Poštnina pavšallraoa.
JU ,
^O./4-V $ #-
Strokovni list z« povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List Izhaja 20. vsakega meseca.
Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20 —polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din.
Cena inseratom: */« strani D 5'— vključno davek.
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ue vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-■■ 1 ■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■- -----------------------------------
Štev. 1.
V Ljubljani, 20. ianuaria 1928.
VABILO
na
XIX. redni občni zbor
Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani,
ki se bo vršil
.
v ponedeljek, dne 30. januarja 1928 ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. Fran Kavčiča v Ljubljani, Karlovška cesta, Privoz štev. 4,
po sledečem dnevnem redu:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju Zveze v letu 1927.
4. Poročilo o računskem zaključku za preteklo leto in proračun za leto "1928.
5. Ustanovitev Samopomoči, poročilo o predpripravah, čitanje pravil in njih odobrenje ter določitev časa s pričetkom delovanja in druge eventualije.
6. Protest proti načinu določevanja skupin pri odmeri točilne takse.
7. Resolucija za odpravo pavšalnega plačevanja takse na računske lističe.
8. Protest proti previsokim avtonomnim dokladam na državno trošarino in na gostilničarsko obrt sploh.
9. Raznoterosti.
Zadruge imajo pravico na vsakih 20 članov poslati po enega zastopnika na zvezin občni zbor. Prosimo tedaj, da ne bi ostala ni jedna zadruga nezastopana, ker je občni zbor tisti naš parlament, na katerem se mora iznesti vse neprilike na dan in podati smernice organizaciji za bodoče delovanje.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1928.
Načelnik
Fran Kavčič.
Protestna resolucija ljubljanskega gostilnica rstva.
Na izrednem občnem zboru dne 28. decembra 1927 v restavracijskih prosto* rih Zvezde zbrani gostilničarji in kavar* narji mesta Ljubjane so soglasno skle* nili podati ministrstvu financ v Beogra* du v zadevi sklepov Oblastne skupščine v Ljubjani naslednjo protestno
RESOLUCIJO
Sklepi ljubljanske Oblastne skupšči* ne glede pobiranja davščin na nočni obisk javnih okrepčevališč, takse na plesne prireditve in oblastne doklade k državni trošarini na opojne pijače reže« jo tako globoko v interes gostilničarske obrti in nalagajo temu stanu toliko od« govornosti ter grozijo k neizmernemu poslabšanju obrata te panoge, da smo primorani izreči k temu sklepom naj od* ločne j še proteste, katere s tem podaja* mo z zahtevo in prošnjo, da visoko Fi* nančno ministrstvo podvrže tozadevne sklepe Oblastne skupščine ljubljanske strogi reviziji in preureditvi v nasled* njem smislu:
1.	100 odstotna doklada na trošarino od vina naj se vsekakor zniža na 50 od* stotkov, kakoršno je sklenila Oblastna skupščina v Mariboru. To pa vsekakor zato, ker bi 100 odstotni povišek dokla* de na trošarino osobito v Ljubljani z do* sedanjimi občinskimi dokladami, držav* nimi taksami, davščinami in režijskimi stroški povišal ceno temu potrebnemu življenskemu predmetu okroglo na 5 Din pri litru, tako, da bi malo da ne same davščine in doklade presegale nakupno
ceno tega blaga. Konzum tega predmeta j se zaradi neznosnih davščin in doklad že dandanes tako rapidno zmanjšuje, da ogroža vinogradništvo in gostilničarstvo j v njega eksistencah in gotovo tudi nika* kor ni na korist državnim finančnim do* hodkom.	*	.j
2. Smo proti temu, da bi se ta doklada na trošarino od vina diferencirala na vi* na, ki se pridelajo izven Slovenije z višjo obremenitvijo kako pa domači pridelki.
3. Da se plačevanje te doklade prične I šele z dnem, ko bode zadevni sklep ljub* Ijanske oblasti odobren od Finančnega ministrstva, ker je drugače nemožno eventualno predjemanje teh doklad pre* valiti na konzumenta in bi ga morali prizadeti obrnitiki sami vtrpeti.
4. Da se na dosedanje zaloge v mestu Ljubljana, ki velja za z vžitnino, tro* šarino itd. zaprto mesto ,ne povišuje do* klada na trošarino, ker bi jo istotako moralo vtrpeti gostilničarstvo in kavar* narstvo samo, ker za neposredni konzum že nastavljenim pijačam ne more regu* lirati cen za 35 para navzgor, ter bi mos rali zopet obrtniki sami vtrpeti po 35 para pri vsakem litru vina.
