni na razne stranke, naj ustanove močno enotno organizacijo. Svoj govor ie zaključil z geslom* »Katoličani, skupai! Vsi katoliki na plan!« Poročila o tem zborovanju In nova klerikalna parola proti vladi so vzbudila v beogradskih političnih krogih živahne komentarje Napad dr. Kulovca na vlado radi cerkvene politike je izzval povsod naj institucija socijalnega zavarovanja razvija plodonosno v korist socijalnih zavarovancev, da pa se naj pri tem izločijo birokratične kvarnosti, vsa razsipanja skrbno in težko od ust splošnosti in konzumentov odvzetega zavarovalnega denarja in se ves zbrani denar porabi le v korist socijalnih zavarovancev. Naši pridobitni krogi kot posredniki socijalnega zavarovanja, kot nekaki direktni računarji teh prispevkov bridko obžalujejo, da se ta denar odvzema pravemu namenu in da se troši za sinekure, za dragocene birokratične aparate in za razna čisto nesocijalna podjetja, dočim bi moral koristiti delavstvu, to je socijalno nezaščitenim krogom našega naroda. V našem narodu doživljamo na ta način interesantno dejstvo, da se kot najboljši in najvestnejši socijalni politiki pojavljajo ravno naši pridobitni krogi, ki so načelno za razvoj moderne socijalne politike, ki pa ne morejo trpeti, da se ta razvoj in da se vsa ta institucija postavlja v službo raznih socialističnih strank in nekolicine birokratov, ki jo izrabljajo in upropaščajo. Tak je smisel pritožb, ki so se Čule na zadnji seji ljubljanske trgovske zbornice. To stališče je načeloma popolnoma pravo in ga odobravamo. Tu treba temeljite remedure tako v tehničnem kakor administrativnem oziru. Denar naše industrije in trgovine mora predvsem nazaj v korist našega delavstva, naših socijalno šibkejših krogov! veliko nezadovoljstvo. Klerikalci so se sedaj popolnoma diskvalificirali ter *e izključeno vsako sodelovanje klerikalcev v vladi. Železniška nesreča v Lescah — Ljubljana. 15. decembra. Danes dopoltdne so se razširile po mestu govorice o veliki železniški nesreči v Lescah na Gorenjskem, pri kateri naj bi bile tudi človeške žrtve. Poizvedeli smo na merodainem mestu o tej nesreči ter ugotovili, da se je v resnici pripetila v Lescah železniška nesreča, ki je povzročila samo večjo materialno škodo. — Direktni brzovlak Jesenice— Beograd št, 3, kateremu je priklopljen tudi direktni voz Beograd—Monakovo. je danes ob 8. uri zjutraj na postaji Lesce zavozil na napačni tir, na katerem je stal tovorni vlak. Brzovlakova lokomotiva je trčila ob tovorni vlak ter se je precej poškodovala. Pri trčenju je bilo razbitih v vagonih tudi več šip. Med potniki je umevno nastala panika. Nekoliko ranjen je bil neki potnik, katerega je na licu mesta obvezal zdravnik g. dr. Travner. Brzovlak je privo-zil v Ljubljano s 40 minutno zamudo. Lokomotivo so morali zamenjati. Vzrok nesreči baje megla. Promet splošno ni bil oviran. Gospodarsko - politični problem Avstrije — Dunaj, 15. decembra, (Izv.) Glavni odbor avstrijskega parlamenta, je pričel razpravo o sklepih Društva narodov, na podlag:" katerih ee ima s 1 januarjem 192«. odpraviti nad Avstrijo 1. 1922 uvedena finančna kontrola. V političnih in finančnih krogih se obenem ponovno pojavlja in for-ertra vprašanje carinskega sporazuma, s fco. sadnimi državami, s katerim naj bi se zajamčile interesne sfere avstrijske Industrije na Balkanu tn v drugih sosednih državah. Zvezni kancelar dr. R a m e k je podal o zadnjih posvetovanjih v ženevi uaijče po-ročilo. Omenjal je, da je zamotani problem avstrijskih financ za Avstrijo ugodno r*-Sen. Povodom dovolitve mednarodnega posojila Avstriji leta 1922 uvedena finančna kontrola se ima v načelu 1. januarja pri-hodnjega leta odpraviti. Avstriji je dalje dovoljeno nakazilo zveznih železnic tn 30 mlijonov zlatih kron za druge investicije. Pod gotovimi okolnostmi ee lahko uvede znova finančna kontrola, toda le v slučaju, če bi finančne in valutarne razmere bile zopet v nevarni krizi. Društvo narodov Je končno odobrilo načrt avstrijske vlade za okrepitev avstrijskih trgovsko-politfčnih odnosajev Povabljene so vso mtere3!rane drtave. da čirapreje prično z Avstrijo pogajanja, da izpopolnijo že obstoječe trgovske pogodbe, odnosno da se sklenejo nove. Dru Stvo narodov priporoča Avstriji da vprab! vsa sredstva v okrepitev svojega gospodar, skega položaja. Praktično so navodila Dru. Stva narodov velike važnosti. Končni uspen je odvisen od naporov avstrijske vlade, da se izboljšajo gospodarske prilike. Gospodar, ski odbor vlade bo uporabil vsako priliko, da konkretno reši vse trgovinsko politiftn« probleme. V nekaj mesecih je pričakovati, da se načrti uspešno izvedejo. VPOKOJITEV HRVATSKEGA KNJIŽEVNIKA — Zagreb, 15. decembra. (Izv.) V vseh narodnih in literarnih krogih je danes vzbu* dila vznemirjenje vest o vpokojitvi profe* sorja višje pedagoške šole dr. Juraja Tur* č i ć a, ki je bil znan kot pedagog^strokov* njak, narodni delavec in književnik. Vpo* kojitev je sledila nenadoma. Trde, da je njega vpokojitev v zvezi z njegovim patri* lotskim govorom, ki ga je imel na kongresu Narodne odbrane v Beogradu. Turčič je bil vedno odločen narodni borec in pristaš Narodne odbrane. GRŠKO-BOLGARSKI SPOR KONČNO REŠEN — ženeva, 15. decembra. Gr&ko-bolgar. Ski obmejni spor je svet Društva narodov končno rešil. Chamberlain je predložil po. ročilo o »poru, ki je bilo odboreno od zastopnikov obeh vlad K alf ova in Rendisa. ChamberJamovo poročilo sloni na rezultatih preiskave, ki jo je izvedla od Društva narodov na grsko-bolgarsko mejo od posla-na vojaška komisija. Chamberlain je končno izjavil, da je smatrati grško-bolgarskl obmejni spor definitivno rešen ter se zahvali preiskovani komisiji za nje delo. PRIMANJKLJAJ ŠTAJERSKE — Gradec, 15. decembra. Dežema vlada ie predložila deželnemu zboru proračun za leto 1*26., ki ima biti sprejet od 31* decembra t L Proračun izkazuje na izdatkih nad 50.000 šilingov in na dohodkih nad 43 tisoč, tako da DrimanjKlJaJ okoli 7000 šilingov. DežaM » »slogo aaJti za ta primanjkljaj primerno kritje. To vpraša* nje je zelo perece, ker je dežela prenbdav-cena. AMERIŠKA MORNARICA — VVashlngtou. 14. dec. DrŽavi tajnik za mornarico Curtis D. WUbur Je predložil preži dentu Cooltnseu letno mornariško poročilo. Mornarica je na svojem potovanju prišla v stike z raznimi državam: In 25.000 mladih Američanov je imcio priliko, videt! tuje dežele, kar je velikega pomena za bodoče dobre odnošaje ž njimi V službi je 4945 oficirjev in S4.2S9 mornarjev; slednje se je zrcalo že na 82.000. V delu je več oodmornikov, ki bodo gotovi prihodnje leto. Tajnik ne podaja nlkakez: predloga za zgradbe, za poprave zlasti strojev pa je treba 40 milijonov dolarjev. Zra-koprovsrvo se je v taktičrj s'.užbi izborno obneslo, kar >e je pokazalo pri manevriii ob Havajskih otokih. Za transportne ladK je konstruiran poseben tip aeroplana. Aeronavtični urad ie ugotovil, da so btli doseženi z vsemi bojnimi aeroplanskimi tip? de-finitivm" uspehi ITALIJANSKI DOLG AMERIKI —« Rim. 15. d"cembr3. Od Mu&solinija in pod pritiskom fašistov uvedena javna subskripcija dolarskega prispevka za pla čilo I. obroka Italijanskega dol?a Amerik; znaša 90 milijonov lir. Božična in novoletna darila kupuje staro in mlado. Vsako razstavo in izložbo nadkriljujejo oglasi, ki opozarjajo odjemalce, kje se dobe najprimernejša in najlepša darila. — Trgovci ne pozabite, da vam jamčijo oglasi v «Slovenskem Narodu za po« polen usneh. Borzna poročila Ljubljanska borza LES. Hrastova drva 1 m d. su&a rrc meja 6 vag. 17.S0, 17.60; smrekove deske I, IIT III, 25, 30, 35, 50 mm 4 m, medija 22, fre meja $10, —; borove deske 40, 50, 80 mm frc. meja 520, —; bukova drva suha fre n. p. 5 vas. 22. 22; hrastovi hlodi od 3 m napr. od 30 crn aapr. I, II irc. v.' n. n 460, —. zrro. Pšenica baoka frc. n. p. —■, 285; kor-z i umet. suš. frc. v. slav. p. —, 166; koruza drobna v peči suš. rrc. vag. slov. p. —, 185; koruza času pri m. suha irc v. Novi Sad —i 132; koruza času prim., suha, t:c. v. slav. p. —, 135; koruza času prim. z gar. frc. v. bač p. 2 vag. 130, IzO; ajda domača frc vag. slov. p. —, 250; proso domače frc. v. slov. p. —, 200; mekinje ovsene lepe frc vag. Lj. —, 125; krompir beli irc. vas. slov p. —, 75; brinje hal. irc. vag. Lj. —, 375; laneno seme frc vag. Lj. —. 550; konop-Ijevo seme irc vag. bačka n. p, —, 400; sihrovka 50% irc vag. srenfcka p. za 100 l —, 2000; mast gar. čisto svinjska netto frc. sod frc. vag. ban. post. —, 2100. 2Vt*/» drž. renta za vojno ikodo 320, 324 ; 7% invest. pos. iz L 1921 78!/4, 79; Celjska pos. d. d. 200, 205; Ljublj. kred. banka 210, —: Merkantilna banka 100, 103; Prva hrv. štedionica —, 950; Kreditu zavod 175, 185; Slavenska banka 50, —; Strojne tovarne in livarne 125, —; Nlhag d. d. —. 35; Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, 100; Sesir d. d. 115, 120; 4%% kom. zad. dež. bke. 20, 22 ; 4V«V» zast l. kr. del banke 20. 22. Zagrebška borza« Dne IS. decembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.8550—10.9350, Pragi 166.42—168.42, Pariz 202.50—206.50, New-york 56.125—56.725, London 272.99—274.99, MHan 226.76—229 16, Berlin 13.3870—13.4870 Dunaj 791.20—801.20. Valute: dolar 55.47— 56.07. 7% invest posoj. 1921 78—78.50, 2'Att drž. rente za ratnu štetu 320—^21.50. 