List 33. Imenitnost apna za kmetijstvo. Velika škoda za kmetijstvo je, da moč apna gospodarji še tako malo poznajo, in da je apno le bolj zidarjem kakor kmetovavcem znano. Apno ima na nekterih zemljah in za nektere sadeže toliko rodovitnosti v sebi, da je potreba od njega našim umnim gospodarjem kaj več povedati, ker smo prepričani, da nam bo marsikteri zato hvaležen. Preden jim pa lastnosti in dobroto apna bolj na drobno razložimo, jim hočemo kratko povestico povedati, ki smo jo brali v nekih starih bukvah od leta 1799, v kterih gosp. Beker pripoveduje, kako v okolici Tarandski na Nemškem kmetje že blizo 70 let, kar so najdli veliko apnenika v tistem kraji, z živim apnom gnoje polje svoje. „Da so naši kme-tovavci" — beremo v omenjenih bukvah — »najdli cele sklade apnenika, se je razlil pravi blagoslov božji čez njive njih. Nekdaj je v okolici ti, zlasti na bolj goratih krajih, žito kaj revno bilo; kar pa njive gnoje z apnom, rase veselo in rodi obilo, da je kaj. Apnence žgd neprenehoma apno, in vendar ga nikdar nič ne ostaja, — tako se tergajo kmetje za-nj. V nekterih krajih je scer pregovor, da z apnom gnojiti naredi premožne očete pa uboge otroke, in res je, da za vsako zemljo ni apno koristno. Al v naših krajih, kjer imamo debelo ilovco, še nikjer nismo kakšne škode po apnu zapazili, čeravno že gnojimo ž njim veliko veliko let. Za nas je apnenik zares zlat rudnik". V vsih kmetijskih rečeh razsodijo skušnje naj več. Skušati pa se v tacih zadevah mora na več strani in povsod umno in natanko, in skušnje se morajo enekrat ponavljati, ker vreme ni vsako leto enako. Vse druge skušnje ne veljajo nič in le motijo in zmešnjave delajo, da nazadnje gospodar ne ve: komu bi verjel. Na Saksonskem se je leta 1848 oglasilo 26 kmetijskih družb, ki so bile vprašane za razodetje v njih krajih napravljanih skušinj, ktere so bile naznanjene v ondašnjem kmetijskem časniku. Niso bile vse v vsem enoglasne; vse pa so terdile to-le: i. apno je na težki, debeli ilovnati zemlji neizrečeno dobro; za lahko zemljo ni, ker na taki malo zda ali celo nič; . 2. posebno dobro je apno za take zemljiša, v kterih je dosto g noj ca ali korenin in druži h ostanjkov od poprejšnih sadežev; zato je posebno dobro na preoranih celinah ali ledinah, senožetih ali deteljših itd.; 3. naj več izda pri ogeršici, detelji, grahu, grahori, bobu in krompirju; vendar tekne tudi žitom. 4. na oral Cj°'0 P°U& se Sa P° lastnosti bolj ali manj debele zemlje potrebuje od 36 do 80 centov, kteri zaležejo potem za 6 do 9 let; 5. prevečkrat z apnom gnojiti ni dobro, ker se rodovitnost zemljiša po preobilnem apnu zmanjša, sosebno, če se z živinskim gnojem premalo gnoji in se kmetovavec le na apno zanaša; 6. apno naravnost z živinskim gnojem mešati, ni dobro; 7. tudi ni prav apna štupati po njivi ob deževnem vremenu, ali ga pustiti po njivi predolgo raztrošenega ležati in ga ne kmalo podorati; 8. kolikor bolj globoko in dobro preorje kmetovavec njivo svojo in kolikor bolje jo gnoji z dobrim živinskim gnojem, toliko manj je treba njivo apnovati. Ni tedaj prav, če kmetovavec zmiraj eno mero apna na svoje njive deva. Apno je v primeri z živinskim gnojem za njive to, kar je vino ali žganje v primeri z mesom za moč človeka; z vinom se scer človek začasno okrepča, stanovitne in delj časa terpeče moči pa mu ne da, — in odtod izvira pregovor kmetovavcov, da apno „naredi premožno stariše pa