Pobiranje teh eventualno dovoljenih davščin na pijače se more dovoliti isto* tako le z dnem razglasitve dotičnega odobren j a le na linijah mestnega doho* darstvenega urada, ker je za zatvorjeno mesto le trošarinska linija dotični forum, kjer se te vrste vplačevanja završujejo, ter ni pri blagu, ki je obstoječim pred* pisom in poravnavi dotičnih finančnih’ odredb zadostilo in završilo še poprav* ljati teh računov z nanovo zamišljenimi davščinami, ki merijo le na dajatve za v bodoče nikakor pa ne za nazaj.
5. Pozivno na memorandum, katerega so organizacije gostilničarstva že pred le* tom razposlala vsem v poštev prihajajo* čim faktorjem in tudi dosegle, da odpi* sujejo vse občine, ki pobirajo doklado na trošarino, 3 odstotke na usušitve, ka* lo nepravilnosti v merah in druge razne gubitke, zahtevamo istotako, da se mora tudi oblastna skupščina po tem ravnati in uvesti 3 odstotni odpis na vse mno* žine pri pobiranju eventuelno dovoljene doklade na trošarino, ker zahteva to čut pravičnosti, da ne bo gostilničarstvo pla* čevalo davščin in dajatev od predmeta, katerega naposled nikoli nikjer ni bilo.
6. Domnevane nočne takse na obisk kavaren po 1 uri ponoči naj se kratko* malo črtajo iz proračuna, ker prvič ka* vamarstvo teh ne more pobirati, ko je jasno, da se ne bo dobilo niti enega go* sta, ki bi si dal meni nič tebi nič izvleči 5 Din iz žepa v take ne dobre namene. Pravice do žepne rubežni nad gosti pa kavamar gotovo ne bo dobil ex offo. V drugo pa bi kavarne po 1 uri, ko bi se začela pobirati ta davščina, itak v hipu bile izrpaznjene in s tem je storjen zopet nov čin, ki bi oviral kavarnarstvu v za* konito dovoljenem času obratovanje v naivečjo dejansko in gmotno škodo. Ra*
di tega ta sklep Oblastne skupščine naj* odločneje odklanjamo in ne prevzame* mo nikake odgovornosti za blamažo in neuspeh, ki bo izhajal iz teh sklepov. Od* klanjamo pa odločno vsako vmešavanje pri pobiranju te davščine, ako bi se ta kljub našim protestom vendarle uvedla.
7.	K sklepu takse na plesne prireditve imamo pripomniti, da je ta postavka brezobzirno fanatična, neutemeljena, kajti ako bazira na poročilih, da se na plesnih prireditvah vršijo pretepi in po* bijanja, se to ne dogaja na reelnih mir* nih plesnih prireditvah, kakršne prire* jajo gostilničarji v svrho razveseljevanja svojih mirnih in solidnih gostov, kar je osobito v glavnem mestu Ljubljana v predpustnem času zelo uzuelno, temveč se primerjajo incidenti mogoče le po de* želi, kjer je pijančevanje med priprostim narodom radi dovoljene proste kuhe žga* nja na kmetih veliko in kar je povzro* čilo, da konzum žganih pijač precej na* rašča in radi tega treznost po deželi in na. kmetih precej trpi. Radi tega predlaga* mo, naj se tudi ta davščina podvrže pri* mememu diferenciranju, ki mirnega in korektnega razveseljevanja ljudstva ne bo obremenjevalo.
Te z dobrim prevdarkom sklenjene in zahtevane točke resolucije, prosimo, da vzamete v poštev ter da zavarujete in* teres itak že z neizmerno visokimi dav* ščinami obremenjene gostilničarske in kavarniške obrti in možnost njenega na* daljnega obstoja in eksistence.
Iz dežja pod kap.