322— 323, Ljubljanska kreditna 210, Hrv. eskompt-na banka 118—119.50, Kreditna banka, Zgb. 133^—134, Hipotekama banka 64—65; Jugo-banka 108—110. PraŠtedicna 940—945, Eksploatacija 45, Šečerana, Osijek 430—445, Iste d. d. 63, Nihaš 38, Gutman 360. Slaveks 130, Slavonija 44Vj^5, Trboveljska 315— 320, Vevče 120, Agraria 45^—47.50. Inozemske borze. — Curih, 15. decembra. Borca: Beograd 9JO, Pariz 18.60, London 25.14575. Newyork 518.50, Milan 20.90. Pra^a 15.355, Dunaj 73.125. — Trst, 15. decemhrii. Beograd 43.85 do 43.95, Pariz 8930—b9.",5, London 120.10 do 120.20, Newvork 24.725—24.775, Praga 73.25—73J5, Curih 478—479. Dunai 348 do 35i stran 2. »SLOVCNSKI NAROD« dne 16. aecemftra 1925 Stev. Šestdesetletulca L. Schnieiitneria Knjtgotržec in založnik g. Lavoslav Sch\ventner v LJubljani slavi danes 15. t m. svojo šestdesetletnico. Dasi nI sam književnik, vendar si le pridobil v zadnjih treh desetletjih za razvoj in napredek slovenske knjige tolikih zaslug, da bo zgodovina prav gotovo beležila njegovo Ime z največjim priznanjem in ga omenjala v tesal zvezi z najboljšimi našimi književniki, kakor so Kette, Murn, Terdina, Kraigher, Murnek, šorll, Milčinskl, Zupančič, Aškerc tn Ivan Canker. Lavoslav Schwentner Je bil rojen 15. decembra 1S65. na Vranskem, študiral je gkimazijo v Celju in se nato posvetil trgovski stroki Posebno ga je zanimalo knjigo-tršrvo. Zato }e odšel na Dunaj in v Prago. Ida Izpopolni svoje znanje tudi v tej stroki Ko se je vrnil v domovino, je 1. 1888. odprl knjigarno v Brežicah. Agilen in podjeten, kakor je bil, se je takoj lotil izdajanja slovenskih književnih m glasbenih del. Vse, kar je izdaj, je pričalo o tolikem okusu, a tudi o toliki podjetnosti, da je vzbudil mla-Si knjigotržec splošno pozornost v slovenski javnosti. Vendar pa Brežice niso bi!e Mgodna tla zti uspevanjc modernim zahtevam ustrezajoče knjigarne. Zato so ga vabili Iz Brežic v Ljubljano, češ da bi m imel obsežnejše polje za uspešno udejstvovanje V svoji stroku Ako izvzamemo Zasroijano-yo knjigarno ki pa je kmalu propadla — niso imeli v Ljubljani niti ene slovenske narodne knjigarne. Tudi Schwentner sam je trvidel, da v Brežicah n? potrebnih pogojev za obstoj večjega knjigotrškega podjetja, sato se ie odzval vabilom In se 1. 1S9S. preselil v Ljubljano. Nastanil se je v pririičju Pongračeve hiše pod -Narodno kavarno« na Dvorskem trgu in otvoril tu svojo knji-ssmo. Bila je io prva res močernr* opremljena in urejena knjigarna v Slovencih. Kot naobražen mož je takoj uviđel, da bo slovenska knjigarna na vršiču svoje naloge Se-J«, ako se obenem loti tudi založništva dobrih slovenskih knjig. Zato je takoj stopil v stike s slovenskimi literarnimi krogi ter ?el izdajali dela naših najboljših pisateljev. V njegovi založbi te i. 1899. izšel kot prva knjiga Otona Župančiča pesniški prvenec -čaša opojnostih. Tej so sledila zapored dela najrazličnejših prisateijev. Ni bilo bočica in velike noči, du bi ne bil Schvventner naše čitajoče publike presenetil z izdajo kake nove domače knjige. Bila Je to plodo- Dr. Fran SplUer-Muys: Kmetijska družba za Slovenijo in vprašanje stanovske organizacije slovenskega kmeta Kmetijska drružba za Slovenijo ima 17. »decembra t 1. svoj redni letni občni zbor, na katerega dnevnem redu je tudi točka o izpremembi družbenih pravtt. Ni mi sicer znano, v katerem pravcu se Ima gibati ta rzprememba pravil, dvomim pa, da bi zadevala današnji pravno ne povsem jasni značaj te družbe. In vendar bi bil Že skrajni čas, da se lotimo tudi tega, za stanovsko organizacijo slovenskega kmeta velevažnega in perečega vprašanja. Prednica sedanje Kmetijske družbe za Slovenijo: C. kr. kmetijska družba kranjska je izšla iz »Družbe poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«, ki je bila ustanovljena I. 1767. in je prevzela ostale ude L 1693 ustanovljene *Academ:"ae ope-rosorurn*. L, 1787. ie bila razpuščena, po francoski okupaciji pa vnovič oživljena z V. I. Križanovska: nosna zlata doba slovenske književnosti, Id je trajala vse do svetovne vojne. V njegovi založbi so izšla, ako izvzamemo zadnje delo -»Podobe iz sanj«, malo-dane vsa Cankarjeva dela od »Vinjete in »Jakoba Rude« pa do »Lepe Vide«, »Hlapca Jerneja« In »Milana m Milene«; Kettejeve »Poezije«, Murn - Aleksandrove »Pesni in romance«, Vide J e r a j e v e »Pesmi«, Ljudmile Poljan-čeve ^Poezije«, Aškerčeve pesnitve »Zlatorog«, »Mučeniki«. »Junaki«, »Jadranski biseri«, »Akropolls in piramide« in »Pesnitve«, Rada Murn i k a različni spisi, dr. Iva š o r 11 j a roman i Človek In pol«, dr. Kraigherja roman »Kontrolor Skrobar« in drama ^Školjka«, Mllčinskega razni spisi, Janez Trdine zbrani spisi (10 zvezkov), Janka Kersnika zbrani spisi (14 zvezkov) m skoraj vse pesnitve Otona Zupančiča. Čuden slučaj pač je. da je bila prva knjiga, ki jo je Schhenmer izdal v Ljubljani, Župančičeva »Čaša opoj oo s t i« in da so bile zadnje pesnitve v Schwenmerjevi založbi Zupančičevei »V zarje Vidove« ki so izšle ob prevratu. Marsikatero književno delo velike vrednosti bi ne izšlo ali vsaj ne prišlo med Širšo publiko, ako bi se ne bil Scmvensier osebno potrudil, da omogoči njega izdanje. To se zlasti lahko trči o Trdinovih zbranih spisih. Schwentner je bil prvi, ki se je pri nas jei brigati za mladinsko literaturo ter izdal celo vrsto mladinskih spisov hi slik, ki smo jih dotlej živo pogrešali. Kakor je Schvventner plodonosno vplival na razvoj naše leposlovne literature, tako je srečno in uspešno posegel tudd v razvoj naše glasbene književnosti. Njegov zbornik za vokalno ra Instrumentalno glasbo »Novi akordi«, 5ri ie imel rudi glasbeno-književTio prilogo m ki ga je urejeval dr. Oojmir Krek, Je bila glasb ena revija, s katero smo se Slovenci lahko postavili pred vsem! Slovani in pred marsikaterim naprednejšim narodom. »Novi Akordi* so zbrali okro^ sebe štab izbornih delavcev na glasbenem polju In dvignili našo glasbo na zavidljivo višino. Poleg »Novih Akordov* je fzdal Schvventner še celo vrsto glasbenih del. in s tem znatno pripomogel, da se je pri nas jela Intenzivneje gojiti tudi ta panoga umetnosti. Ako smo Slovenci v zadnjih desetletjih tako lepo nnpredTvarl na vseh poljih kulture, pripada nesporno znaten del zaslug v tem ozLru tudi g. Schwentner}u. Zato se ob svojem jubileju sme s ponosom in zadoščenjem ozirati nadočnosti, kako je s solidnim delom mogoče pospešiti razvoj književne produkcije. Vse svoje Življenje je bi? Sch-cventner odločen narodnjak, mož iskrenega naprednega mišljenja, ki ni nikdar koleba! v svojih svobodomiselnih nazorih. Zvest svojim načetom je naročnic našega lista že skoraj 40 Tet. Zato se .rominja njegovega Jubileja v zvestobi naš list m z njim prav gotovo tudi vsa naša javnost, ki zna ceniti njegove veHke zasluge za napredek jn razvoj slovenske književnosti m slovenske kulture. Se na mnoga leta! Naj bi nadaljeval v delu tam, kjer ga je prekinila svetovna vojna! ustanovno Ustno cesarja Franca i z dne 26. septembra 1814.; po posebnem odboru izdelana pravila pa so bila odobrena z odlokom od 3. aprila 1S20, Od tedaj se je imenovala C. kr. kmetijska družba. Pravila so bila v večjem obsegu rzpremenjena pred preobratom dvakrat, m to I. 1867. in 1888. L Kmetjiske družbe v bivši Avstriji *»o bf-le poluradne (poJoficijelne) strokovne organizacije za pospeševanje kmetijstva in zastopanje interesov kmeijskega stanu. Ta pol oficijelni značaj se je izražal predvsem v pridevku C. k., v pečatu, ki je nosU cesarskega avstrijskega orla, in pa v statutarnih določilih, da je potrjeval njihove izvoljene predsednike sam cesar ter da so bile družbe napram vladi in deželnemu zastopstvu posvetovalni organi. Vse to je naravno veljalo tudi za bivšo Kranjsko in bivšo Štajersko kmetijsko družbo. Ob prevratu je ostala seveda Štajerska kmetijska družba v Grazu Avstrijcem. Kranjska kmetijska družba v Ljubljani pa je razširila svoj delokrog na vso Slovenijo ter prevzela pod svoje okri-lje tudi osirotele štajerske Kmetijske podružmee. Z rzpreanembo novim prUSkam ne več odgovarjajočih določa v pravSra, pretvorila se je L 1930. v Kmetijsko družno m Slovenijo, izgini! je naravno pridevek c 11, brisalo pa se je tudi določalo, da potrjuje njene predsednike najvišji državni faktor. Ati je bilo slednje za Kmetijsko družbo pridobitev, }e veliko vprašanje. Vsekakor je gotovo, da je na ta način Kmetijska družba izgubila svoj noiofidjemi značaj. Izgubila tudi na svojem ugledu m vplivu, slovenski kmet pa še ono senco stanovskega zastopstva in organizacije, ki so jo vendar še imele Kmetijske družbe v stari Avstriji. Sicer je ostala tudi v izpretnenjenih pravilih določba, da je družba »napram ob las tvom posvetovalen organ, ki je vsrkdar dolžan poverjene mu naloge vestno vršiti po svojem najboljšem prevdarku.