uboge otroke", to je, hipoma si veliko pridela na njivi, ki je z apnom pognojena, čez leta pa oslabi, ako se ne gnoji tudi z drugim gnojem, ki ji bolj stanovitno moč daje. Tudi s soljo ali s poprom se da dobro primerjati. Kakor sol ali poper spodbada želodeor, da mu jedila bolje teknejo, — tako spodbada tudi apno, če pride na pravo zemljo, da so zemljiša rodovitniši. Al želodec ne bo s samo soljo ali s samim poprom zadovoljen, če bi le soli in popra dobival, in druzih jedil ne. Z drugimi jedili pa skupej tekne sol ali poper, kakor tudi kozarček vina človeškemu želodcu kaj dobro. Ravno tako apno ne more brez druzega gnoja polju stanovitne rodovitnosti dati. (Dalje sledi.) — 130 — List 34. Imenitnost apna za kmetijstvo. (Dalje.) Apno — to je, živo ali žgano apno — je velika dobrota za kmetijstvo. To je tako gotovo, kakor amen v očenašu. In vendar ga ta hvali, uni pa graja, — kako to? zakaj so si skušnje nasproti? Ta zastavica se da prav lahko uganiti. Kakor ni vsak gnoj za vsako zemljo, tako tudi je z apnom. Kdor ne pozna lastnosti apna, — kdor misli, da apno mora na vsaki zemlji dobro storiti, tak je ne bo z apnom nikoli prav zadel, in če jo prav zadene, se je mu le primirilo po sreči. V vsih kmetijskih rečeh je uma in prevdarka potreba, da se vsaka reč prav opravi, scer naj boljša reč pride ob dobro ime, in namesto da bi se hvalila, se zaničuje, pa le po krivem. Da se tedaj lastnosti živega apna do dobrega spoznajo, in da naši kmetovavci zvejo: kdaj in kako je apno koristno, jim hočemo to reč natanko razložiti. 1. Živo^ žgano apno je v vodi raz topljivo, nežgano pa se celo malo da raztopiti v nji. o funtov (5 liber) vode zamore scer le en kvinteljc apna popolnoma raztopiti, to je, se ž njim nasititi, — al ta mervica je že zadosti, da se rastline, kterim le zlo zlo stanjšane rudninske stvari teknejo ali hasnejo, previdijo s tisto merico apna, ktero v sebi prekuhati zamorejo, ako je stanjšana z vodo. Ker v ti meri z vodo nasiteno apno lahko na vse strani zemljo prešine, tedaj zamore tako apno celo svojo moč po zemljišu hitreje razširjati, kakor pa vsaka druga sorta nežganega apna, kakor sta, postavim, lapor ali kreda, ki se še le raztopiti dasta po gnojcu (Humus) in po ogelno-kislini, ki pride na dan, kadar gnojec razpade. V 100 funtih čistega apnika (Kalkstein) je 56 funtov apna in 44 funtov ogelno-kisline. Kadar apno žgemo, izženemo ogelno-kislino iz apnika, in kakor hitro apno ob ogelno-kislino pride, ki ga je mečila in mu vso ojstrost jemala, postane apno ojstro, razjedljivo, tako rekoč, nova huda stvar. Čisti apnik te ne bo nikdar opekel, ker ogelno-kislina njegovo ojstrost zvezano derži — in mu še poverh tega tudi il, pesek, železo in druge primešane reči razjedljivost tolažijo. Kadar pa je apno žgano bilo, je po ognju zbežala mila ogelno-kislina, in apno je sedaj toliko ojstreje in bolj razjedljivo, kolikor bolj je samo na sebi, prosto dru-zih, gori imenovanih primešane (ila, peska itd.), kterih ogenj pregnati ne more. Iz tega se tudi lahko vidi, da ni vsak apnik za apno enako dober. 