Tako je zapisal poročevalec v Gostil* ničarja v 5. številki lanskega leta, ko je obdelaval dobrodelnost finančnega od* bora, ki je ustrezaje pritožbam naših organizacij po odpravi računskih lističev po hotelih, gostilnah in kavarnah sklenil iste res odpraviti, ali tako da jih gostilni* čar nič več ne sme zaračunavati gostu, marveč jih mora plačati iz lastnega žepa. Ta odredba je očividen udarec v obraz vsemu gostilničarskemu stanu v krajih, kjer se ta davščina zahteva Ta udarec peče že leto in dan, ter se le čudimo, da od nikjer drugje ne čujemo reakcije pro* ti temu udarcu in bo morala biti zopet Ljubljana kakor doslej še vedno — tisti edini izvor, ki bo pobunil vse gostilničarstvo za nastop proti temu brezobzirnemu sklepu finančnih oblasti. Drugo razočaranje od ravno iste strani nam je bilo poklonjeno z novo odmero točilnih taks. Po štiriletnem prizadeva* nju se je organizaciji vendarle posrečilo prepričati te merodajne sloje, da je bila prejšnja odmera taks daleko krivična ter se je doseglo, da so oblastva pristala na to, da se bo v bodoče odmerjala taksa le po množinah iztočenih pijač. Vsled tega je vladala splošna domneva, da bo odmerjenje v bodoče pravičneje in v mnogo zmanjšani meri, ker konzum vse* povsod znatno nazaduje in so vsepovsod
poslabšani obrati, kar je dokazano na* tančno po finančnih kontrolnih uradih. Te dni pa so se pričele razpošiljati pole o sedaj odmerjenih taksah in glejte čudo, da je skoraj sleherni točilec osobito po deželi stavljen v višjo kategorijo ali sku* pino, kakor pa je bil dosedaj. Od kod iz* vira ta čudež. Finančna uprava je v svoji nervoznosti, da bi bilo treba deliti ven* dar enkrat skrbi polnemu obrtniku to* čilcu ali gostilničarju po deželi nekoliko pravičnosti, izumila nov trik, kako priti do tega, da bremena tena ljudem' ne bo do olajšana. In glejte, pojavila se je nova ideja, število iztočenih pijač naj se umetno zviša na ta način, da se bo štel vsak liter iztočenega žganja za 4 litre, češ žganje vsebuje 40 odstotkov alko* hola, vino pa samo 10. Beograd je bil s tem napadom na mošnjičke gostilničar* jev bržkone zadovoljen in je to nečuve* no zamisel odobril. Informirati pa se mo* ramo vseeno še pri hrvatskih in srbskih organizacij ah,'ali je bila v ondotnih kra* jih ravnotaka izmozgovalna teorija tudi uvedena. S protesti na tak napad pa se bo začelo vsestransko tudi radi tega, ker piva, čeprav vsebuje komaj 2 odstotka alkohola, se je tudi pivo štelo za enoto enega litra. Torej pravičnost, kje si. —
Zvezine objave.
Delegaciji ministrstva financ v Ljub* ljani je podala zveza radi še vedno pri* hajajočih sporočil, da podeljevanja točil* nih pravic trgovcem še ni konec —: tole vlogo:
Kakor se glase poročila iz naših orga* nizacij, podeljuje finančna uprava ne* prestano dovoljenja branjevcem, špece* rijskim, manufakturnim in trgovcem z mešanim blagom točilne pravice za to* čenje vina, piva, žganja in vsega druzega v njih lokale, kljub temu, da je po odlo* kih višjih inštanc ugotovljeno, da nave* denih vrst trgovstvo ni zapopadeno v členu 82 pravilnika o gostilnah, kavarnah in drugih točilnicah in bi moralo biti iz* kij učeno od dodeljevanja slehernih pra* vic za točenje poživil za neposredno uži* vanje v lokalih.
Po poročilih so oblastva tem inštanč* nim ugotovitvam anlognao dosedanjo napačno razlaganje rečenih določb pra* vilnika k taksnemu zakonu že uvidela in bodo nadaljno to prakso naročile ustaviti. Ker pa kakor se poroča le še vedno do* bivajol imenovani neupravičenci dovo* 'ljenja za točenje alkoholnih pijač pod neznanimi pogoji, prosi podpisana Zve* za za blagohotno poročilo, na kaki pod* lagi so finančna oblastva podeljevala do* sedaj gori navedene pravice in na kaki podlagi zakonskih določb jih še nadalje podeljujejo.
To gomiljenje točilnic prizadeva red* ni gostilnčarski obrti uničevalno škodo, radi tega prosimo podrobnejšega poro* čila o vzrokih in razlogih tega oblastve* nega postopanja.
Na to smo prejeli naslednji odgovor: »Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljub* ljani. — Na vlogo z dne 4. novembra t. 1. št. 412 Vas obveščam, da izdaja finančno oblastvo točilno pravico v smislu čl. 6 trošarinskega pravilnika (Ur. 1. 269*83 ex 1925) vedno še le tedaj, kadar donese prosilec predpisani izprevid pristojnega obrtnega (političnega) oblastva po členu 84. gostilniškega pravilnika (Ur. 1. 268*83 ex 1925). Ker je ta izprevid obvezen za finančno oblastvo, se podelitev točilne pravice ne more odreči, če so izpolnjeni vsi pogoji.
Radi tega se morate z Vašo pritožbo obrniti na pristojnega Velikega župana, ki podeljuje krajevno in osebno pravico. Za delegata: Podpis.
Ta odgovor pač nekaj piše, gleda pa drugam. Na velikega župana, magistrat in srezka poglavarstva je šlo že zadosti tozadevnih pritožb, a ker od političnih ali upravnih oblasti sploh ni dobiti zlepa od* govora, se je šlo tudi osebno priduševat nad dotične referente in dobilo izjavo, da po dobljenih inštrukcijah morajo po* litična ali upravna oblastva na prošnjo lokale ogledovati, ne kratkomalo odkla* n j ati, marveč dajati navodila, kako se naj vse prenaredi, da bo lahko zopet ena točilnica več. — Sedaj pa sodite sami. —
Iz organizacij.