« Toda to je zgolj enostranska obveza, ki ji popolnoma manjka k ore ta t, namreč zakonita določba, da so na drugi strani tudi vlada in oblastva dolžna vprašati in čuti ta posvetovalen organ in ga vpoštevati kot legalnega zastopnika kmetijskih interesov. Pa tudi avstrijske Kmetijske dražbe je bfi že davno prehitel zgodovinski razvoj. Kljub njihovim priznanim uspehom jih kot prostovoljna društva ni bilo mogoče smatrati resničnim zastopnikom kmetskega stanu. Isto je veljalo za deželne kulturna svete v Češki. Moravski, Tirolski, Zg. Avstrijski, Istri in Dalmaciji; kajti tudi ti so bili le fakultativne organizacije. Kmečki stan, ki je z ukinjeujera patriarhalnega podložništva, s propastjo starih srenij in sosesk, s pretvoritviio gospodarske občine v politično in z mobiliziranjem kmetijske posesti Izgubil svojo trdno oporo in ostal docela izoliran in neorganiziran v boju za gospodarski obstanek na svetovnem torišču, izgubil je tudi vso moč in ves vpliv ta bil v nevarnosti, da postane qua«i-titć negligeable napram drugim stanovom. Po vsej Evropi pričelo je vsled tega v drugi polovici 19. stoletja, pospeševano po ogromni ameriški konkurenci resno kmečko stanovsko gibanje, ki še danes ni povsod uspešno zaključena V Franciji to Belgij:, Italiji in Angliji, Rusiji ia Nemčiji, na Danskem In Holandskem, ter končno tudi v stari AvstrU! zbudila se je kmečka stanovska zavest tn se pričela uveljavljati po kmetij sko-gospodarskih in stanovskih organizacijah, Ni namen teh vrstic podati obširno in podrobno razpravo o razvoju, oblikah bi bistvu različnih kmetijskih stanovskih organizacij po raznih državah, niti stavljati konkretne predloge za ustanovitev kmečkih stanovskih zastopstev pri nas v Jugoslaviju Opozoriti hočem le na nujnost, da mero-dajni naši državni činitelji pristopijo od besed k izvršilnim dejanjem. Pri tem hočem navesti zanhnrv način, kako so si pomagali v sosednji avstrijski republiki, ki ima v pogledu stanovske organizacije kmetijstva enako preteklost m zgodovino z našo Slovenijo n Dal maci jo. (Dalje prihodnjič.) »ta i tepta praktično uporabna božična In novoletna darila priporoča tvrdka Fabiani & Jnrlovec manofaktnma trgovina Llobltana, Stritarjeva ulica o Julijska krajina —j O antifaiizmu v Postojni poroča »II Popolo di Trieste*. Doslej je mislila javnost, da |e Postojna »čista*, to je, da ni v njej nobenega protifaSistovskega življa. Toda silno dolgi dopis v faSIatovskem gia-siln pravi, da bo v Postojni »Aventlnci*. nevarni »eoversivi«, ki delajo protifaŠiBtov. sko propagando. Obsežni uopie napravlja vtlsk. da mora hrti v Postojni precej teh fagLvtovskib nasprotnikov. Pripoveduje tuđ! v onem dopfou, kako «o nekega vAventra-ca* vrgli Iz hotela »Krona«. Toliko kričijo fa&jstovčki listi, da jo vse faSistovsko i a da nasprotnikov ni nikjer več, toda istočasno morajo vehementno nastopati proti nJim po svojih glasilih. Torej Italija nikakor ne more biti tako fasistovaka, kakor trdijo po svojih organih r Zanimiva je v »Popol'24 tudi ugotovitev, da je prišlo 3 oku-pačijo v Postojno in drugam ia starih provinc polno ljudi, ki »o si hoteli v julijski koloniji napraviti hitro gospodarsko in politično karijero. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. DRAMA. Zmčetek ob 20. zvečer. Torek, 15. decembra: Zaprto. Sreda, 16. decembra: »Druga mladost*. D. Četrtek, 17. decembra: »Veronika Deaeni« ška*. Red B. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra: ^Profesor Storicin». Red F. OPERA. Začetek ob H 20. zvečer. Torek, 15. decembra: «Manon». Gostovanje ge. Olge Olgine. Red E. Sreda, 10. decembru: Zaprto. (Skušnja za. slavnostni koncert). četrtek, 17. decembra: Zaprto. (SkuSnja za slavnostni koncert). Petek, 18. decembra: V unionski dvorani: Koncert v proslavo rojstnega dne Nje* govega Veličanstva kralja Aleksandra. V. Novakova simfonična, pesnitev za soli, zbor in veliki orkester. Izvajajo: g*. Lotj šetova, gg. Betetto, Banovce, sto članov zbora Glasbene Matice, operui orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice In muzika Dravske di* vizijske oblasti. Dirigent N. Stritof. Sobota, 19. decembra: »Orfej v podzamatizirajiega najti v rub rikJ »Ispred sodišča«. Kakor povsodj pri AndreJ-^vn, so tudi v »Profesor^n Storletnu* posamezn! močni prizori, a dijalog je celo ekscelenten. Da, drogi akt, v jesenski letoviški pokrajini, lz-puhteva resnično, eleg'čno poezijo, je prav. zaprav čbsto ne-AndreJevski. Tobnično Jako slab, kakor pri Andrejeva pouavacL, je zad-, nji akt, oziroma konec igre. O vsebini n^ poročam. Naj si Ijodja igro sam: ogledajo; in si Jo tudi bodo, ker je vse, kar se ra glodaJ:&V> zanima, itaL" it bon en t. V kratki notici sem za omenil, da jo &krbinsek Igro vostno pripravil. To velja za duševno in za predmetno režijo. Glede blednje bi bilo v zadnjem aktu samo t€u let!, da bi kamin nc »tal med oknom prou ulici. Kam naj bi bil odtod Izpeljan dimnik? Ali zunaj po bisnt fasadi? Kurlse* na te mmestu bi no znal sezidati noben Inženjer in bi ga ne dopusti! noben stavbni rod. Vihar, ki zunaj buči, izgublja mnog j na svoji sugestivnosi.:. ker vidimo samo anoalruka okna in zid v njih brez vsa?«j debeline. Ne bilo bi nič težko, vstaviti okvire, ki bi markirah debelost hišnega, zidu, in imeli na vnanjt, ulični strani na-taknjent Se vpanja okn«- To bi zmog.o celo nase gledajoče. Me i .graje.; sta ni: posebno vgaja:! Le v a r (Storcin) in C o a a r (Sovič). C<3-sar si je nadel tudi značilno masko surovo »lepega« človeka atlotalrfi milic S k ;-b i n š e k (prof. zuc^iiclno Telemakov) nlzcti za tako vlogo gasovnlh sredstev, kj bi ji prijala. Dobri so bili tudi vtsi drugi. Pred-vsem Lipah. Jan in t> a n e ! n. Ženske glavno vlogo (Storicine) jo častno ovUdo. vaU R o g o z o v a. Zelo simpatična Jo fe a r i č e v a kot miada knežnja Ljudmila Pavlovna. Le vlekli so preveč, tempa Je manjkalo. Pod tem je trpel zlasti najlepši, drugi akt. In m**>tom« ros protibo go* Končno si dovoljujem vpra.sanje, zakaj se v ruski igri ne vporabi obeh Rut-o z sega odra. Nab'ocko in Osi:*ovica. Saj dar nihče ne verjame na to, da bi Ru.m celo ruskih Iger »za Slovence* no prav igrati. (*udno rorem, da bi pa d Nablocka bila v kaki francoski ig *za Slovecce* tako vporabna, kakor t-« že nekterikrat izkazala. A njen pm 3 stop«, s katemrs sj jo občinstvo na tat* osvojila. Je bil ravno v »Idijotu*- ;«o Dc stojevskem. in kot Ana Kareulua ter ko* Ljubo v (patronimikon mi je Is spomina) u ..ćesnjevem vrtu^ Jo bila tudi kar naje nejSa. Ta opazka naj «e no razumeva kot o-;-proti g. Rogozovi, katera i sama žo preo.; časa ni Imela pomembnejšo vloge. — Gostovanje v naši opert Opor mo na zostovanie (oape Olge Olgtne, k danes v torek v ljubljanski operi. G pevka, ki je dosegla pri svojem prvem . štovanju pretočno soboti kot Gilda v R";-lettu pri publiki In kritik! popoln uspeh to je danes v operi »Manon 1 naslovno vlogo. Predstava ie za red E. — Premijera v ljubljanski drami bo \ sredo 16. t m. Vprizori se prvikrat na slovenskem odru Čefkeša dramskega pisca in redakterja praških Narodnih listov K. Scheinpfluga veseloigra v treh dejanjih >Druga mladost«. Sodelujejo zz. Med vedo. va, Nablocka, Javanova, Rogozova, Vida, Ježkova, Rogoz, Pećek. Kralj, Danilo Gre-gorin, Osipovič itd. Dejanje obravnava na zabaven in $esav način umetno pomlajeva-nie ljudi. Režira C Rogoz. Predstava s v igra za red D. 0 bralieston nesmrtnih Roman. — Ta kraj je torej kot nalašč za nas, ker smo sami pravljični princi, legendarna in fantastična bitja. Stoletja teko mimo nas, naše duše so se že naveličale vsega, življenje nas več ne veseli, dvom jn neskončna bodočnost teži naše živce. Zato so nam p»otrebne naravne krasote, ki vplivajo blagodejno na našo težko usodo. Te Narajenine besede so obrnile pogovor na zakone napredka, na nebesno pravosodje, na dobro m zlo. skratka na vse probleme, ki jih Človek 'ne more doumeti. — Nebesna pravičnost pomeni, da se uveljavljajo večni zakoni, ki so zapisani v naše duše in ki se maščujejo za vsako kršitev ali pa plačujejo za vsako dobro delo, — je dejal Supramati. — Pravičnost! Plačilo! Kdo si ne želi obojega! Toda težko je ujeti ti dve nebeški hčerki, ki sta prav tako goljufivi, kakor njuna sestrica nada! — ie dejal Narajana ironično. Ce hočeta, vama povem indijsko Jegendo, ki se tiče kot nalašč tega problema, Narajana s>e je za hip zamislil, nato pa spregovorit: — Legenda pripoveduje, da je živel nekoč tepec, ki je taloo fantaziral o nebesih, da zemlje sploh 125 J ni več videL Njegova vera v Brahmino pravičnost | je bila neomajna in potrpežljivo je prenašal vse krivice, ki so mu fih storili bogati, mogočni In srečni ljudje. Naposled je ta čudak na stopnicah pagode od gladu umrl; pred smrtjo je zagrozil svojim preganjalcem, da jih zadene Brahmina pravičnost. Siromak je bil trdno prepričan, da ga čaka na onem svetu plačilo za potrpežljvost in vse muke, ki jih je pretrpel v življenju. Lahno in naglo se je dvigal v prostranstvo. Njegovo astralno telo je izžarevalo svetlobo hi toploto. Prezirajoče se je oziral na uboge človeške ostanke, ki jih je pustil na zemlji. Bil je srečen, ker sta ga obdajala tišina !n mir. Mislil si je: »Evo me na poti v nebesa. Treba je samo izvedeti, kje je nebeška meja In kje kraljuje Brahma, ki piše večne zakone, kaznuje zločince in plačuje pravičnim za dobra dela.« Ko je tako blodil po prostranstvu in iskal poti v paradiž, je srečava! trume ostudnih ljudi, ki so preklinjala Boga in njegovo pravičnost. Nihče ni mogel povedati Vajdhivi — tako je bilo ime našemu junaku r— kie ie paradiž. Ubog) izmučeni duhovi niso vedeli, kje prebiva Brahma. Slišali so pač praviti, da kraljuje baje ekje nad zvezdami in da smejo stopiti pred njegov prestol samo pravični. Valovi neznanih zakonov nosijo pravične pred Brahmino obličje, obenem pa mečejo grešnike v brezno, kjer ie jok in škripanje z zobmi Srečen in z neomajno vero v duši je Vajdhiva slavil Brahmo, njegovo modrost in moč. Valovi harmonije so ga prenesli v višje, svetle sfere, kjer je srečal sebi enake pravičn&e, ki so tudi hvalili in slavili Brahmo. Vajdhiva ie vprašal svoje sopotnike, kam so namenjeni. — Tja, kamor letiš ti, — so mu odgovorili. — Pred Brahmin prestol da prejmemo plačalo za vse krivice, za delo in vero vanj. Tako so se dvigali skupaj čedalje više v prostranstvo. Vajdhina je bil podoben svetlemu oblaku. Njegovo znanje je bilo t)gromno, moč malone brezmejna. In čakal je potrpežljivo, kdaj prejme plačilo za svoja dobra dela. Dvigal se Je od sfere do sfere in dosegel naposled središče svetovja. Tam se je vzpenjala kvišku blesteče stena iz neskončnega števila nebesnih teles. Vajdhira Jc zagledal pred seboj v mavričnih barvah genija, ki je straži! sveto ograjo. — Zdaj smo pri vhodu v Brahmin raj, — Je delaj Vajdhiva vesela Njegove besede je ponovila falanga pravičnih. — Dovoli nam vstopiti, odpri nebeška vrata, genij sfer, čuvar svetega vhoda! — so ponavljale za Vajdhivo trume pravičnih. —Zaslužili smo, da stopimo pred Brahmino obličje. Potrpežljivo smo prenašali vse krivice na zemlji, neumorno smo delali, da si ugladimo pot do paradiža, naša vera ni nikoli omahovala, med najtežjim de- Liin h), ■ -t-if--j-ri, —■ |i-- - -.