2. Živo ali žgano apno je po svoji natori enak potašlju ali pepelu. Vse te stvari pa imajo silno poželjenjese sprijemati s kislimi stvarmi ali s kislinami. Kodar koli zadenejo na kislino, se berž združijo in zedinijo ž njo, in iz tega edinstva postane čisto nova stvar, ki ni več kislina, pa tudi lugasta stvar ne, ampak je nova sol, ki ne cika več na nobeno poprejšno stvar. Da bode to vsakemu popolnoma jasno, vzemimo kos krede in primerno mero hudičevega olja (žeplene kisline); kaj ne, da hudičevo olje je razjedljivo, kamor kane kapljica? Vlimo pa hudičevega olja v primeri na kredo, — zašumela bo ogelnokislinaiz nje, in ostala nam bo v skledici rujavkasta raztoplina, ktero smemo v roko vzeti in nas ne speče več — to je: g i p s, ki se je naredil iz apna krede in ž njim sprijetega hudičevega olja. Ko smo tedaj iz tega lastnost živega apna spoznali, da grabi po kislinah in jih v-se jemlje, pojmo na polje. Dobra zemlja ne sme kisla biti. Kjer je kisla zemlja, rastejo kisle rastline, ali če niso kisle, so saj manj vredne od druzih. Res je scer, da nekoliko kislobe se dela z gnojcem v vsaki zemlji, ali ž njim se razvezuje iz gnoja tudi amonjak (tista stvar, zavolj ktere gnoj svoj smrad ima), in ta amonjak se združuje s kislinami in jih kroti. Ker pa tega amonjaka s premalo gnojem premalo na njivo pride, ali če je zemlja sama po sebi pre-kisla, kakor na močirnih zemljišihitd., tam je treba krotiti kisline z lugastimi stvarmi, tedaj je apno na tacih zemljiših neprecenljiva dobrota, ker apno popiva kisline in je dober kup. Kmetovavci! ali ni veiiko vredno, da to vemo? Zdaj že poznamo eno dobro lastnost apna. (Dalje sledi.) List 35. Imenitnost apna za kmetijstvo. (Dalje.) Kakor lug v perilu razjeda tudi živo apno kožo rok, in če bi jih delj časa v apnu ali v lugu imeli, bi jih razjedla. Ravno takošno moč pa ima apno tudi do druzih živalskih in rastlinskih stvari, česar se je že marsikter kmetovavec z nevoljo prepričal, če je apno ali delj časa tudi gips v žakljih imel,— kakor cunje , so šli žaklji saksebi. Na enako vižo razdeluje apno tudi na polji korenine, listje, slamo in druge stvari, ako ga po-treseš po njivi. Apno tedaj, zlasti v težki debeli zemlji, ktere zrak ne more lahko prešiniti, spod-bada vse gnojne stvari na njivah, da začno hitreje in do dobrega razpadati, trohneti ingnjiti. Pri gnjijenju rastlinskih stvari pa se ločita ogelna kislina in amonjak od njih, od kterih je znano, da sta tisti imenitni živež, kterega koreninice iz zemlje serkajo,' da žita in drugi sadeži veselo rastejo. Po tem takem bi kdo utegnil misliti, da je apno tak gnoj, kakor je živinski gnoj in vsak drug gnoj. x\l to pa ni. Med tem, kar navadno gnoj imenujem, in pa med apnom je ta velik razloček, da živinski gnoj in druge rastlinske ali živalske stvari, ki jih navadno med gnoj štejemo, imajo gnojivnomoč same v sebi, — apno pa samo po sebi nima gnojivne moči, ampak gospodari s tujim blagom, ki ga na njivi najde, namreč s parstjo in kar v parsti najde. Te stvari pa, ki jih najde na njivi, napade s svojo razjedljivostjo, jih raz-dene in razkroji, da postajajo hitreje gnoj in so hitreje živež rastlinam. Iz tega tedaj vsak lahko zapopade, da, ko drug gnoj njivam zares gno-jivno moč dajejo nam apno prav za prav jemlje, zato je resničen pregovor: da apno bogatega gospodarja, otroke njegove pa uboge dela. "----------------------------¦——------------ ... . • ^Xi 1 • I ^ ___ 138 Zdaj bo tudi vsakemu umnemu kmetovavcu očitno, da apno ni gnoj vselej in za vsako zemljo dober, in da je gotova resnica, ako ga ta hvali na vso moč, uni zametuje in graja. Vsaka reč se mora natanko poznati, da ne mahamo le po eni strani! Razun na težki in leni zemlji, ki nima nič pravega življenja v sebi, bo apno zavolj