Letni občni zbor gostilničarske za* druge v Vel. Laščah se je vršil 23. no* vembra leta 1927. v gostilniških prosto* rih gospoda Koprivca v Vel. Laščah, ob 10 uri. Udeležba je bila zelo mnogobroj* na, ker je bilo skoraj nad polovično šte* vilo članov navzočih.
G. načelnik Perko pozdravi na* vzoče, ter povdarja, da je delovanje na* čelštva precej otežkočeno, ker nekateri člani mesto, da bi se zavedali skupnosti in medsebojnega podpiranja, mečejo celo načelstvu polena pod noge, omalo* važujejo načelstvene sklepe in odredbe, ter s takim ravnanjem pobijajo idejnost in veselje vsakomur, ki bi hotel zadruž* ništvu in tudi posameznim članom z marljivim delovanjem kaj koristiti. Na* števa v preteklem letu storjena admini* strativna dela v zadrugi, razne odborove seje in ukrepe, ki so se pri tem ukrenili. Zapisnik zadnjega občnega zbora se pre* čita in brez ugovora odobri. Da se zbo* rovalci o vsem delovanju zadruge popol* noma informirajo, se prečita j o tudi za* pisniki odborovih sej.
K poročilu, da sta v preteklem letu preminula člana Ivan Hočevar in Josip Hočevar, se zborovalci v počastitev njiju spomina dvignejo s sedežev.
Blagajnik g. Kavčič poda poročilo o računskem zaključku, kateri izkazuje v preteklem letu dohodkov s prebitkom prejšnjega leta vred Din 2103.—, izdat* kov pa Din 1457.—, skupnega prebitka Din 646.—. Na poročilo preglednikov gg.
I.	Hočevar in Fran Marolt, da so računi pregledani in v popolnem redu, se blaga j*
niško poročilo vzame brez ugovora na znanje. Za bodočo dobo se ponovno iz* volijo gg. Adamič kot tajnik in zapisni* kar, Kavčič blagajnikom in istotako do* sedanja revizorja gg. I. Hočevar in Fr. Marolt.
K raznoterostim poda navzoči zvezin tajnik širše poročilo o važnosti in nujni potrebi organizacij osobito v dandanaš* njih časih, ko je popolnoma tuje razume* vanje oblastnijam v tem smislu, da je treba obrtništvo pa bodisi kakoršne koli vrste jemati tudi v zaščito in ga braniti v posesti njegovih pravic, ne pa samo razglabljati, kaka bremena se bodo nala* gala posameznim strokam obrtništva, osobito pa je gostilničarstvo dandanes skoro da brezpravna panoga, ker se mu potom trgovstva na vseh vogalih postav* ljajo točilci škodljivci, česar doslej obrt* ni red sploh ni poznal. Našteva nadalje različne uspehe, ki so se potom organiza* cij dosegli in da čaka še mnogo dela za odpravo navlečenih krivic, s katerimi se hoče gostilničarstvo tlačiti ^in ugonab* ljati.
Dobro delujoče zadruge so v sijajno podporo Zveze, ki le z njimi dobiva ne* kako živi jensko kri za izvrševanje svoje zadače.
Predsednik g. Perko se zahvali vsem navzočim za številno udeležbo ter pri* poroča, da naj se v kakršnihkoli neprili« kah in z vsemi pritožbami obračajo na zadrugo, ki je vedno pripravljena za obrambo interesov svojih članov, ter zaključi zborovanje ob 12. uri.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, žganjetočnikov in izkuhar-jev za sodni okraj Kranj
Konec.
5.	Poročilo revizorjev.
G. Joško Lakner kot revizor poroča, da je pregledal blagajniško stanje ter ugotovil, da so knjige kakor priloge v polnem soglasju in vzornem redu ter predlagal absolutorij in pohvalo g. Rici Mayrju. Predlog je bil soglasno sprejet.
6.	Volitve zadružnega načelstva-
Načelnik g. Ručigaj prekine občni zbor za 5 minut v svrho dogovora oz. sporazu ma o kandidaturah.
Po preteku 5. minut otvori načelnik zopet občni zbor. K besedi se oglasi g.
Miro Peterlin ter predlaga, da se voli z vzklikom za načelnika g. Jerneja Ručigaja in za namestnika g. Ivan Gašperlina. Predlog je bil soglasno sprejet.