-T7Wif i*' fi um*km i ■ mu i lom smo slavili Brahmo, podpirali smo slabe, učili nevedne in tolažili omahujoče. Premagali smo dvom, ki je nas mučil in oviral na poti v nebeško kraljestvo. Zdaj smo utrujeni in zato bi rac! pokleknili pred Brahmin prestol, da prosimo vsemogočnega, naj pravično kaznuje naše zatiralce. Genij sfer je molčal. Svetla ograja je stala za prta in zaman so pravični ponavljali svojo prošnjo — odgovora ni bilo, zakaj na genijevih ustnah jo ležal pečat večnih skrivnosti,. Vsi prestrašeni in vznemirjeni so se pravični spos--dali, ker niso mogli razumeti tejr* molka. Naenkrat pa se je razlegel za ograjo neznan glas. Bil je kakor grom, obenem pa harmoničen kakor bi pele strune na harfi. — Pojdite in delajte Se, zakaj vaše besede do* kazujejo, da niste še pripravljeni, da bi stopili pred Brahmin prestol. Pravkar ste zahtevali pravosodje in plačilo, ne da bi vedeli, da ste oboje že prejeli. Ozrite se na svoja svetla oblačila, ocenite svoje brezmejno potrpežljivost, pridobljeno znanje, premagane nagone In utešene želje. Vse to jc vam naklonila Brahmina dobrota in usmiljenost. Brahma JC vas podpiral na vsakem koraka in z njegovo pomočjo ste dosezli popolnost. Tisti, ki so vas Žalili in mučili, pridejo za vami in bodo očitati drugim krivičnosr in brezsrčnost. Sveta, na katerem ste nekoč živeli, ni več. zakaj minilo je že nad peddeset milijonov let, odkar je Vajdhiva Izdihnil svojo dušo na stopnicah svetišča. Stev 285 LO V T NS KI. NAROD« dru 16 decembra 1925. Stran 3 Dnevne vesti. V Lmbuank dne 15. decembra 1925. — Kraljev rojstni dan. V Četrtek, dne 17. decembra t 1. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V ta namen se vrši tega dne ob 10. uri svečano opravilo v tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja. V pravoslavni kapeli je slovesna služba božja ob 9. uri, v evangeljski cerkvi pa ob 10 uri. Vsi državni uradi in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolah se ne vrši pouk, v državnih uradih kakor tudi v trgovinah in obratih naj delo počiva. Po svečani službi božji v stolnici Sv. Nikolaja bo veliki župan ljubljanske oblasti sprtje-mal v vladni palači na Bleiweisovi c čestitke Njegovemu Veličanstvu krilju Aleksandru I. — Poset kraljevske dvojice v Zagrebu. Po informacijah zagrebških listov je že vse ukrenjeno in pripravljeno za prihod in bivanje kraljevske dvojice v Zagrebu. Določen je že program. Kralj in kraljica odpotujeta v nedeljo 20. L ra. zvečer iz Beograda ter prispeta v ponedeljek zjutraj v Zagreb s celim dvornim spremstvom in 200 mož dvorne garde. Zato je računati, da osta. ne kraljevska dvojica dalj časa v Zagrebu, mogoče ves mesec januar pri-hodnega leta. Istočasno prispeta v Zagreb princ Pavle in njegova soproga princesa Olga. Iz Beograda so že odposlani potrebni predmeti dvornega maršalata in dvorna kuhinja v Zagreb. Listi dalje poročalo, da se v januarju pr. L priredi v Zagrebu velik dvorni ples. V zagrebškem Narodnem gled. li-Žčn nameravajo o božičnih praznikih prirediti svečane predstave, med drugimi tudi predstavo o božičnih običajih hrvatskega naroda. Prirede se tudi veliki lovi v bllšnjl zagrebški okolici. — Podržavljenje brodarskega sindikata. Prometni minister predloži danes narodni skoščini v smisla sklepa ministrskega sveta nujen zakon o podržavljenju brodarskega sindikata. S 1. januarjem 1926 se ustanovi posebna državna brodarska družba, ki Ima prevzeti 81 brodov In 570 vlačilcev. Za poslovanje družbe se naknadno !zde!a poseben pravilnfic — Jugostovenskosltalijarusks konferenca v Opatiji. Prihodnjo sredo, dne 16. t. m. se sestanejo v Opatiji naši in italijanski delegati, ki bodo uredili razna sporna vpra* sanja glede ribištva. — Trojna proslava v Delnicah. V tem idiličnem središču Gorskega kotorja so imeli zadnjo nedeljo velike svečanosti, Pro* slavij al i so tisočletnico hrvaškega kralje* stva. 100 letnico župne cerkve in 50 letnico Narodne čitalnice. _ Zadeva dr. Leontiča. Iz krogov jugoslavenskih naeljonalistov smo prejeli tole obvestilo: Na včerajšnji seji ljubljanskega oblastnega odbora ^Orjnue je bila »oglasno sprejeta resolucija, ki izreka neomajno zaupanje predsedniku direktorija s,Orjune« dr. Leontiču. — Italijansko jadransko-tarifna komf. aija v LJubljani. V soboto s beogradskim brzovlakom Je prispela 1b Beograda V Ljubljano Italijanska-jadranska tarifna komisija, obstoječa iz dveh članov italijanske železniške uprave, ki ima nalogo v smislu načelnega sporazuma rimske železniške konference izdelati in sestaviti podroben železniški jadranski tarif za Jugoslavijo In Italijo. Tarifna pogodba ima vsebovati vse podrobne točke o obojestranskem blagovnem prometu. Komisija te dni vodi posvetovanja 3 zastopniki ljubljanske direkcije državnih železnic, da se od&tranijo še nekatere težkoče to doseže v tarifib popolen sporazum. Posvetovanja doslej povoljno napredujejo, član italijanske komisije g. Del. b a s s o, ki je bil svoječasno v Trstu, ima nalogo redigirati končno jadransko tarifno pogodbo. Italijanska komisija ostam-e do 10. t. m. v Ljubljani, na kar odpotuje ra božične praznike v Rim ter se povrne sredi meseca januarja 1926. zopet v Ljubljano, da nadaljuje zadevna posvetovanja. — Glas slovenskih vlsekošolcev Iz Prage, Na izrednem občnem zboru Slovenske <£ja&ke Zadruge, nepolitičnega, ekonomskega društva vseh slovenskih vi so komolcev v Pragi, ki se je vrStl 4. dec 1925, je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Jože Rus, itud. techn., podpreds. Ishren Kpuš, cand. ing., tajnak I. Franec Jeglič, stud. cotrrm.. tajnik II. Miroslav Grzinčič, sTdd. iechn., blag. I Lojze Debeljak, stud, tectai., blag. H Ifclha Maleš, stud. art., gospodar Gojmir Peham cand. ing. Revizorji: Jože Žigon, Albert Primožič, Mira Gabrl--elčič, vsi casid ing. Ob priliki svoje božične nabiralne akcije se obrača zadruga tucH letos na slovensko javnost s prošnjami za podporo. Upamo, da nikdo ne zavrne naše prošnje. ampa& se vsakdo odzove s kakim prispevkom in tako pomore dokončati revnim slovenskim visokošolcem študije v slovanski metropoli, ki nam je rodila Že nebrol jugoslovanskih pijonlrjev. — Velika hvala vsem sedanjim darovalcem, enako i očim, ki se nas spominjalo v bodoče! Obenem naznanjamo vsemu slovenskemu Studen tsvu, da dajemo radevolje vse informacije o študiju in življenju v Pragi. Dopisi s 5.— Din za odgovor naj se odpošljejo na naslov: Slovenska dijaška zadruga, Praha II. Fugnerove namesti (Restavrace i-DoleiaU). — U Tržiča nam pišejo: Podmladek Rdečega križa meščanske šole v Tržiču priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v četrtek dne 17. decembra v klnodvoTan! pri Bastljn ob 8. zvečer komorni koncert. Spored Izvajajo tri e priznani umetniki, namreč g. Rihard Z i k a, gosli, g. Ladislav Zika. čelo, in g Janko Ravnik, klavir. Slišali bomo Haydnov Trio za gosli, čelo in klavir v g-duru. 2.) Srnetonov Trio za gosi!, čelo in klavir v g-rrolu. S.) Suhov Trio, Dvofakov Slovanski in Orfegov norveški ples. Vse, ki ljubijo ^asbene užitke, onozar'amo na to izredno priliko in jih pozivamo, da si o pravem Času preskrbe vstopnice. — Za nove stavbe in droge moderne naprave ob Plitvičkih Jezerih odpošlje minister za šume in rudnike na lice mesta posebno komisijo, obstoječo iz dveh uradnikov imenovanega ministrstva In obeh gozdarskih direktorjev Iz Zagreba m Sušaka. — Izredna skupščina Jugoelovenskega učiteljskega udruženja. Dne 28. decembra se vrši v Beogradu Izredna, skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki je sklicana na zahtevo poverjeništev v Zagrebu, Ljubljani in Splitu. Na skupščini bodo glasovali o spremembi pravil, razpravljali o prosvetnem stanju v državi ter protestirali proti zelo Številnih preganjanjlb učiteljev pod sedanjo ero. — Kmetijske družbe letošnji občni zbor bo v četrtek 17. t. m. ob 10. dopoldne. Snoči Je imela obč. zbor ljubljanska podružnica, da izvoli delegate za obč. zbor centrale. Pri volitvah je zmagala s 16 glasovi večine lista Josipa Turka. — Direktna telefonska proga Beograd. Ljubljana je že od včeraj dopoldne pokvarjena. Ako Je enkrat v tednu dobra, je že naravnost čudež, čemu neki imamo telefon z Beogradom, ako je ta telefon 300 krat v letu pokvarjen? In vedno je baje pokvarjen na istem mestu, tam nekje pri Vfcnkovc'h. Ministrstvo pošte to ve, toda ne stori oči vidno prav ničesar, da bi se tej zanikrnostl napravilo konec. Apelujemo na g. ministra dr. šuperino, naj vendar že enkrat naprav red doli pri Vlnkovcih ni vraga, da bi se ne dalo dognati, kje tlC? vzrok, da je tu neprestano prekinjena zveza. Ali je ras slab materijal v žicah? Eno, kakor drugo bi se dalo že zdavnaj dogna ti in zlo odpraviti, ako bi bilo kaj resne volje. Toda te očlvidno nI, zato so vse pritožbe bob v steno. G. minister, dajte enostavno potrgati vse žice, da bo vsaj mir In da