svoje raz-jedljivosti na vsaki zemlji kaj dobro storilo, ktera ima dosti rastlinskih ostanjkovv sebi, namreč korenin, listja ali druzega gnoja, — zato ima na novinah in celinah iz gojzda, spašnika ali se-nožeti v njive preoranih, inna zemljiših, kjer je šota (Torf), in na močjrjih, če so poprej posušeni bili, kaj veliko moč. Če hočemo narediti, da nam kaka mlada rastlina prav hitro na kviškogre, pognojimo jo z živinskim gnojem in potrosimo ta gnoj z apnom: vidili bomo tako rekoč rastlino rasti; tako hitro bo šla na kviško. (dalje sledi) List 36. Imenitnost apna za kmetijstvo. (Dalje in konec.) Živo apno pa razjeda in razdeva tudi p a rs t inkamnje; zato je njegova moč velika, da parsteni deli zemljisa razpadejo in kamniti se spar-stene. Ker v težki ilovnati zemlji take stvari same po sebi le počasi sparstene, ker v taki zemlji zrak ne more lahko do njih in se iz gnojca tudi ogelnokislina težko nareja, je lahko zapopasti, da v ravno takošni težki zemlji je živo apno velika dobrota, da se potrebno sparstenenje hitreje do-verši; iz tega pa se tudi razvidi, da za lahko zemljo ne more biti tako dobro. Vsaka rastlina ima nekoliko apna v sebi. Če v kakošni zemlji ni dosto apna, zastajajo rastline v svoji rasti. Po tem takem za-more z apnom njivo gnojiti tudi za to dobro biti, da dobivajo rastline tisto merico apna, kterepotrebujejo, da veselo rastejo. Večidel imajo zemljisa toliko apna v sebi, kolikor ga je potreba rastlinam v živčž, in kjer kmetovavec svoje polje dobro gnoji. se zsmore večiy da ne more apna pomanjkovati, zakaj v živinskem gnoju pride toliko apna v zemljo, da vsega tudi naj obilniši pridelki iz njive po-vžiti ne morejo. Vsaka njiva, ki se pridno obdeluje in dobro gnoji, ima od leta do leta več apna v sebi. Vendar so nektere rastline, ki ga več iz zemlje jemljejo kakor druge; tako ga naj več potrebuje detelja in tobak , potem sočivje in oger-šica, potem pesa in krompir, potem seno', in naj manj žita. Zato uče vse skušnje, da se apno naj bolj prileze de tel ji, tobaku, so čivju in oger-š i c i. Apno rahlja zemljo; za tega voljo je apno tako koristno težki zemlji, da v zrahljano se za-more zrak lože vrivati, kteri napravlja, da se lože vse sparsteni, kar je v nji in se kisanje v nji zader-žuje. Da pa zemljo zrahljati zamore, se ve da je potreba obilnega apna na njivo. Apno popiva amonjak iz zraka in zader-žuje tistega, ki se napravlja v pognojeni zemlji,— je tedaj tudi od te strani koristno. Žgano apno pa popiva tudi ogelnokislino iz zraka in zemlje, in se združivši ž njo se spreminja potem v ogelno-kislo apno, ki ni več tako razjedi ji vo in ojstro, ampak je bolj milo. Je tedaj velik razloček med unim in tim apnom, unega (ojstrega, živega) je moč veliko večja, kakor milega ogelnokislega, ki je enak laporu ali soldanu. Kadar se apno gasi, se sprime s 3 funti čistega apna 1 funt vode in potem imamo 4 funte v prah razpadenega ugas ene ga apna. Ce se apno s to mero vode gasi, je prav; taka apnena moka je lepo rahla in se da lepo zmešati z zemljo. Ce je vode preveč, ni apno dobro ugašeno; če je je pa premalo, tudi ni prav. Vselej je pa treba njivo, ktera je bila z apnom poštupana, berž povleči in pomešati sparstjo, da apno ohrani večjo moč, zakaj, če leži raztrošeno pod milim nebom, se napije ogelnokisline iz zraka in pride tako ob svojo moč. Da naj se pa apno s sognjitim gnojem še le v zemlji zmeša, smo že povedali.