Dalje predlaga g. Miro Peterlin v zadružno načelstvo oz. odbor sledeče člane: gg. Franc Juvan, Olševk, Jernej Bozman, Britof; Joža Pravst, Prebačevo; Anton Križnar, Stražišče; Franc Vozelj, Kranj; Mihael Velkavrh, Preddvor; Franc Brulc, Kranj; Ivan Jenko, Cerklje; Ivan Papler, Besnica; Franc Oblak, Zapoge in Rici Mayr, Kranj. Predlog g. Peterlina se sprejme soglasno.
Za namestnike predlaga g. Križnar sledeče člane: gg. Franc Konc, Cir.čiče; Ivan Šuštaršič, Klanc; Ciril Mayr, Kranj; Ivan Graiser, Klanc in Franc Kristanc, Šenčur, ki se soglasno izvolijo.
Za pregledovalce računov oz. revizorjev sta bila na predlog g. Ciril Mayrja soglasno izvoljena gg. Joško Lakner, Kokrica in Franc Kuralt, Predosle.
K slučajnostim se oglasi zvezin tajnik g. Pintar, pozdravlja predvsem zborovalce imenom »Zveze« ter ugotovi z zadoščenjem številno udeležbo, kar znači izborno stanovsko zavednost. Toplo se zahvali tudi vladnemu komisarju gosp. dr. Zobcu za zagotovilo, da bo tudi v bodoče podpiral stremljenje našega stanu in preide potem k obširnemu referatu. Kot prvo točko navaja delovanje zveze, ki stremi vedno za izboljšanjem našega stanu. V podrobnosti omenja akcijo, ki ima svoj cilj, da definitivno razčisti vprašanje točenja v špecerijskih trgovinah. Tozadevno ima zveza že ugodno rešitev, vendar se zadeva zavlačuje radi rekurza trgovcev in se radi tega definitivna prepoved še ni uradno objavila. Glede komisijskih ogledov gostiln pojasni stališče zveze. K tej točki se oglasi tudi vladni komisar, ki prečita tozadevni pravilnik in navaja tolmačenje odredbe s strani obrtne oblasti. Nastalo je nekoliko nesoglasja, katero izravna g. Rici Mayr s predlogom, da se v konečno odločitev pooblašča odbor, ki naj se sestane k seji v pondeljek 7. novembra- Predlog je bil soglasno sprejet Nato nadaljuje g. Pintar svoje poročilo o vseh korakih, katere je napravila zveza v olajšanje davčnih bremen, občinskih doklad itd. Izvajanje zveznega tajnika je vzel občni zbor z zahvalo na znanje.
Ker se k slučajnostim nadalje ne oglasi nihče k besedi, zaključi načelnik ob 16.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon 2*73.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
uri 30 minut lepo uspeli občni zbor, ter se zahvali za udeležbo vsem članom in članicam, osobito pa vladnemu komisarju g. dr. Zobcu in zveznemu tajniku g. Pintarju.
4-----------
Ul. vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih.
V mariborski oblasti se je na 14.895 ha vinogradov pridelalo vina:
1925 393.635 hi, t. j. ha ca 26 hi,
1926 117.645 hi, t. j. ha ca 8 hi,
1927 135.272 hi, t. j. ha ca 9—10 hi.
V sodnem okraju Ormož, v katerega sredini leže Ivanjkovci, se je pridelalo leta 1927 na 1617 ha vinogradov 16.170 hi vina, kar odgovarja 10 hi na ha. To je vsekakor že lepa količina. Z name« nom, da seznani vinske producente iz centra ormoškega okraja z vinskimi kupci, je Vinarska zadruga »Jeruzalem* čan« r. z. z o. z. v Ivanjkovcih-priredila dne 7. decembra 1927 že III. vinski se* jem in razstavo vin ormoško s ljutomer* skega izvora. 55 vinogradnikov je pri* javilo za sejem! in razstavo 149 vin let* nikov 1921 do 1927. Vinskih vzorcev pa je bilo vposlanih 144. Vsa vina so bila pred sejmo*m oziroma razstavo glede kvalitete po posebni strokovni komisiji ocenjena (Kočevar, Žmavc, Zupanc, Za* bavnik). Sortnih vin je bilo 87, vin iz mešanih nasadov pa 57. Sortna vina so bila na razpolago: rumeni šipon, laška graševina, drobna graševina, zeleni sil* • vanec, beli burgundec, rulandec, muši* katni silvanec, muškatni demascenec, traminec, muškatelec, modri burgundec, kabernet in portugalka. Vina iz mešanih nasadov sestoje iz navednih sort; v glavnem pa iz šipona. Manjši vinograd* niki vin niso sortirali, ne zato, da se jim to ne bi izplačalo, nego samo zato, ker je pridelek bil tudi letos zelo skromen. Večji posestniki pa imajo večinoma sor* tirana vina.