se nam ne bo treba več pritoževati! — Jugoslavenskim skladateljem. Uredništvo mesečno revije za novo zborovsko glasbo »Zbori«, katero Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, raz-pisuje 3 nagrade v znesku po 800, 400 m 300 dinarjev na 3 najboljše, izvirne, še ne-objavljene in neizvajane, zmožnostim na šlh boljših zborov primerne koncertne skladbe za moški, ali mešani ali ženski zbor a capela. Termin razpisa do 1. janu. arja 1926. Partiture ne smejo biti pisane lastnoročno, marveč razločno, čitljivo pre pisane, in označene z geslom, katerega nosi tudi zaprta kuverta. V nji mora biti ime fO priimek ter naslov skladatelja. — Po sebna jury glasbenikov bo v poslane sklad, be do IS. januarja 1926 ocenila in najbolj škirn trem prisodila razpisane nagrade. Na grajene skladbe bodo objavljane v »Zborih«, skladatelji dobe za objave poleg nagrade še običajni so t rudniški honorar. Uredništvo »Zborov« bo druge, nenagrajene skladbe v listu objavilo, ostale pa vrnilo skladateljem. Naslov: Uredništvo »Zborov*, pevsko društvo »Ljubjanski Zvone v Ljubljani. Smrtna kosa. V DobrnnJah pri LJubljani je včeraj umrl g. Fran Lipah, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil oče režiserja dramskega gledališča v Ljubljani g. Frana Llpaha. Bil je narodno zaveden mož, ki je vžival kot gospodar in trgovec splošen ugled In spoštovanje. Pogreb bo v sredo popoldne ob 15. Bodi mn ohranjen blag spomin! — Novo telefonsko zvezo med Zagrebom In Sušakom so izročili včeraj prometu. V Zagrebu se nova proga spoji s progo Beograd-Zagreb. — Direktni vozovi Pariz. Vladivostolc Mednarodna železniška konferenca je sklenila upeljati direktne vozove med Parizom in Vladlvostokorn, ki so vozili že pred vojno. Sklenjeno je, da 6e ti direktni eks. presni vozovi upeljejo v najkrajšem času. Vožnja is Pariza v V i adi vos tok bo trajala 13 dni. Iz Pariza bo vlak odhajal vsak četrtek, iz Vladi v os toka pa vsako sredo. — Lov občine Cerklje ob Krki se bo oddal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let, . j. za Čas od 1. januarja 1926 do 31. de* cembra 1930 in sicer dne 29. decembra 1925 ob 9. uri pri sreskem poglavarju v Krškem. Dražbcni pogoji se lahko vpogledajo do dneva dražbe med uradnimi urami pri src* skem poglavarju v Krškem. — Spopad med »Or«nno« In »flaoao« v Splitu. O priliki nedeljske svečanosti povo-dem odkritja, spominske plošče hrvatskemu kralju Tomislavu Je prHlo v Dubrovniku do ostrega spopada med člani »Hanao« in »Orjune*. Pred mestno hišo se je zbralo večje število orjunašev, ki so demonstrirali. Demonstracije je tu policija udušlia, a so se ponovile na drugih krajih. Med obema skupinama je prišlo do krvavih spopadov. — Proces prod črnogorskim odmetnikom. Na Cetlnju je pričel v soboto 12. L m. velik Proces proti 23 črnogorskim odmetnikom, ki so obtoženi 27 zločinov umora, 5 težkih telesnih poškodb In 67 raznih dragih kažnjivih dejanj. Odimetniki so med dragimi napadli lansko leto vlak na progi Bar-Virpazar. Pri tem napadu so ubili 8 orožnikov in 7 vojakov in med civilisti tudi bivšega črnogorskega poslanca Marka S i m o-novica. Po preči tanju zelo obširne obtožnice Je bii najpre'e zaslišan glavni obtoženec Gjorgje Kustodič. Ta je med drugim Izjavil, da je imela akclia odmetnikov tudi političen cilj obnoviti neodvisnost Crne gore In da le zato to akcijo financirala tudi Italija. Glavni organizator te okcije le bil vojvoda Plamenac Izjavil Je dalje, da nI pravično, da mora on. sam sedal nositi glavno odgovornost, dočim se glavni krivec vojvoda Jovan Plamenac svobodno sprehaja in dobiva še plačo od države. Njegova izjava ni Imela za željen ega učinka, ker le znano, da vojvoda Plamenac nt organiziral razbojniških če* ' —c Velika n—rt)lu a vojaškim zrakoplovom. Zadnjo soboto J« pri Baov&iču v Boki Kotorski padel ▼ mor j« vojaški ara. koplov s tremi piloti, ki so vsi utonili, ozir. s« ubiti. Ponesrečeni so MU: narednika Fr. Guardian in Jos. Zupančič ter podnarednlk Julij Petrik. — V nedeljo 20. t m. se vrši žrebanje loterije Jugoslovenske Matice. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles Iz znamenite francoske tvornice »Peugeot«. Srečke ž 10.— Din so naprodaj po vseh ljubljanskih trafikah, v Tiskovni zadrugi, in sicer samo še do 18. L m.; v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova uU 7/H tudi še do 19. t m. Kdor Jih še nima. naj si jih pravočasno nabavi. — Dre osebi sta se zadušili v soboto ponoči v Dobu pri posestniku po domače Starem. Ko sta šli zvečer dekli spat, sta postavili na sredi sobe lonec, napolnjen z žeriavico, da bi tako ogreli mrzlo spalnico. Drugo jutro so obe našli mrtvi. Zadušili so Jih plini, ki so se razvijali rt žerjavice. — Opozarjamo na današnji inserat glede okasionelne prodaje briljantnih m bisernih nakitov. Jos. Eberle, Ljubljana. Mestni trg 17. 109l/n Iz Ljubljane — Trgovme na kraljev rojstni dan. — Gremij trgovcev v Ljubljani poziva svoje člane, da v Četrtek dne 17. L m v znak proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra zapro trgovine v času službe božje, t j. od 10. d i 11. dr>po'dne. Načeistvo. — Na rojstni dan NJ. Vel. kralja 17. t m. bodo banke zaprte. V sredo pred rojstnim dnevom t. j. 16. decembra In na božični večer 24. decembra Pa bodo banke poslovale od 8. do 14 — Iz mapstratne službe. V seji gerent* skega sveta dne 12. t. m. je bil na svojo prošnjo trajno upokojen podravnatelj gosp. Ivan Lavter. — Poziv mladeničem, rojenim l 1904 in 1905. V svrho izpopolnitve stalnega vo» linega katastra pozivlje ljubljanski mestni magistrat v mestu stanujoče mladeniče, ro* Jene L. 1904 in 1905, da se pridejo zglasit do 28. decembra 1925 ob navadnih uradnih urah v Galetovo hilo. Mestni trg 2A., soba it. 21, kjer jih bodo uradoma vpisali v stal« ne vo//ne imenike. S seboj jim je prinesti policijsko zg'asnico. Istotam se vpisujejo tudi vojaki, ki so letos odslužili svoj rok. — Mflorad Rajčevič v LJubljani. Včeraj se Je zgiasil v našem uredništvu znani novinar m književnik g Mitorad Rajčevič. ki Ima za seboj zelo bogato in zanimivo preteklost. V »Balkanu« so izhajali svoj čas skozi celo leto njegovi potopisi Iz Afrike, ki so vzbujali med srbsko javnostjo splošno pozornost. G. Rajčevič je prepotoval malone ves svet Prvič se je napotil okoli sveta L 1910 in sicer preko Italije, Švice, Francije/ Anglije, Nemčije, Belgije, Holandske. Švedske. Norveške, Rusije, Japonske, Kitajske, Indije m Perzije v Palestino. Hotel se Je napotiti v Ameriko, pa ga jc prehitela balkanska vojna. Kot Iskren parrijot se je takoj vrnil v Srbijo, da izpolni svojo vojaško in državljansko dolžnost. L. 1923. je bil demobiliziran in še istega leta je odpotoval preko Carigrada v Rusijo, odtod v Ameriko. Kalifornijo, na Kubo, v Panamo, Kolumbijo, Peru, Bolivijo, Ekvador, Čile, Argentinijo, Paraguav, Uruguav in Brazilijo. Svoje potovanje okoli sveta je moral zopet prekiniti, ker je izbruhnila svetovna vojna, ki ga je klicala na branik ogrožene domovine. Tretjič !n zadnjič je odpotoval iz Beograda v decembru 1922 In sicer zopet preko Carigrada, Palestine in Zare v Afriko. Na tem potovanju Je ostal do Julija 1924. ko se je vrnil preko Italije v Beograd. Na zadnjem potovanju si je ogledal Egipt, Sudan, Ugando. Karajo, Zanzibar, Tanganiko. Kongo, Mozambik, Južnoafriško Unijo, francoski Kongo, francoski Sudan. Maroko in Alžir. O svojih potovanjih je Izdal v cirilici knjigo, ki je že razprodana. Nedavno Je izšla druga njegova knjiga »Iz vroče Afrike« v latinici. S potovanj okoli sveta Je prinesel dve spominski knjigi, v katerih je zbral podpise raznih državnikov, politikov Ln drugih javnih činiteljev iz vseh delov sveta, koder Je potoval. G. Rajčevič obvlada seveda več jezikov, ker bi mu bilo sicer potovanje zelo otežkočeno. O Ljubljani m Sloveniji se Je izrazil zelo pohvalno, u— Najnovejše bluze, otroške In damske obleke, priporoča KrištofJč-Bučar, Stari trg — Agrarni interesent je na ljubljanskem Barju se opozarjajo, da je v mestnem go* spodarskem uradu javno razpoložen izkaz prosilcev za drva ter stavbni les in sicer do 23. decembra 1925 med običajnimi urad* nimi urami. Vsak agrarni interesent ima v tem času pravico napravljeni izkaz pregle* dati in vložiti eventuclne pritožbe. — Na koncertu, ki ga priredita pod okrfllem rilharmonične družbe ljubljanska brata Rihard In Ladislav ZI k a ter konstr-v atorljskl profesor Janko Ravnik, je druga sporedna točka svetovnoznana Rihard Straussova Sonata v es - duru za gosli In klavir. Delo, ki ožfva svetovni sloves. Izvajata Rihard ZI k a In Janko Ravnik. Interesantno Je. da sta oba umetnika to delo že skupno javno izvajala in sicer pri produkciji praškega konservatorija kot absolventa tega zavoda. Takrat je bila češka kritika o obeh gojencih polna najlaskavej-ših besed in priznanja. Brez dvoma le. da sta se oba umetnika od tega časa pa do danes bistveno Izpopolnila In da bo sedal užitek, ki ga bosta nudila s svojim izvajanjem, se veliko popolnejši kakor pa Je bil takrat v Pragi. Rihard Strauss je molster modeme instrumentacije in eden najrepre-zentativnejših skladateljev sedanje dobe. Sonata Je njegovo mladostno delo. ko še nI bil preplet s hinemodernimi harmonliamL Toda že takrat se je pokazal Strauss kot izrednega mojstra ter le to delo napisal ta* ko dovršeno, da ga lahko In s ponosom štejemo med najlepša dela glasbenih kisikov. V sonati se drži skladatelj vseskozi strogega forma sonate, melodija pa ie v nlej Izredno lepa In tekoča, tako da lahko to delo imenujemo nrav) toev leno ta in bla- goglasja. Prepričani smo, da bode po m en n ta koncert v letošnji sezoni dogodtk prve vrste z Izrednim pmetniškim užitkom. Pred-predaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert sam se vrši v Fi'harmcjini dvorani v sredo ob 21. zvečer. — Mraz v Ljubljani. Danes ob 7. zjutraj _6o C. Opoldne — 4o C. Večinoma megleno. — Slovensko lovsko društvo v Ljub* Ijani nas prosi, da bi objavili naslednje vr* stiče: V zadnjem času je opažati na ljub* ljanskem trgu razno divjačino, glede katere obstoja upravičen sum, da prihaja iz rok lovskih tatov. Da se prepreči prodajo dlvj jačine, ki izvira iz neupravičenega ali ta* tinskega lova, se bodo po nalogu mesmega magistrata pustile preko trošarinske črte v mesto samo one pošiljke divjačine, ki bodo krite s potrdili pristojnega županstva, da izvira divjačina iz upravičenega lova. Pošilja ke ki ne bodo krite s tozadevnimi potrdili, e bodo zaplenile, proti krivcem pa se uve* de kazensko postopanje. — Društvo »Treznost«. Redni sestanek abstinentskega društva »Treznost« v Ljub* Ijani se vrši danes, v torek dne 15. t. m. ob pol 19. uri v higijenski točilnici na velesej-mu. Dnevni red: I. Predavanje: »Alkohol in žena«, (dr. Mikič), 2. o praznovanju SiL vestrovega večera. — Odbor. — Opozarjamo ponovno na današnje predavanje, ki ga priredi v balkonski dvorani Kazine ob 20. zvečer češkocIov. - ju-gosl. Liga v Ljubljani o ČeSkih kopališčih. Predava gosp. dr. A v r a m o v i č. Predavanje Je združeno s skioptičnimi slikami v barvah in obeta b:ti zelo zanimivo, zato pričakujemo obilne udeležbe. Vstop je vsakomur prost. Vabimo na to predavanje zlasti one, ki se nameravajo udeležiti vse-sokolskega zleta v Pragi. — Narodna knjigarna«-, v LJubKan!, Prešernova ulica 7. razprodaja vsled pomanj-kanla skladiščnih prostorov zalogo »Ljubljanskega Zvona« ln sicer letnike: 1S92. 197. 1903. 19M, 19"5. 19^6, 1907, 1908. 1909. 1910, 1912. 1913, 1914 in 1915. Cena za vsak letnik Din 60- — Pri naroČilu vseh 14 letnikov 25^ popusta. Razprodaja se tudi zaloga Prešernovega albuma. Cena Din 20. Po znižanih cenah se oddalo tudi vse knjige lastnega založništva. Na zahtevo se pošlje cenik. Knjižnicam In knitearnam se pri veČin naročilih dovolijo še posebni popusti. Pri zunanjih naročilih se računa poštnina posebej. |080fl — Težko pričakovani Roblnsoro Crn-soe, dos'ej najobširnejša slovenska Izdaja, v mojstrski prireditvi Vladimira Levstika, je doHskan in izide te dni. Cena ie v pri-n.eri z obsegom skraino nizka ln znaša 2S dinarjev za nevezan, 32 Din za vezan Izvod, po pošti 3 Din več. Naročila sprejema že zdai založništvo Klelnmayr & Bamherg, drulba z a z. v Ljubljani. Od 16. t m. da-I"e se bo dobila knllga po vseh boljših knjigarnah. Priporočamo jo kar najtopleie za božična in novoletna darila! 2000 — Smučarji! Brate ln sestre »mucarje, člane sokolskih društev, vabi na važen razgovor, kf se bo vršil v torek, dne 15. decem bra ob 8. uri zvečer v prostorih Jugoslovenskega Sokolskega Saveza (Narodni dem), Miroslav Ambroži č, načelnik J. S. S. 2086n — Na Miklavževem večera društva »Atene« je Miklavž nagradil gospo dr. Tavčarjevo z zlato uro - zapestnico In gdč. Nežiko Omerzovo s kolesom. — Društvo n Atena«. — Pogrešana dvojica. Dne 11. t. m. Je Izginila l doma (Jenkova ulica) nekoliko slaboumna. 581etna Frančiška Kralj, upo. kojena delavka tobačne tovarne. Od Istega dne pa pogrešajo tudi 661etnega Fr. Ovna, ki jo stanoval na Cesti v me*tnl log. _ Mica Kovačeva skozi okno. V noči 2. t. m. je prenočeval v Kajfeževi go. stilni v Florjanski ulici neki okrog 241etni mladenič — baje neki Iv. Slavko Iz Štajerske — zjutraj pa pobegnil skozi okno zapustivsi 114 Din neporavnanega dolga. — Pohotnež. Oružoištvo Išče kletnega rudarja Jožeta Lev ca, doma Iz Blago, vice, ki je zakrivil v Dobrovi pri Kostanjevici postldivo na neki 71etnl deklici. — Zatekel se ]e mlad lovski pes z znamko 259. SliŠf na Ime »Tref«. Prosi se ga oddati pri F. K. Kalser, puškarju, §elen-burgova ulica- 1092 Llnbllfliiska parola Ljubljana, 14. dec. Uradna poneverba pri občini v Cerknici. Obtoženi Danimir Vidma jer se je v teku nadaljne razprave zagovarjal na denarne stiske in na dejstvo, da se je njegov tast v Grahovem že v naprej zavezal, da bo poravnal vse event nastale primanjkljaje pri cerkniški občini, kar je tudi storil. Porotniki so vprašanje gkde uradne poneverbe zanikaii z 10 glasovi, nakar je bil Vldmaier oproščen. (Zagovornik dr. Ad-iešič.) Ljubljana, 15. dec Senatu predseduje viš. sodni svetnik dr. M o d i c, votanta sodni svetnik dr. Gradnik In okrajni sodnik Kralj, državno pravdništvo zastopa starešina dr. Ogoreutz, zagovornik dr. S v I g e 1 j. MLAD TAT. Šele lSIetni Matija Po t u Še k iz Reke. pristojen v Dev. M v Polju, brezposelni delavec, ie že na glasu tatu Iz navade. Bil je Že dvakrat kaznovan zaradi tatvine. To pot imajo porotniki ž njim pos a. Obtož.iica mu očita celo vrsto novln tatvin. LenSnjo spomlad je bil par mesecev sluga pri trgovki Clzi Bfrnatovič v Ljubljani. Ko je nekoč čistil pieproge v sobi podnajemnika Tomo Popovića. je temu ukradel iz no^Te omare srebrno uro in zlat prsta. Uro je zastavil za 48 Din. prstan pa prodal za 63 dinarjev. Sredi julra t. 1. Je ukradel v Tur-kovi gostilni v StreHški ulici natakarici Marici Skendrovi škatljo cigaret in pest drobiža, skupna vrednost približno 65 Din. Večjo tatvino pa je izvršil dne 12. septembra t. 1. v gostilni Marije Novakove v Mostah, kjer ie pri belem dnevu smuknil v spalnico in vzel Iz nočne omarice srebrno moško uro z verižico, iz nekega kovčega Pa dve srebrni verižici. Na omari za obleko ie iztaknil nato ključ od blagajne »VVerthelm«, blagajno odklenil, pobral denar. Jo zopet zaklenil ter previdno in ne-opaženo zapustil hišo. V blagajni ie dobil 19.650 Din. Obtoženec trdi. da je bilo kakih 4000 Din manj. ker ni natančen v svojih računih. Z ukradenim denarjem si ie kupil obtoženec kolo za 2900 Din. a ea ie baje se isti dan naprej prodal za 2500 Din. Razun tega je nakupil še več drugih stvari. 130 dinarjev je tial, kakor vsako soboto, svoji materi za hrano, 14.000 Din pa je zavil v neko cunjo in skril pod zaboj v domači drvarnici. Uro in tri verižice je vrgel proč, da bi ga stvari ne Izdale. — Marija Novak ie tatvino drugi dan opazila in takoj osumila ln ovadila obtoženca, ki je usodnega dne prišel v gostilno ter gledal skozi okno na cesto, češ da nekoga pričaku:e. V resnici pa je čakal le na ugodni trenotek, da je mogel smukniti v spalnico. Ko 4so ga aretirali, je tatvino takoj priznal. Pri njem so dobili le 960 Din Jn zlat prstan, ki ga je kupil za ukradeni de. r. Pri hišni preiskavi so res našli v drvarnici zavitek s 14.000 dinarji. Vsega skupal je bilo Novakovi vrnjenih 15.180 Din. tako da trpi le še 4370 dinarjev škode. Obtoženec vse tatvine priznava uprav cinično. — Porotniki so vprašanje prvih treh tatvin zanikali, ker je bila Škoda povrnjena, soglasno pa so potrdili vprašanje glede tatvine pri Novakovi. Ker le tudi državni pravdnik Priporočal, naj se pri odmeri kazni upoštevajo olajševalne okolnosti (zanemarjena vzgoja, mladost, obečane poboljšanja). Je bil Potušek obsojen na izredno nizko kazen 15 mesecev težke ječe. V kazen se mn vštejejo še triie meseci preiskovalnega zapora. PONEVERBA PRI »ČEHOSLAVUI« NA JESENICAH, že trikrat je bila razpisana porotna obravnava proti Nikolaju VV e b r u, a se je vselej izločila, oziroma preložila. Obtoženi Nikolaj Weber. rojen 187& v Brodu na Sa- vi, pristojen v Ljubljano, pravoslaVne vert oženjen, zasebni uradnik v Zagrebu, je bi* od 9. septembra 1921 do 18. februarja 1924 nastavljen na Jesenicah kot vodja filljalkc mednarodne transportne družbe »Ćehosla-vija* ter «e v tem času poneveril 52.512 Din zaupanega mu denarja. Obtoženec ie Imel prvotno 1500, pozneje 2000, a od leta 1923. dalje po 3000 Din mesečne plače, toda relativno lepa plača mu ni zadostovala, temveč je začel poneverjati tudi denar svoje delodaialke. Obtoženec se je namreč leta 1919. ločil od svoje prve žene. s katero je Imel pet otrok, prestopil v pravoslovie ter se znova poročil. Za nepreskrbljene otroke iz prvega zakona je plačeval nazadnje po 1000 Din mesečno. Obtoženec je dvigal pri bankah na račun zastopane podružnice večje in manjše zneske, ki lih ni vknjižil. Poznere je tudi opustil vknjiževanje raznih zneskov, ki so bili podružnici nakazani, da so do razkritja nepoštenih manipulacij dosegli poneverjeni zneski zgoraj označeno svoto. Denarnih primanjkljajev, ki so na ta na* čin nastali in se množili vedno višje, n* mogel več prikrivati. Lvidel le, da bo moral slej ali prej neupravičeno zase porabljen: denar vrniti. Ker pa tega vsled velikega zreška n! mogel storiti naenkrat, ie hotel začasno prikriti poneverbo denarja z na-pačnirr.i vpisi v trgovske kniige. oziroma s tem, da od Julija 1923 dalje posameznih prejetih zneskov sploh ni vpisal. Obtoženec se zagovarja, da ie primanjkljaj nastal že v prvih letih in da so bili napačni in no-manjkliivl vpisi v tvrdkine trgovske knjige le sredstvo za to, da bi začasno prikril poneverbo v upanju, da sčasoma poravna na svoio pregreho ter pozneje popravi tozadevne tvrdkine knjige. Glede nekaterih napačnih vknjižb se obtoženec zagovarja — v olajšanje svojega dVanja — da ie posamezne zneske pozabil vkntižltl ali pa da je z nevknjiženimi zneski kril izdatke za družbo In za svoje lastne izdatke. Pri kon» troli podrjžnice se Je ugotovilo, da obtoženec splou ni Imel posebne hlaca.ine za tvrdkln denar, terrveč ie Imel lastn? In tvrd-kln denar pomešan. Sredi meseca februarja je pos'ala tvrdka na Jesenice knjigovodjo Ped gornika, da napr-.vi bilanco. Pri ten so prišle na dan vse poneverbe. Obtoženec Ima vsepolno izgovorov. Med drurjm trdK da »e izplačal carinskim in ^eicT-^TJrvfm uslužbencem najmanj 15.000 Din nagrad, za kar pa nima nobenih dokazov In tudi n1 imel v to od svole rvrdke nobenega pooblastila. Obtoženec bi z isto pravico lahko trdil, da je ves dokazani prlmaniklaj porabil za darila. Obtoženec ie Škodo deloma povrnil s tem. da je založil tvrdki zlatnino svoje žene, v vrednosti 30.000 Din. Ker pa je storil to šele potem, ko ga ie orožnKtvo že zas'edovalo zaradi teh poneverb. Je bil kes prepozen. (Oh sklepu li<;ta obravnava Še traja. Izid priobčimo jutri.) Iz Geija —c Trlglavanski ples se bo tvrštl v Celju v Cellskem domu dne 6. februarja. —c Sestanek SDS za Celje - Okolico se bo vrši v četrtek ob 20. uri pri Neradu v Gaberju. —c Razpisano ravnateljsko mesto. Razpisan 'e natečaj za ravnateljsko mesto na celjski realni girrrt? t. ProSnje ie vložiti do 15. januarja Pri velikem županu v Maribora. —c Sodniški Izpit je napravil tukajšnji avskultant g. Janko M ti 11 e r. —c Podporno društvo za revne očeice na državni realni gimnaziji v Celja Ima svoj občii zbor 21. t. m. ob 16. uri v zbor nicl gjrr?nayjift Stran 4. •> L O v TNMCI naru U« dm 16 decembra 1923. «tev 285 Gospodarstvo Prispevek za delavsko zavarovanje (Referat tajnike cfr. Ivana Plessa na ple* nar ni seji zbornice za trgovino, obrt in industrijo z dne 11. decembra 1925.) Na nezgodnozavarovainih prispevkih se ie do 30. oktobra 1925 predpisalo 26 mihjo-no"? 432.706 Din. Od te svote je bilo vplačanih 22,874.232 Din, od katerih se je doslej cdkazalo Osrednjemu uradu v Zagrebu 10,551.000 Din. Od ostalega se je uporabilo dostej 6,283.435.02 Din za zgradbo ambula-torija v Ljubljani. Nova stavba za arnbuia-Jorij na Miklošičevi cesti je tedaj zgrajena ;z sredstev, ki bi se po zakonu morala oddati Osrednjemu uradu v Zagrebu, zidana je na breme nezgodnozavarovalne panoge. Boinisko zavairovama panoga pa, katero Izvršuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev sam, ie zaključila leto 1924 z Visokim deficitom, ki je pjstbno karakteriziran po svoti nevplačanih prispevkov. Koncem leta 1924 je znašal skupni preostanek na neporavnanih prispevkih izza leta 1022 dalje 22,575351.13 Din, od katerega zneska odpade samo na bolniško zavarovanje 16 milijonov 290.305.25 Din. Jasno je, da povzročajo tako ogromni zaostanki pri vplačevanju za redno poslovan ej velike ovire in da je tu dolžnost delodajalcev, da zado-srte svojim obveznostim v kolikor so nesporne. Sodno izterjavanje zaostankov samo zahteva, po informacij ah, ki smo jih &>• '"bili od Okrožnega urad za zavarovanje delavcev, polno zaposlitev 10 uradnikov. Pri rednem plačevanju prispevkov bi to delo odpadlo m bi se s tem prihranilo 10 delavnih moči. Zbog nerednega plačevanja se Je moralo uporabiti za tekoče izdatke tudi suficit v iznosu 7 milijonov, ki je preostal od prejšnjih okrajnih bolniških b'again, s čemer se je doslej izgubilo že mnogo na samih obrestih. Znižanje upravnih stroškov je v tem pogledu tedaj odvisno tudi od delodajalcev samih, ki bi morali z ozrrorn na skupne interese svoje obveznosti po možnosti točno izvrševati. Sodelovanje interesentov je v svrho znižanja izdatkov zavarovanja neobhodno potrebno tudi pri pobijanju simtilantstva. Postavko, ki prav močno obremenjujejo finančni položaj Okrožnega urada in katere bi se moglo in bo tudi moralo znatno znižati, tvorijo dajatve na hranarmi, ki znašajo pri nas 38 % celokupnega čistega predpisa. V drugih socijalno še naprednejših državah znaša ta odstotek kemaj 30. Za znižanje tega odstotka na statistično dokazani in upravičeni minimum rti bilo potrebno znižanje dajatev, ampak je tu iskati od- pomoči predvsem v omejitvi slmulantstva, kjer bi morali v odlični meri sodelovati tudi interesenti sami. Stroški za zdravljenje in nego zob znašajo 3 */« celokupnih predpisanih dajatev za bolezensko zavarovanje. Po striktnih določilih zakona o zavarovanju delavcev in le ta so za nas merodajna, bi bilo dopustiti samo zdravljenje zob, nikakor pa ne tehnično nego kakor drago plombiranje in drugo. Vsaka druga širša interpelacija zakona, ki nalaga socijalnomu z zavarovanju stroške, ki morejo resno ogrožati celotno stavbo zavarovanja, ne bi smela biti dopustna v smislu zakona, katerLga intencija je. da zavaruje samo slučaje bolezni. Tudi bi bilo, da se preprečijo primeri izkoriščanja socijalnega zavarovanja uvesti da-j so karenčno dobo za predpogoj na pravico zdravljenja zob in sicer minimalno za čas enega leta. Praksa kaže, da pade prav neznaten odstotek stroškov na zdrav .j .nje zeb na poklicno delavstvo, kj se poslužuje pomoči zobozdravnika samo pri faktični oo-tezni, ampak da gre tu le za prehodne delavce in delavke, ki se zavarujejo samo z namenom, da zavarovanje izkoristijo za zdravljenje zobovja. Z uvedbo daljše ka* reučtie dobe bi se primere takega Izkoriščanja brez dvoma znatno omejilo. Drugi primer, kjer je dana prilika, da se tudi zbog kratke karenčne d~oe institucija socijalnega za var o van a j v prav nevarni meri izkorišča, so porodniške dajatve, ki znašajo pri nas 20.26 •/• in ki dosežejo na primer v sosedni Avstriji, kjer stoji razvoj socijainega zavarovanja najmanj na isti stopnji, kakor pri nas, komaj 5 */o. Po zakonu ima zavarovanka pravico do porodniških dajatev dva meseca pred in dva po porodu. A karenčna doba, to je doba tekom katere mjra biti članica zavarovana, da ima sploh pravico do porodniških dajatev, znaša pri nas samo 3 mesece. Pri daljši karenčni d.>bi kakor jo imajo druge države in kakor jo imajo pri nas tudi rudarji, kjer znaša 9 mesecev, bi se dalo porodniške stroške, ki obremenjujejo bilanco socija'ne-ga zavarovanja za 100 % več, nego je to po zanesljivi statistiki utemeljeno, bi se dalo primere izkoriščanja socijalnega zavar> vanju znatno omejiti. Upoštevati je tudi. da gredo po današnjem zakonu stroški zdravljenja nezgod prve 4 tedne na račun bolniške panoge, utemeljeno pa je le, da gredo od prvega dneva nezgode na račun nezgodne panoge, ki ie finančno močnejša. V gornjem bi bih* navedeni samo v glavnem razlogi, ki bi, ako bi se jih primerno upošteval », morali omogočiti tudi pri obstoju M-danjega zakona znižanje bolezenskih prispevkov na 4 %. Kar se tiče prispevkov za nezgodno za- varovanje je njih neprimerna višata v glavnem posledica sistema kapitalnega kritja, na katerem sloni naše nezgodno zavarovanje m ki zahteva ogromne svote. Ne samo, da je v gospodarskem cziru riskantno vpo-rabljati ta sistem v času, ko je naša valuta še šibka, ampak je tudi nesocijalno. da se obremenjuje sedanja produkcija hkratu z velikimi svotama, ki bi se mogle porazdeliti na dajšo vrsto let. Nadomestitev čistega sistema kapitalnega kritja z mešanim sistemom, k< mbiniranim z nakladalnim kritjem se mora pri reviziji zakona neobhodno osvojiti, da se znižajo prispevki na znoslji-vo mero. Tudi je nujno potrebno, da se temeljito revidirajo nevarnostne tabelice, ki ne vpoštevajo posebnosti posamnih strok in ki z;asti krivično obremenjujejo malo obrtništvo. Na podlagi gornjih izvajanj je g. referent predlagal, da se 1. Ponovno zahteva temeljito revizijo zakona r zavarovanju delavcev pri čemer se je opirati na izkušnje, d bij ene pri dosedanji praksi m osvojitvi principe najdule- ?* ^t-jše upravne decentralizacije, pri" cto mešanega kritja v nezgodnem zavarovanju In uzakoniti potrebna jamsua, da se socijalno zavarovalne institucije ne bodo izkoriščale brezvestno. 2. Pozvati potom stanovskih organizacij gospodarske kroge, da svojim obvezna strm glede plačevanja že zapadlih zakrit'h prispevkv v interesu celokupnosti čimprej zadostijo, da se s tem ne obremenjuje zavarovanja po nepotrebnem. To in ono —g Agencija Narrdne banke v Dubrovniku. 1. decembra je bila otvori ena v Dubrovniku agencija Narodne b^nke, ki je druga v naši državi (prva je bila otvorjena lani na Sušaku). V dstvo Se bilo poverjeno dubrovniški Trgovski banki. —g Odprava 1 odstotka takse pri državnih dobavah. S L januarjem se razveljavi naredba, glasom katere je bilo treba plačevati v fond za ustanovitev uradniških zadrug taksa v znesku 1 odstotka. Uradniški fond ie dobil doslej okrog tOO milijonov dinarjev. —g Dohodki in izdatki državnih železnic V fht. letu 1924—1925, t j. od 1. januarja 1924 do 31. marca 1925 so znašali dohodki državnih železnic 1.812,235.662 Din, izdatki pa 1.255.168.225 tako, da je znaša-1 prebitek S57.167.437 Din. —g Naša udeležba na razstavi v F»-laieifiB. Trgovmsko ministrstvo pripravi z aktivnim sodelovanjem poljedelskega ministrstva ves materijal za razstavo naših izdelkov v Piladelfiji. Zadevni kredit znaša 1,970.000 Din, in sicer za poljedelstvo 950 tisoč, za generrino direkcijo vod t milijon, za zadruge pa 20.000 Din. Naša država razstavi v prvi vrsti razne poljedelske pridelke. Tako zna samo maharadža V Londonu se mudi te dni imeniten gost — maharadća iz Lahore, o katerem smo že poročali Maharadže so v Indiji to, kar so Kriti v Evropi nekoč cesarji in kralji Njihova moč je malone neomejena. Odvisni so samo od Anglije in še to ne v vseh pogi^d.-h. Kot kavalirji se radi oglasijo pri svoji pokroviteljici in tako ie poseul tudi iahorski maharadia London, da pokaže Angležem svole bogastvo. In pripetilo se Je, da je nastopil maharadža kot pravi kralj. Markiza Salisburg je priredila dobrodelni koncert, na katerega je bil povabljen tudi maharadža. Inditski mogotec je povabilo z dostojanstvom sprejel. Prireditev se je spremenila v sestanek uz i višjega angleškega plemstva. Markiza Sal.sburg je sama stregla gostom. Po dvorani je nosila košarico z raznimi porcelana s t. mi igračami, ki jih je prodajala v dobrodelne svrhe. Stopila ie tudi pred maharadžo, ki si ie izbral neko malenkost ter jo plačal tako bogato, Ja so vsi strmeli. Okrog markize m maharadže se je zbrala družba odličnh gostov, ki so radovedno pričakovali, kakšeo bo efekt markizine ponudbe. Maharadža Je segel malomarno za pas — bil je v indijski narodni noši — In naenkrat se je zaiesketaio v njegovi roki ostro bodalo. Kaj naj pomeni to? Za hip se je polastila radovedne družbi groza. Pa vendar ne namerava Azija t vpričo vseh umoriti markize ? Ne, sledilo Je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Azijat si je odrezal z bodalom rob levega rokava, ki je bil ves posut z dragulji, ter sa smeje ponudil markizi. Vredaio^t draguljev znaša več tisoč angleških funtov. Indijski despet je dal s tem lep primer evropskim bogatašem, ki pri dobrodelnih priredi rvah kaj radi stiskajo svoje tisočake tako, da reveži pogosto ne dobe od njih rriti pare. z roko ukaže, da mu mora pustiti vot prosto. Ako takoj ne uboga, kriči Hindn nanj iz polnega grla in Paria stooi v stran, najmanj kakrh deset korakov. Cestokrat mora stopiti v vodo, samo da se ogne Hinduju. Paria ne sme nki v trgovino. Ustaviti se mora precej daleč pred bazarjem, kjer misli kaj kupiti. Na vogalu ceste Čaka m pokliče trgovca ter mu pove, da hoće riža m drugih stvari. Obenem pokaže z roko na kamen, kamor je položil denar Trgovec pride na cesto, vzame denar, ga preštete in potem prinese blago, katero dene na kamen. Paria pohiti po svoje kupljene reči nt Izgine, kolikor mogoče hitro. Ako trna kaj prodati, kake pletenine, jerbase itd., jih položi na rob ceste, ki vodi na tre tn iz primerne daljave j m ponuja na prodaj. Zadovoljen pa mora biti « tem, karkoli mu kupec odšteje na kamen. Tako živi 50 milijonov Indijcev v strašnem splošnem zaničevanju. Se veljajo Izreki starega zakonodaj ca Manu, po katerih imajo Paria bivat! izven krajev, nosijo na) obleke mrtvih, svoje jedi na! zajemajo Iz razbitih posod, tavajo naj neprestano okoIL Neben človek, ki hoče vršiti svojo dolžnost, ne sme ž njimi občevat. Sicer :a zakon na papirju ni več v veljavi, toda izvaja se Še vedno v polni merL Paria so izključeni iz vsakega pouka, iz vsake izobrazbe. Delajo, kjer kal dobe, beračijo, posesti nimajo nobene. Strašno je življenje v bedi in smradu, umazani hodijo okoh' in včasih jedo cek> mrhovina Njinova vera je nizko stoječe poganstvo. Vrši se sicer zadnje čase precejšnja dobrodelnost in angleška vlada se tudi trudi, da bi ublažila obstoječe razmere, toda predno se bo v tem pogledu res kaj poznalo, poteče še si!-no mnogo Časa. Paria v Indiji Nad 50 mHijonov ljudi živi v Indiji, ki nosijo ime -Paria*. Njihova kožna barva Je bolj temna, dočim imajo drugi rodovi nekoliko svetlejšo barvo. Njihovo obleko tvori kratko preko ledij vrženo sukno najna-vadnejše vrste: nezadostno je celo napram najslabši obleki revežev med Hindujci. Držati se morajo kot najnižji sužnji. Pred vsakim Človekom, ki ni iz njihovih vrst, se morajo umakniti, priklanjati se moralo na levo in desno, svoja usta zakrivajo z roko, sploh gledajo, da ne pridejo z drugimi ljudmi v nJkafc stik. Radi hodilo ob morskem bregu ali čez nizko obrežno gorovje, z gozdiči zaraščeno. Gibljejo se v ozadju rižnatega polja po raznih krajih. — Okoli vsakega takega polja je nasip v svrho namakanja. Ako se mu bliža Hmdu, se mora Paria umakniti. Ze od daleč mu prvi nogavic a žigom (n znamke (rdeče, modro a!! zlato) „ključ" da ie prepričate, kako en pat traja kakor Štirje pari drugih. Dobivajo m v prodaia!n*h, Nogavice brez žiga .ključ to ponarejene. ts* v — AngleŠkozruski odnosa ji. Angleška vlada jc v spodnji zbornici izjavila, da jc storila v*e za. odstranitev obstoječih ovir glede normalnih odnošajev s sovjetsko Ru* sijo, da pa ne stori več nobenega nadalj« nega koraka, dokler RuMja ne priznap rija« teljskega razpoloženja Anglije. Originalne {prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga« Selenburgova ulica štev. 6 Telefon *t 830 'C na* najbeij.i đomaei tntormaćni zavod ima v vseb mestih zanesliive t>overitn»ke daje in formacije o vsem, posebno pa se o tuitfvpem stanju denarnic aavodov. trgov Bko ■ industrijskih pod'eti« ra ptHratnth oaeb -ove informacije so t»čoe. izčrpne in bi^e s« nahaja v vuka Kaiadiica nI H_ Beograd -*n* 'elefon »e 6-2.% a brzojavni nas! Arjns LMikuš tu i! j (juri tvtjf ntofi «t2s km m tet 1*1* tot ter lortasaiaji ptic FfJRntt 9 Htliijtfl HDP * WP Potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubi oče in soprog, gospod Franc Lipah posestnik In trgovec danes ob V26. z utra< mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 16. decembra t. 1. ob 15. uri. D O BRUN JE pri Ljubljani, 14. decembra 1925. Žalujoča soproga in otroci. Najstarejša slovenska pleskarska in Hrarska delavnica Ivan Briceli, Ljubljana OsMtsta cesta 15 hi Gospesvetski c 2 (tfvoriicc kaverna „Evropa") se priporoča. — Izvršitev točna. Mali ogć'GSi, kt siuli/o v posredovalne in socitatne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Naimaniši znesek Din «5*—. 3Uali ogfcsi Zemtoe, dopisovatife ter ogtasz strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din J-—. Naimaniši znesek Din lir—. *S Mihe cene zmerne. 27L IIHHIIMHMMHI Vsak dan namočena P0LEN0VKA s- dobi 4862 <3u i jptfrjalHi trgovini rib L ubijana. Gradište St 7 ggggggj BS5B3B5S5ŠEB 4921 - Lepo darilo za božič e nov kloonic ki ga lahko kupi« pol ceneje kot drugje. — Ogle* g1- bogat« zalogo na^modoraoliita« naffino'i h, kakor ««di preprostih klobnko* pri Jos. Pok nasl. A. Jsmnik, Wwi M in Uradnik, popolnoma izvežban \ carinjenju — išče službe *-7 Ponudbe se prosi pod C arlnski ^deVIarant 4872« na upravo «Sl. Naroda* Potnik manufakturne trgovine, dobro vpeljan — išče službo pri večji trgovini kot potnik. — Dopisi na upravo jcSIov. Naroda» pod «Zaupnost'4S°°i». Absolventinp trgovske sole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in ste* rog-afije — iSče začetno službo. — Ponudbe p~>d *Stalno'4894» n* upravo «S!ov. Narod 1». Vne'jan potnik za Slovenijo sprejmo 2a* strpstvo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^ por «Uspeh/4914». t 49/5 Knji<*oYodp- koresDon<*ent 7 večletno prakso — sprejme službo za dopol* dreve. — Pon'dbe poa •Spretnost/4913» na up.. •Slov. Na~odst». Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani naznanja, da je njegov mnogoletni član, gospod dr. Vučina Anton okroinl zdravnik v Trtica amrl v petek, 11. decembra 1925 v starosti 69 let, in bil v nedeljo, 13. decembra ob mnogobrojni udeležbi hvaležnega občinstva in kolegov položen k večnemu počitku na tržškem pokopališču. Ohranimo ga v prijaznem spominu! Ljubljano« dne 16. decembra; 1925. Za i>roda}?rco galanterijske stroke sc oriporoca mlada, pr'dm n zanesljiva gospodična, — Ponudbe sc prosi po« Tcin*ar' ,r73« na uprav *Slov. Naroda». Gozdar, 53 let star. oženjen, z d-žavnim izpitom, sio» venščine in nemščine zmožen, verziran v vseh na nogah gozdarstva, išče sh žhe. — Naston tauoi ili pozneje. — Pon* dbe pod «Go7dar/4874r>. na *Januar/4*>73» na upravo upravo «SIov. Naroda*. P na pravo «Slov. Nar.». SfoHoroHJa Mirna stranka "S" , »- zanu. n .* nevanic m eno sobo in p-.:iklinami — za stano* vanje 2—3 sob s pritiklU nami. Plača dobro, e\. ti di vnaprej za par let nafemn:no. — Ponudbe pod «Točnost 4869» na upravo «SIov. Nar.». IdoUuli Lokal pripraven za brivnico v i testu na prometnem kraju se išče v najem. —-Ponudbe pod vBmmica 4897* na upravo »Slov. Naroda*. Za pisarno •e išdeta v I. nad t^opji &{' pritličju dve sobi. — Ponudbe pod »Stalna na» jemnina;230/L» na upra* v~> «Slov. Naroda». Mlad mož v aran v zakonu, želi do? pisovati v svrho znanstva z vdovo ali ločeno ženo: irklmčcnc niso samoa stojne gospodične. — Na premoženje te nc gleda — Dopisi i poloim na* slogom pod «tBožič/4S96T> na upravo «*S!ov. Nar.t>. Kazno Družabnik s kapitalom Din 31.000 želi prTstoo't* k ' :bro idoči trgovini. — Ponud« be pod <*Dru '»nik/4850» na upravo «Slov. Nar.*. Lekarna dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska :e» sta 6 — priporoča želodčno tinkturo katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila s~ točno izvr» Šujejo. 205/L DoDisovanm «Tajna l{ubav» Želim zvedeti podrob» rosti. 4924 Vsak dan sveže cvetje ima cvetličarna P. &/* wenct Sv. Petra cesta \t. 33 — ter se priporoča za izdelavo šopkov, ven« cev, raznih košaric m aranžmajev. —Postrežba točna in reelna. 4832 Prodam: drsalke Stev. 28, moško obfeko. zims'o suknjo, igrače ogleda'o itd. Naslov v upravi lista. 4880 h. MUC i B. KKMDR plotHar mercijalna družba. Ljub. liana, Bleivveisova cesta 5t. 18. 199 L Dvokolesa, otroški vozičk*. šivalni stroji — se sprejmejo v popotno popravo in pre* novo za poni kl janje in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (po* sebni oddelek) cTRIBT* NA» F. F. L., tovarna dvok-les in otroških vo« *<čkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 227 L Okasionelno kupite %JmW ra^i zmanjSanja prevelike zaloge: briliantne bisere zlatnino ure, srebrna namizna in jadilna orodja pri jos. Etoerle vmm, nm\ m i j. Urejuje: Josip Zagaađfe mm Za aNaiodno tiskarno^; Fsaa Jeaersek. — Za ftnaeratoi del UsU; Oton Chriatot. — Vsi v Ljubljani