Ocena vin je v splošnem izpadla ugodno. Če upoštevamo, da je komisija izločila iz sejma le en vinski vzorec zbog sumljivosti, da mu je primešana šmar* nica, je to znamenje lepega napredka glede zatiranja in pobijanja samorod* nic. Dosti je k temu pripomogla letos tudi pozna slana, ki je v nižinah s šmar* nico temeljito obračunala.
Pri oceni pomeni 6 najboljšo kako* vost sortnih vin, pri vinih iz mešanih nasadov pa pomeni 4 najboljšo kako* vost. Neocenjena so ostala vina, dru* gače dobra, ki pa tačas nagibajo k poru* javelosti, kozličenju ali pa taka, ki niso kazala izrazitega sortnega značaja.
Razstavljalcem, katerih vina so do* segla oceno 5 odnosno 6 pri sortnih vi* nih in 4 pri vinih iz mešanih nasadov, so se priznale diplome in sicer:
1. Hintze Karolina v Ptuju za ruland* ca in laško graševino, letnik 1927, pri* delanega v Jeruzalemu:
2. Zmazek Franc v Mariboru za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pride* lan v Rinčetovi grabi;
3. Polak Vinko v Ivanjkovcih za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pride* lan v Stanovšaku;
4. Kočevar Franjo v Središču za ši* pon, laško graševino, beli burgundec, muškatnega silvanca in muškatni dama* scenec, letnik 1927, vse pridelano v Kaj* žaru;
5. Petovar Marija v Ivanjkovcih za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Ivanjkovšaku;
6. Dr. E. Schwarz v Ljutomeru za ši* pon in laško graševino, letnik 1927, pri* delana v Grezovčaku;
7. Tomažič Juri v Veličanah za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pride* lan v Voličanah;
8. Brodar Štefan v Ormožu za zeleni silvanec, letnik 1925 iz Železnih dveri, za kabernet, letnik 1927 iz Temnara, za modro portugalko, letnik 1927, iz Lit* morka, za modri burgundec, letnik 1927, iz Litmorka, za muškatnega silvanca, letnik 1927, iz Kajžare in Gomile, za beli burgundec, letnik 1927, iz Koga;
9. Kuharič Ludovik v Ormožu za ze* leni silvanec, letnik 1927, pridelan v Stanovšaku;
10. Sigmundt Ludvik pri Svetinjah za vino iz mešanega nasada, letnik 1926 in 1927, pridelan pri Svetinjah, za beli burgundec, letnik 1927, za rumeni šipon, letnik 1926 in 1927, za laško graševino, letnik 1926 in 1927, vse pridelano pri Svetinjah;
11. Zavratnik Franc v Gradcu za vi* no iz mešanega nasada, letnik 1927, pri* delano v Jeruzalemu;
12. Suffin Alfred na Dunaju za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pride* lano v Vinskem vrhu;
13. Zorzini Adolf v Gornji Radgoni za beli burgundec, letnik 1927, pridelan v Brebrovniku;
* 14. Dirmayer Otmar v Ormožu za vino iz mešanega nasada, letnik 1925 in 1927, pridelana v Vinskem vrhu, za ze* leni silvanec, letnik 1925 in 1927, za laš* ko graševino, letnik 1925 in 1926 in za drobno graševind, letnik 1925, 1926 in 1927, vse pridelano v Kajžaru;
15. Potorc Rudolf v Ormožu za laško graševino, letnik 1927, pridelan v Stro* zotini;.
16. Stajnko Ana iz Ljutomera za ru* meni šipon, letnik 1927, pridelan v Bro* brovniku;
17. Potovar Lovro v Ivanjkovcih za laško graševino in beli burgundec, let* nik 1926 in 1927 in rumeni šipon, letnik 1927, vse pridelano v Jeruzalemu, ter za laško graševino, letnik 1927 iz Sve* tinj;
18. Starmon Adolf v Ormožu za beli burgundec, letnik 1927 .pridelan v Lit* merku, in za laško graševino, letnik 1927, pridelano v Litmerku;
19. Simonič Stanko pri Svetinjah za rumeni #šipon, letnik 1927, pridelan pri Svetinjah;
20. Simonič Marija v Ivanjkovcih za beli burgundec, letnik 1927, pridelan v Jeruzalemu;
21. Lukman Ivan v Krčevini za vino iz mešanih nasadov, letnik 1927, pride* lano v Kajžaru;
22. Šef Franc v Ormožu za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pridelano v Vinskem vrhu.
23. Benediktinski samostan Admont v Gornji Radgoni za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan pri Želez* nih dvorih;
24. Plepelec Anton v Brodišču za vi* no iz mešanega nasada, letnik 1927, pri* delano v Vrablovšaku;
25. Rajh Katinka na Moti pri L juto* meru za muškatni silvanec, letnik 1927, pridelan v Jeruzalemu;
26. Schwab Antonija v Celju za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pride* lano v Pavlovskem vrhu;
27. Puklavec Anton v Mariboru za laško graševino, rumeni šipon in zeleni silvanec, letnik 1927, pridelano v Jeru* zalemu;
28. Kosi Anton v Središču za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pridelano v Vrablovšaku;
29. Mestna občina Ljutomer za vino iz mešanih nasadov, letnik 1927, pride* lano v Gomili in Brobrovniku;
30. Wegscheider Miroslav v Pušencih za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pridelano v Pavlovskem vrhu;
31. Magdič Ferdo na Cvenu za vino iz mešanih nasadov, letnik 1927, pride* lano na Kalvariji in Litmerku;
32. Dijak Jurij v Ljutomeru za vino iz mešanega nasada, letnik 1927, pride* lano v Litmerku;
33. Dr. Adam Ban v Ormožu za laš* ko graševino, rumeni šipon in rulandca, letnik 1927, pridelano v Jeruzalemu.
III.	Vinski sejem in razstava v Ivanj* kovcih zopet beleži lep uspeh. Priredi* tev nam je pokazala pravo sliko o stanju vinskih zalog, ki so z ozirom na dve ne* posredno si sledeči skrajno slabi vinski letini, danes zelo majhne. Lansko leto je bilo v tem pogledu bolje, ker smo imeli leta 1925 kvantitativno dobro vin* sko letino, toda zaloge iz leta 1925 so danes skoro popolnoma izčrpane. Vina iz leta 1926 je tudi zelo malo. Končna slika je ta, da nam tekoče konzumno le* to vina ne bo preostajalo skoro nič, kajti oziraje se na letošnjo produkcijo vina in število prebivalstva mariborske ob* lasti, pride na osebo samo 21 1 vina, do* čim je konzum vina na glavo in leto pri nas v splošnem večji. K temu je še kva* liteta letošnjega vina skoro brez izjeme izborna, kar gotovo splošni konzum po* spešuje. Vinogradnikom in vinskim tr* govcem je priporočati, da vzlic temu položaju s cenami ne pretiravajo, da se splošni konzum ne preorientira drugam, kajti ena sama bogata vinska letina bo položaj zopet popolnoma izpremenila.
I. Zabavnik, s. r.
Ustanovitev Vrhovnega obrtniškega sveta.
Z bliskovito naglico se svet preobraža; kar je bilo včeraj novega, je danes zastarelo, vse hiti naprej in vsak posameznik se mora prilagoditi temu grandioznemu gibanju — napredku. Kdor ne sledi, tega svet pohodi! Kakor mora vsak posameznik hoditi po stopinjah, ki mu jih riše čas, tako mora tem bolj stan, kot močna veja v državni enoti, budno paziti, da spravlja svoje interese v sklad z javnim življenjem. Regulator in predstavnik stanovskega zastopstva v državi pa so stanovske organizacije. Njih naloga je, da uveljavijo stan in če se jim to posreči, je s tem neposredno zvezan gospodarski napredek dotič-nega stanu.
Zlasti v zadnjih letih je naše obrtništvo pričelo prav pojmovati pomen in važnost svojih organizacij, zvez, zadrug in obrtnih društev. Ko so ga hudi časi priti-'rali do spoznanja, da ima stan toliko pravice kolikor moči, takrat se je pričela buditi v njem staiovska zavest. Zadruge in društva se oživljajo, vedno več jih je, ki korakajo vztrajno pod okriljem svojih stanovskih in strokovnjih zvez in. s tem koncentrirajo moči stanu in ustvarjajo javno mnenje slovenskega obrtnika.
Čimbolj pa se je poživljalo delo v posameznih organizacijah in čim večji je pritisk, ki grozi z gospodarskim upropašče-njem obrta, te mbolj smo morali misliti ia to, kako bi iz organizacij ustvarili močno, enotno falango, ki bi mogla zajeziti hudournik, ki dere preko obrtništva. Koncentrirati vso silo, ki leži v naših organizacijah, to je bilo naše načelo. In ko so se avgusta meseca letos sešle Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Ce-
lju, se je to načelo oživotvorito z ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta.
V Vrhovni obrtniški svet so vstopile doslej Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Zveza gostilničarskih zadrug v Celju, se je to načelo oživotvorilo z ustano-Čelju. Vsaka zveza je v Vrhovnem1 obrtniškem svetu zastopana po dveh slojih zastopnikih. Sedež Vrhovnega obrtniškega sveta je v Ljubljani.	I.	K.
I. slovenilo tnanu minerala voda. Mflavia iti
Ljubljana, Slomškova ulica St. 27
priporoča:
sodavloo, pokalice, naravni malinov ln oltronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovao, nektar, kristalno eltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
Jedilno orodle
navadno in alpaca, voičeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri:
II.
blizu PraStrnovagB spomeniki ob vodi.
©
0
M
6
0
VINO
lastnega pridelka najboljših sort letnika 1926, 27 iz Haloz pri Ptuju, liter Din 12'— proda
Karol Vesseli vinogradnik v Ptuju.
o
0
6
m
n
T Dobra vina, &omačo šunko, salam« jn^^PrlPor°« se najstarejša slovenska ple-
kranjske klobase priporoča gostilna
3van Bricelj
v Stepanji vasi Jfa planirjn.
A
skarska in ličarska delavnica
3van Bricelj Dunajska cesta 16
Selo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
8
0
0
6
S#
M
v
0
g
0
M
0
$4
0
§4
0
8
LIK6RJC:
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka • rum
Pelinkovec
Slivovko
Tropinovec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljši kakovosti in po najnižji coni priporoča
»ALKO«
dražba s o. s.
Ljubljana, Kolizej
8
§
$4
m
0
§4
0
§4
0
§4
0
0
0
0
0
Zaloga stekla, porcelana in svetlljk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
Pristni in pravi
KAVČIČEV
ftftffll) RASTLINSKI ŽELODČNI
LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija »FLORIAN*
(Izdelovalec Edmnnd Kavčič)
druiba z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega »FLORI AN A«
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
$
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
= VIN
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
G#RJE ;
srab, kraste, lišaje odstra-njuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki „
je brez duha in ne maže (£) perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija. 000000000000
\o
tn
CM * (O
S & s
S A
k Q
S tO
| g
§ a
5 **
s in
af
01
a
b i N*
O ” B « W
N JS .
£ 1 S
^ O > M J»
•°	®
o 3 H S; w
C
C "	°
11 '§ ŠT	M
3 -H 5
— C š
3	•"	(O
«» > .s
o _ c
ŠoS
>
* 11 a I S
o
a x«
_ (D -4 8 c •-
& I. 5
O, N Ui
>2
O
PmSmlrn m sini
gostilničarske zadruge v Ua&Ijan!
Gosposvetska cesta štev. 16
posradnja breipladao sa vsa slnibo lido&a
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, ===== z dežele 4 Din. .............
Tovariši gostilničarji I Poslužujte so te ugodne prilike I
Z A Mi) K E
oddaja
Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGN01A
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
S a	r E
a	■ ■
a	s D
in	■ £
0	
51	
□	
a ri	
IeJ H a a a a a	j \mm
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica Štev. 18.
m s	
s	•ES
E	B
	
!	ca
	H
	ES
	H
	£3
	H
	£5
	E3
	S
:	H
S	l®3 M
S
e e
g
z
g
e e e
S
g
I g ES
Trajno in koristno
primerno darilo je
šivalni stroj znamke GRITZNER in ADLER v raznih opremah.
Znatno znižane cene.
Pouk vezenja brezplačen.
Dobite le pri Josip Petelmcu
tudi na obroke.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
I Oglejte si razstavo, bres obveznosti do nakupa.
BBBBBBBEBBEBHOiaBEBB BBBBBBBHBBB C3BBt3BBBBBBBBBB[3nrarararjrj
Motno vinu čistiti tn trpko ter prekisla omiliti le zelo enostavno!
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino ,LAINIi“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo.	Glavna	zaloga:	"	Zahtevajte	cenel
Drogerija »SANITAS", Celje in Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina Špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaiki Tem p el vreleo, Styria in Dona« vreleo, Radenski zdravilni vreleo
In rasne druge domače In Inozemake rudnlnake zdravilne vode.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba!
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spndnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi la tudi tropina In sladne cima, ki so kot ilvinska krma salo priporočljive.
Z vremi v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vist namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi j? na, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
===== Veltpraiirna za kavo i etektr!5nlm obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih vod. =====
I
♦S
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
tvornica
„ALKO“ ‘T* Ljubljana, Kolizej
s«
♦a
JEDILNO ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
RLPRKR SREBRO
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamrjr »_SR.
N NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Zahtevajte *vzorce in cenike!
Maistrova ul. 3.
!
P
H
s
a
R
h
axxxxx
SXXXXXXj
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donatl vrelec. Radinski zdravilni vrelec. GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel-Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
prlporola:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In InozamsKih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi Ja tudi najboljia francoska galarta za ti&anja vina po zalo nizki canl.
H
j
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svo« priznano dobri
»
MAJAKOMCKOV» špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886,
Telefon štev. 2578.
A. & l Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
/
v ^
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike In domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje Iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
rug v Ljubljani. — Odgovorni prtdnik Ivatf-zdaja in calaca Zveza costilnttarafclti za4 Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezerlek.