pfimorsAe
MMCe
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
[(OPER, 22. JUN!J 1979
ST. 17
^ ,	.. ^	.	VSEBINA:
Obema !hrska Btstnca
—	ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje 1986 do leta 199$ oziroma za določena področja tudi do leta 2000.
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za izobraževanje v letu 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za kulturo v letu 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za družbeno varstvo otrok v letu 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o prispevku za telesno kulturo v letu 1979
Krajevna skupnost Topole
— SKLEP o prostovoljnem delu v vasi Topole za ureditev kanalizacije in asfaltiranje vaških poti
Občina Piran
—	PRAVILNIK za izvajanje urbanističnega načrta za območje mesta Piran
—	PRAVILNIK o izvajanju asanadjskega načrta mesta Piran
Občina Sežana
— ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnosovobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
OBČ!HA !URSKA 6!STH!CA
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), na podlagi odloka skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) in v skladu s 23., 25., 26. in 28. členom statuta občine Ilirska Bianca (Uradne objave, št. 11/78) je skupščina občine Ilirska Bistrica na *ji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
0 PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OB-ÙNE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1993 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA TUDI DO
LETA 2000
1.	člen
S tem odlokom določa skupščina občine Ilirska Bistrica obvezno pripravo in sprejetje dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine).
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica bo v prvi polovici leta 1983 predloži! skupščini občine Ilirska Bistrica predlog dogovora o temeljih dolgoročnega plana in osnutek dolgoročnega plana, v zadnjem četrtletju leta 1983 pa predlog plana občine Ilirska Bistrica.
3.	člen
Dolgoročni plan občine Ilirska Bistrica upošteva ekonomske, prostorske in socialne komponente razvoja, za usklajenost v občini in med občinami pa skrbi Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica.
5.	člen
Nosilci planiranja, ki so dolžni pripraviti in sprejeti svoje dolgoročne plane, bodo sprejeli sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov in pri pripravi dolgoročnih planov uporabljali obvezno enotno metodologijo in obvezne minimalne kazalce, ki bodo predpisani.
6.	člen
Roki izdelave dolgoročnih planov posameznih nosilcev planiranja morajo biti usklajeni z roki izdelave dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica.
Pri izdelavi planskih dokumentov lahko sodelujejo tudi strokovne organizacije, s katerimi sklenejo nosilci planiranja posebne dogovore.
7.	člen
Sredstva za izdelavo dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica se zagotavljajo v proračunu občine in z združevanjem sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov.
Vsi nosilci planiranja v občini so dolžni sami financirati svoje področje dela za pripravo dolgoročnega plana občine in svojih dolgoročnih planov.
8.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Ilirska Bistrica se prične takoj.
9.	člen
* Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-14/79-4'l
Ilirska Bistrica, 15. julija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
4.	člen	'
Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica določi program dela za
pripravodolgoročnegaplana občine Ilirska Bistrica, ki mora upoštevati Na podlagi 194. in 199. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 29. pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985.	člena Zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 3&T4 in
Program dela iz 1. odstavka tega člena bo določa! tudi kateri nosilci 31/76) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega planiranja so dolžni pripraviti in sprejeti dolgoročne plane razvoja od	dela in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino občinske
leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000.	izobraževalne skupnosti Ilirska Bistrica dne 15. junija 1979 sprejela
182
URADNEOBJAVE
*
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O PRISPEVKU ZA IZOBRAŽEVANJE V LETU 1979
1.	člen
V 1. členu odloka o prispevku za izobraževanje v letu 1979 (Uradne objave, št. 3CZ78) se stopnja 6,76% nadomesti s stopnjo 6,13 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77—8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
Na podlagi 194. in 199. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 33/74 in 31/76) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino kulturne skupnosti Ilirska Bistrica dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA KULTURO V LETU 1979
1.	člen
V 1. členu odloka o prispevku za kulturo v letu 1979 (Uradne objave, št. 31/78) se stopnja 0,80% nadomesti s stopnjo 0,73%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77-8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
Na podlagi 194. in 199. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 13/74 in 14/77) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino skupnosti socialnega varstva dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA DRUŽBENO VARSTVO OTROK V LETU 1979
1.	člen
V 1. členu odloka o prispevku za družbeno varstvo otrok v letu 1979 (Uradne objave, št. 30/78) se stopnja 2,20% nadomesti s stopnjo 2,16% in stopnja 1,43% s stopnjo 1,30%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila oziroma od 1. julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77—8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
22.	junija 1979 - §, ^
Na podlagi 194. in 199. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 23 člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39^74 in 14/77) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino skupnosti soda), nega varstva dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA SOCIALNO SKRBSTVO V LETU 1979
1.	člen
V 1. členu odloka o prispevku za socialno skrbstvo (Uradne objave št. 30/78) se stopnja 1,33% nadomesti s stopnjo 1,20%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77—8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
Na podlagi 194. in 199. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO V LETU 1979
1.	člen
V 1. členu odloka o prispevku za zdravstveno varstvo v letu 1979 (Uradne objave, št. 30/78) se stopnja 7,67% nadomesti s stopnjo 7,29% in stopnja 2,81 % s stopnjo 2,67%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77—8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. 1. r.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica in 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 2C/73) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA TELESNO KULTURO V LETU 1979
1.	člen	;
V 1. členu odloka o prispevku za telesno kulturo v letu 1979 (Uradne objave, št. 3&79) se stopnja 0,32 % nadomesti s stopnjo 0,29%.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1979 dalje.
Št.: 56-1/77—8/1
Ilirska Bistrica, 15. junija 1979
Predsednik
BOJAN BROZINA, dipl. oec. ! r.
%, junija 1979 — St. 17
URADNE OBJAVE
183
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLC
SKLEP
0 PROSTOVOLJNEM DELU V VAS! TOPOLC ZA UREDITEV KANALIZACIJE IN ASFALTIRANJE VAŠKIH POTI
Na zboru krajanov vasi Topole, ki je bi! 13. 5.1979, so krajani sprejeli sklep, da vsako gospodinjstvo iz Topolca napravi 20 (dvajset) pro-ttovdjnih delovnih ur pri ureditvi kanalizacije in asfaltiranje vaških poti.
primeru, da kdo ne opravi prostovoljnega dela, je dolžan Krajevni skupnosti Topole plačati po 40.00 din za delovno uro.
Prošnje za oprostitev prostovoljnega dela bo reševal Svet krajevne skupnosti Topole.
Predsednik sveta KS ZIDAR JADRAN, l.r.
OBČtNA HRAM
Na podlagi 29.' člena odloka o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave št. 14/76) in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 13. junija 1978 sprejel
PRAVILNIK
ZA IZVAJANJE URBANISTIČNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE
MESTA PIRAN
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Ta pravilnik je sestavni de! odloka o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran.
2.	člen
Urbanistični načrt obsega ureditveno območje, meje tega območja so razvidne iz grafičnega dela urbanističnega načrta.
Opis mej:
Meja ureditvenega območja Piran poteka od stičišča parcele št. 5(k9 k o. Piran in morja po občinski meji med Izolo in Piranom proti jugovzhodu do stičišča poti parcele št. 9552/3 in 9503/3, nakar se nadaljuje po poti št. 9503/3 do stičišča parcel 9505/17,9503/3 in 585/5 in dalje v ravni črti do stičišča parce) št. 9516^1 in št. 4085 k. o. Piran II. Meja poteka dalje, prav tako v ravni črti, do poti parcele št. 9501/6 in stičišča parcel 4864 in 4860 k. o. Piran II., nakar se nadaljuje po katastrski občini Sečovlje v ravni lini do poti parcele št. 5462 in stičišča parce! 2318, 2319 ter dalje proti jugu do republiške pteje s SR Hrvaško pot št. 5482 in stičišče parcel št. 5432 in 5433. Južno mejo ureditvenega območja predstavlja republiška meja s SR Hrvaško do moraja — stičišče parcele
&.	751 k. o. Sečovlje ter morja in dalje po meji teritorialnih voda.
3.	člen
Pravilnik podrobneje tolmači grafične in tekstualne elemente urbanističnega načrta ter določa smernice za izdelavo podrobnih urbanističnih dokumentov.	'
4.	člen
Pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta obravnava:
I.	Splošna določila
II.	Namenska raba površin
III.	Organizacija in razporeditev centralnih dejavnosti
IV.	Osnovno prometno omrežje in naprave
V.	Osnovno komunalno omrežje in naprave
VI.	Vodnogospodarske ureditve
VII.	Spomeniško varstvo
VIII.	Način urbanističnega urejanja
IX.	Strategija
X.	Končna določila.
II NAMENSKA RABA POVRŠIN
5.	člen
Pri usmerjanju prostorskega razvoja mesta Piran in ostalih naselij je v skladu z opredeljeno strategijo potrebno upoštevati naslednja osnovna načela:
a)	etapno zaokroževanje območij zaradi racionalne izrabe komunalne in oskrbne infrastrukture
b)	v namenski rabi prostora je težiti k prekrivanju, sožitju različnih, medsebojno nemotečih dejavnosti
c)	zagotoviti je treba ustrezno funkcioniranje mesta Piran kot celote in k njemu pripadajočih naselij v vseh razvojnih etapah.
6.	člen	?
Splošni urbanistični pogoji, ki veljajo za celotno območje UN, so na-;!cdnji:
a)	namembnost, obseg in zmogljivost posameznih površin, ki so označene v urbanističnem načrtu, so okvirne in podrejene podrobni obdelavi
b)	zahtevana je racionalna raba vseh površin ob upoštevanju njihovih prostorskih in funkcionalnih značilnosti
c)	upoštevati je treba prioritetni pomen regionalne in lokalne infrastrukture (prometno in komunalno omrežje, javni objekti in naprave)
d)	potrebna je največja možna zaščita in oblikovanje zdravega okolja: varovanje kvalitet prirodnih danosti, omejitev in izolacija motečih dejavnosti.
7.	člen
Po namenski rabi in glede na predviden razvoj obsegajo površine
urbanističnega načrta
/	površina
v ha
1.	površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti	215
2.	centralne mestne površine	mestnega jedra Piran	34
3.	turistična območja	203
4.	površine za industrijo	12
5.	površine za proizvodno	in	obrtno dejavnost	25
6.	športno-rckreacijske površine	34
7.	ostale zazidljive površine (RTV, avtobusna postaja, šolstvo, zdravstvo)	10
8.	letališče	17
9.	kmetijske površine	529
10.	gozdne površine	123
11.	zelene površine	453
12.	soline — aktivne	610
13.	vodotoki in vodne površine	^	46
14.	varovane površine	86
Skupaj: površine za vse dejavnosti	2.397
8.	člen
Urbanistični načrt določa namensko rabo površin na območju mesta Piran. Glede na značilnosti posameznih dejavnosti, so lahko te površine namenjene pretežno ali izključno za neko dejavnost.
9.	člen
Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. Površine posameznih stanovanjskih območij v planiranem obdobju
so:
	površina	št.
	v ha	prebival.
Strunjan	10	1.500
Fiesa, Pacug	3	100
Moštra	6	300
Bemardin-Fužine	30	1.100
Portorož	44	1.900
Lucija	86	7.000
Padema	16	1.200
Piran	34	4.800
Parecag—Sečovlje—Krog	20	1.800
Skupaj v ureditvenem
območju	19.700
Občina Piran	21.000
184
URADNEOBJAVE
22. junija 1979 — St. 17
Za posamezna stanovanjska območja je predivdena površina stanovanjskega območja v brutto ter netto naseljenosti v planiranem obdobju do leta 2000, faktor izrabe zemljišča ter odnos med organizirano družbeno in individualno gradnjo.
10.	člen
Osnova za bodoči razvoj stanovanjske graditve predstavljajo splošna družbena izhodišča stanovanjske politike v občini. Potrebe po gradnji stanovanj se ocenjujejo na osnovi predvidenega naraščanja prebivalstva, gibanja števila in strukture gospodinjstev ter zaposlenosti.
Pri planiranju stanovanjske graditve je upoštevana projekcija prebivalstva, ki izhaja iz širše prostorske opredelitve Pirana.
Na osnovi projekcije je v urbanističnem načrtu izdelan predlog stanovanjske graditve, ki temelji na naslednjih predvidevanjih:
pri programiranju stanovanj in stanovanjskega standarda izhaja urbanistični načrt iz predvidene poprečne velikosti gospodinjstva 2,8 preb. V historičnem mestnem jedru in Portorožu ter 3,0 prebivalcev v ostalih stanovanjskih območjih in naseljih. Poprečna stanovanjska površina na prebivalca je predvidena z 20 kv. m za izgradnjo v večetažnih objektih in 35,0 kv. m za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš.
V programiranem obdobju do leta 2000 bo potrebno zgraditi 3734 stanovanj in to: za kritje primanjkljaja iz leta 1971 —336 stanovanj, za potrebe novih prebivalcev 2946 in kot nadomestna stanovanja 452 stanovanj.
Razmerja med gradnjo večetažnih objektov in družinskih hiš je planirano do leta 1985 v odnosu 60:40, do konca planskega obdobja pa je ta odnos planiran v razmerju 70:30.
11.	člen
Z razporeditvijo stanovanj v širšem ureditvenem območju je treba vsem prebivalcem zagotoviti enake pogoje za bivanje v mestnem prostoru ter zagotoviti gradnjo stanovanj po predvideni projekciji. Z vidika dostopnosti do centralnih funkcij, delovišč, rekreacijskih naprav in površin in naravnega okolja je potrebno medsebojno izenačevanje stanovanjskih območij odnosno nadomestilo ponudbe centralnih dejavnikov z neposrednim stikom z napravo.
12.	člen
Z lego stanovanjskih območij je v osnovi zagotovljena funkcionalna kvaliteta območja v odnosu do ponudbe in dostopnosti do centralnih dejavnosti, delovnih mest, rekreacijskih območij, zaščite pred viri hrupa in onesnaževanja zraka in prometne varnosti. Za stanovanja so predvidena območja, ki imajo z vidika poselitve relativno velike ekolo-ške-bivalne vrednosti, kjer so dobre možnosti za gradnjo in pripravo zemljišča ter niso potrebni posebni varovalni ukrepi. Na gradbeno-tehnično najprimernejšem terenu je določena racionalna izraba zemljišča z visoko gostoto naselitve.
Zagotoviti je treba odpiranje gradbišč z rentabilno koncentracijo stanovanj za pripravo zemljišča in spremljajočih objektov. Razporeditev in vključevanje stanovanjskih območij mora biti smotrno z ozirom na obstoječo komunalno in prometno infrastrukturo in usklajeno z izgradnjo nove primarne infrastrukture, ki je potreben za opravljanje mestnih funkcij.
S postopno rekonstrukcijo in prenovo mestnega jedra (stanovanjskih in ostalih objektov) bodo sanirane higiensko tehnične razmere in delno korigirana starostna struktura historičnega mestnega jedra. Z rekonstrukcijo ostalih stanovanjskih območij bo korigirana neustrezna struktura v že formiranih mestnih predelih in drugih naseljih.
13.	člen
Vsa stanovanjska območja morajo biti opremljena z vzgojno varstvenimi ustanovami, osnovnimi šolami, ustrezno zdravstveno ustanovo, s trgovino osnovne preskrbe, s storitveno obrtjo, ki ne ustvarja emisije, s prostori za družbenopolitično dejavnost v krajevni skupnosti ter prostori za rekreacijo otrok, mladine in odraslih prebivalcev in drugo.
Organizacija stanovanjskih območij oziroma lokacija navedenih objektov je odvisna od števila oziroma gostote prebivalcev in ustreznih dostopnih razdalj.
14.	člen
Za stanovanjske in ostale kompleksne ureditve mora biti predvideno toplovodno napajanje in drugi viri energije (plin), zaradi zmanjšanja števila lokalnih izvorov (kurišč) onesnaževanja zraka.
Obstoječe stanovanjske in ostale zazidave morajo biti pri programiranju novih posegov in asanacij praviloma vključene v sistem oskrbe s toplotno energijo in drugimi viri energije (plin).
Stanovanjska območja morajo biti komunalno opremljena, stopnja komunalne opremljenosti se določa za vsako območje posebej z zazidalnimi načrti.
15.	člen
S tipi stanovanjskih objektov je treba vplivati na socialno integracijo in raznolikost naselja. Stanovanja morajo biti razporejena tako, da dobijo prostori dovolj zraka, svetlobe in sonca, da imajo zunanji prostor, da so prilagojeni mikroklimatskim pogojem in da je dosežena primerna stopnja intimnosti.
Pri razporeditvi osnovnih centralnih dejavnosti je treba z dostopnostjo dati vsem prebivalcem enake možnosti. Na osrednjih površinah območij, ob glavnih peš poteh in na vseh najbolj frekventiranih površinah stanovanjskega naselja je treba zagotoviti prostor dejavnostim, ki so najbolj podvržene spremembam v času in navadah in odvisne od starostne in socialne strukture prebivalcev območja. S postopno graditvijo bo zagotovljena fleksibilnost območja in dana možnost samoupravnim vplivom občanov in delovnim ljudem na bivalno okolje.
Zunanje okolje je podaljšek in funkcionalno dopolnilo stanovanja in mora biti urejeno in oblikovano za vse starostne skupine in aktivno bivanje na prostem. Zagotoviti je treba prometno varnost z dosledno ločitvijo vrst prometa. Ohraniti je treba možnosti za spremembe, dopolnitve in rast okolja.
Centralne mestne površine so predvidene v historičnem mestnem jedru, obseg in razporeditev teh dejavnosti v ostalih naseljih in območjih pa je določena na osnovi ovrednotenja sedanjega stanja in ob upoštevanju urbanističnih načrtovalskih normativov za bodoče potrebe prebivalcev območja in gravitacijskega območja.
16.	člen
Centralne mestne površine:
Centralne mestne površine vsebujejo poleg stanovanj vse centralne funkcije mesta: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo in umetnost, trgovino, gostinstvo in turizem, uslužnostno dejavnost, upravne in poslovne površine.
De! centralnih površin (34 ha) predstavlja historično jedro mesta Piran, ki se ureja po posebnem asanacijskem načrtu.
Določila asanacijskega načrta veljajo tudi za vplivno območje centralnih površin (16 ha).
17.	člen
Turistična območja:
Turistična območja obsegajo površine za hotele, šotorišča, avtocam-pe, caravan campe, mladinski in zdravstveni turizem ter druge oblike turizma in športno-rekreacije površine in plaže v površini 203 ha.
Sedanjo neurejeno obalo je potrebno urediti in opremiti za plažo v dolžini cca. 11 km.
Na podlagi kopališkega potenciala so predvidene receptivne turistične zmogljivosti, katerih struktura je naslednja:
	%	št. ležišč
hoteli	51	12.250
počitniški domovi	26	6.200
privatne sobe	21	5.150
avtocampi	2	400
Skupaj	100	24.000
Za pokrivanje potreb previvalstva in turistov so predvidene gostinske kapacitete.
Urejanje turističnih površin mora upoštevati naslednja načela:
1.	Hotelski kompleksi morajo biti vključeni v urbane aglomeracije in v naravno okolje;
2.	intenzivno urejena funkcionalna zemljišča morajo prehajati v manj intenzivno urejena in primerna rekreaciji;
3.	za ureditev šotorišča in caravan campa je obvezna prilagoditev naravnemu terenu in drevesnim skupinam.
4.	obstoječe območje weekend naselja Fiesa je možno dopolniti z eventua nuni plombami in funkcionalnimi dopolnitvami, vendar njegovo sirjenje ni dopustno;
$. razne oblike turizma morajo biti organizirane $ skupnimi večnamenskimi objekti. De! kapacitet mora biti usposobljenih za celotno
poslovanje.
V	priobalnem pasu so predvidene površine za objekte in naprave za šport in rekreacijo, plaže in odprte bazene, medtem ko so površine v zaledju rezervirane za sedežne in nočitvene kapacitete ter vse servisne
objekte;
6.	športnorekreacijske površine morajo biti funkcionalno ozelenjene ter opremljene in oblikovane tako, da omogočajo skupinske igre in svobodne aktivnosti;
7.	maritimna ureditev naprav in objektov, ki omogočajo funkcionalno uporabo obmorskega pasu in globljih posegov v morje, mora upoštevati strukturo morskega dna in značilne smeri ter jakosti morskega valovanja. Vsi posegi na obali in v priobalno morje morajo temeljiti na posebej izdelani urbanistični in ostali strokovni dokumentaciji;
8.	na obstoječih in novo pridobljenih plažah z nasipavanjem morajo biti poleg objektov in naprav, ki služijo zavarovanju obale pred erozijo tudi funkcionalno ozelenjene površine opremljene s sanitarnimi objekti;
9.	pristaniške kapacitete piranskih navezov so namenjene za pristajanje večjih plovnih objektov in časovno neomejeno privezovanje;
10.	za začasna sidrišča za plovne objekte, ki jim motor ni osnovno pogonsko sredstvo, se lahko določijo le manjše morske površine;
11.	vodni športi: jadranje, veslanje, vodno smučanje in morski izletniški šport morajo biti urejeni tako, da bo zagotovljena varnost kopalcev, zaščita pred hrupom in zaščita pred onesnaženjem morja.
V	Pacugu in v Fiesi in na drugih območjih so na površinah predvidenih za razvoj turizma dopustne prehodne oblike kot npr: šotorišča, av-tocamp, in karavan camp.
18.	člen
Proizvodno obrtne površine:
Prostorska organizacija in razporeditev površin za proizvodnjo in obratno dejavnost, komunalnih in servisnih dejavnosti izhaja iz projekcij njihovih prostorskih potreb.
Te projekcije so zasnovane na:
—	predvidenem številu zaposlenih,
—	normativnih pokazateljih bodočih prostorskih potreb,
—	zahtevah posameznih dejavnosti po lokaciji in obsegu površin,
—	opredeljenih ciljev prostorskega razvoja mesta.
Zgoraj navedene dejavnosti so predvidene na naslednjih območjih:
—	obrtna cona v Luciji s površino 25 ha;
—	območje ob sedanjih proizvodnih objektih v Seči s površino 12ha;
—	sečoveljske soline s površino 610ha za proizvodnjo soli.
Ob zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno za vsako vrsto dejavnosti ugotoviti eventuelne škodljive vplive na bližnja in daljna območja stanovanjske in druge zazidave ter kmetijske in zelene površine iz sledečih vidikov:
—	hrup,	+-
—	onesnaženje zraka,
—	onesnaženje vode,
—	vizuelne polucije,
—	ionizirajočih sevanj,
—	in drugo.
Ustrezno je treba urediti ozelenitve znotraj cone skladno s tehnološkimi in prostorskimi možnostmi.
19.	člen
Urejanje površin za proizvodne in mestne oskrbne dejavnosti mora upoštevati naslednja načela:
1 postopno izločevanje proizvodnih in drugih motečih dejavnosti iz historičnega mestnega jedra, s ciljem razbremenitve in izboljšanja oko-!ja;
2.	načrtovanje in graditev con mora biti usklajeno z gradnjo primarne mestne infrastrukture;
3	usklajeno načrtovanje in graditev skupnih naprav ter servisov (transport, energetika, oskrba z vodo, odplake itd.) za različne uporabnike v coni;
4	varovanje okolja z omejevanjem emisij v dopustnih mejah, izgubljene značilne krajinske vrednote pa nadomeščati s kvalitetno oblikovanim dopolnilom mestne podobe;
5.	moteče učinke proizvodnih in servisnih dejavnosti odpraviti s sanacijskimi ukrepi oziroma omiliti z odmikom, urejati hrupne, smradne, vizuelne in druge zapore z vključitvijo intenzivnega zelenja;
6.	oblikovanje kvalitetnega okolja znotraj con od oblikovanja zgradb do urejanja zelenih površin in ostalih prostih površin.
20.	člen
Zelene površine v ureditvenem območju mesta se urejajujejo, vzdržujejo v skladu z določbami Zakona o zelenih površinah (Ur. list št. 37/73) in na tej podlagi izdelanih predpisov, da se tako ustvarijo optimalni življenjski pogoji za prebivalce, zavaruje naravno ravnotežje v prostoru in ohranjajo njegove značilne krajinske kvalitete.
Zelene površine se urejajo na podlagi načrta za urejanje zelenih površin, ki mora biti posebej izdelan.
Na območjih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, je obvezen sestavni del zazidalnih načrtov projekt ureditve zelenih površin.
Glede na namen, značaj in upornost so zelene površine s ciljem, da
se:
—	ustvarjajo optimalni življenjski pogoji za prebivalce,
—	zavaruje naravno ravnotežje v prostoru in
—	ohranjajo njegove značilne krajinske kvalitete v ureditvenem območju glede na njihove značilnosti in vlogo organizirane v naslednji sistem:
1.	kmetijske in gozdne površine;
2.	zeleni pasovi (ekstenzivno urejanje parkovne površine), ki povezujejo ali ločujejo posamezne cone med seboj;
3.	zelene cenzure v krajinski sliki;
4.	Vodne površine morja z naravnim okoljem;
5.	parki in pokopališla (intenzivno urejene parkovne površine);
6.	igrišča in druge rekreacijske površine v stanovanjskih conah;
7.	centralna športno-rekreacijska cona na bonifiki v Luciji;
8.	spremljajoči zeleni pasovi glavnih cest;
9.	ozelenjene glavne peš poti;
10.	solinska polja;
11.	reke in hudourniki.
Urejanje večjih parkov in športno rekreacijskih površin zagotavljajo občani in organizacije združenega dela kot tudi krajevne in druge interesne skupnosti na podlagi medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja.
21.	člen
Kmetijska zemljišča so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki so v skladu z 10. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list št. 26^73). Kategorizacija kmetijskih zemljišč bo izvedena na osnovi občinskega prostorskega plana, ki ga sprejme kmetijska zemljiška skupnost.
Dokler ta plan ne bo sprejet daje soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč pooblaščena organizacija za urbanizem in kmetijska zemljiška skupnost.
22.	člen
Kmetijske površine so glede na planirani razvoj mesta razvrščene z urbanističnim načrtom na tri kategorije:
1.	zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo: sprememba njihove namembnosti ni dovoljenja najmanj do leta 2000;
2.	zemljišča, ki bodo postopno uporabljena za nekmetijske namene: namen in etapnost je določena z urbanističnim načrtom;
3.	zemljišča, ki se smejo uporabljati tudi za druge namene, vendar tako, da ni bistveno prizadet kmetijski pomen zemljišča, varovalni koridorji in trase energetskega in komunalnega omrežja (daljnovodi, PTT vodi, vodovod in ostali podzemni vodi), varovalna območja ob pokopališču, arheološka območja in rekreacijska dejavnost.
23.	člen
1.	Na zemljiščih iz prve točke prejšnjega člena ni dovoljena gradnja nobenih novih objektov, razen tistih, ki so namenjeni za kmetijsko dejavnost. Tudi v tem primeru mora biti lokacija in oblikovanje objekta podrečeno določilom urbanističnega načrta;
2.	na zemljiščih iz 2. točke prejšnjega člena, ki so določena za kasnejšo spremembo namembnosti (stavba zemljišča) ni dovoljena sprememba njivskih kultur v trajne nasade, niti ni dovoljena gradnja novih objektov, ki niso v skladu z določili urbanističnega načrta;
186
URADNE OBJAVE
22. junija 1979 - St. 17
3.	na zemljiščih iz 3. točke prejšnjega člena je dovoljena gradnja novih objektov in naprav, vendar samo v okviru določil urbanističnega načrta in na podlagi predhodno pridobljenega mnenja Kmetijske zemljiške skupnosti.
24.	člen
Etapnost koriščenja kmetijskih površin v nekmetijske namene:
1.	stanovanjska območja
Začeta stanovanjska gradnja na območju: Fiesa, Pacug, Piran, Moštra, Bernardin-Fužine, Portorož, Lucija, Seča, Sečovlje, naj se zaključi v skladu z etapnostjo, ki jo določi občinska^skupščina.
Izgradnja stanovanjske cone v Strunjanu se izvaja skladno z izgradnjo turističnega kompleksa.
Poseg v kmetijske površine za potrebe kmečkega turizma, za gradnjo kmetijskih gospodarskih in pomočnih objektov je možen le s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti in izdelavi ustrezne urbanistične dokumentacije.
2.	Turistična območja
Turistična območja so že doslej namenjena turistični izrabi in ne posegajo v intenzivne kmetijske površine.
3.	Površine za ind.-obrtno dejavnost
Industrijska obrtna cona v Luciji (na osnovi zazidalnega načrta že v izvajanju) posega v kmetijska zemljišča. Parcelacija in izgradnja infrastrukture mora zagotoviti racionalno koriščenje zaključenih kompleksov. Posamezne razmetane lokacije, tudi če so v skladu z zazidalnim načrtom niso dopustne.
Območje 12 ha ob sedanjih proizvodnih površinah v Seči posega na kmetijske površine. Poseg na tem območju je dopusten ob pogoju, da se z racionalnim koriščenjem prostora zagotovijo večje zelene površine. Poseg na tem območju je dopusten ob pogoju, da se z racionalnim koriščenjem prostora zagotovijo večje zelene površine znotraj kompleksa ter, da se z zimzeleno listnato in igHčasto vegetacijo omili poseg v naravno okolje zaradi izgradnje objektov.
4.	Sečoveljske soline bodo ob modernizaciji povzročile spremembe v sedanjem sistemu kanalov. Zaradi občutljivosti akvartičnega ekosistema mora biti za tovrsten poseg, izdelana ustrezna študija, s katero bodo ugotovljeni dopustni posegi.
5.	Komunalne naprave
Elektroenergetsko omrežje posega v kmetijske površine na način predpisan s tem pravilnikom.
Vodovodno omrežje posega v kmetijske površine na nanačin predpisan s tem pravilnikom.
Kanalizacijsko omrežje predvidoma ne posega v kmetijske površine.
6.	Komunikacije
Cestno omrežje se bo etapno izgrajevalo in tako posegalo po kmetijskih površinah. Rezervati za potek cest in križišč so dokončno izključeni iz kmetijske izrabe. Dopustna je kmetijska izraba do njihove izgradnje, po njej pa le s sporazumom s pristojnim cestnim podjetjem.
PTT omrežje poteka predvidoma v kabelski izvedbi v rezervat^ cest in predvidoma ne posega v kmetijske površine.
2$. člen
Gozdovi v ureditvenem območju mesta Piran, se urejajo na podlagi določil zakona o gozdovih (Ur. list SRS ŠL 16-3S/74) ter v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in urbanističnim načrtom.
Vsi gozdovi v ureditvenem območju mesta so glede na njihove vloge varovalni oziroma gozdovi s posebnim namenom.
26.	člen
Vsi gozdovi znotraj meje ureditvenega območja so varovalni gozdovi. Ti gozdovi namreč nimajo gospodarksega značaja, temveč v prvi vrsti prispevajo k ustvarjanju zdravega okolja, služijo za rekreacijo prebivalcev in predstavljajo pomemben element v krajinskem oblikovanju.
Za vse varovalne gozdove je značilna javna uporaba in ekstenzivno parkovno urejanje, ki vključuje predvsem ureditev sistemov pešpoti s počivališči, razgledišči, itd. v rekreacijskih območjih pa še posebej rekreacijske naprave (trim steze, prostori za piknik itd ).
III ORGANIZACIJA IN RAZPOREDITEV CENTRALNIH DEJAVNOSTI
27.	člen
V	skladu s prognoziranim razvojem mesta kot pomembnega regionalnega centra somest ja in ob upoštevanju potreb gravitacijskega zaledja bo potrebno zagotoviti Piranu sorazmerno visoko raven centralnih dejavnosti, to je oskrbe in družbenih služb. To velja za izrazito mestne, kot za regionalne funkcije teh služb.
Obseg in razporeditev centralnih dejavnosti v ureditvenem območju mesta sta določena na osnovi ovrednotenja sedanjega stanja in ob upoštevanju urbanističnih načrtovalskih normativov za bodoče potrebe prebivalcev mesta in gravitacijskega območja.
V	centralne dejavnosti so vključene dejavnosti terciarnega (ekonomska struktura) in kvartarnega sektorja (superstruktura):
—	trgovina
—	služnostna dejavnost
—	gostinstvo in turizem
—	promet in zveze
—	vzgoja in izobraževanje
—	socialno varstvo
—	zdravstvo
—	kultura in umetnost
—	upravne, javne in finančne službe
—	telesna kultura.
28.	člen
Centralne dejavnosti mestnega in regionalnega pomena so razporejene po sledečih kriterijih:
L dejavnost z intenzivno zaposlitvijo na majhnih površinah in potrebe po dobrih medsebojnih kontaktih so locirane v mestnem središču (historično jedro);
2. dejavnosti s potrebo po večjih površinah in pogostih kontaktih so locirane v območju rekonstruiranega kompleksa Piranskih vrat v radiju peš dostopnosti do ostalih centralnih mestnih služb in*z dobrimi povezavami z javnim prometom (poslovne površine);
Podrobna razporeditev in velikost posameznih centralnih dejavnosti je opisana v tekstualnem delu elaborata.
IV. KOMUNIKACIJE
Cestno omrežje in naprave
29.	člen
Sedanje cestno omrežje je zastarelo in ne ustreza prometnim in gospodarskim potrebam, saj postaja ovira smotrnega razvoja, zato predvideva urbanistični načrt rekonstrukcijo in graditev cestnega omrežja.
V	ureditvenem območju predvideva urbanistični načrt naslednje vrste cestnih prometnic:
—	avtocesto
—	magistralno cesto — rekonstruirano obalno cesto
—	regionalne ceste
—	lokalne ceste.
Programirana avtocesta poteka ob južnem in jugovzhodnem robu ureditvenega območja
Rekonstruirana obalna cesta poteka na vzhodnem višinskem območju ureditvenega območja nad strunjansko dolino, mimo Lucije do Sečovelj. Cesta ima dva priključka in sicer nad Strunjanom in Sečovljah.
Od križišča nad Strunjanom se odcepi glavna piranska vpadnica, ki poteka po grebenu polotoka. Od nje se preko križišča na Valeti, Belem križu, pri anteni in Bemardinu odcepijo napajalne ceste, ki omogočajo direktno povezavo naselitvenih in turističnih območij.
Z izgradnjo oz. rekonstrukcijo obalne ceste se spremeni tudi funkcija obstoječe ceste 1-2, ki postane regionalna cesta in prevzema precejšnji de! lokalnega prometa.
Slemenski de! ceste in ceste ob obali piranskega polotoka je zaradi lažje razporeditve prometa nujno povezati s t im. cesto *A<, ki poteka od križišča pri pokopališču pod Oljčno potjo do Tomšičeve ulice pri Luški kapetaniji v Piranu.
Z ozirom, da niso izdelani detajlnejši načrti prometnega omrežja, so z urbanističnim načrtom zagotovljeni ustrezni rezervati za prometno omrežje in objekte, s katerimi je dana možnost racionalnih rešitev.
v smotrno ureditev ceiotnega omrežja spada tudi gradnja končne lobusne postaje Piran, ki je predvidena na vzhodnem robu Lucijskih
% urbanističnim načrtom se zagotavljajo za potrebe prebivalcev in tastov ustrezne površine za mirujoči promet.
V	historičnem mestnem jedru, ki je domena pešca, so zagotovljene svisine za mirujoči promet ob vstopih v mesto.
V	vseh ostalih stanovanjskih območjih je treba zagotoviti garažo za
osebni avtomobil v stanovanjskih objektih v Luciji pa tudi v garažnih nizih in garažnih hišah; pri tem je treba šteti en osebni avto na tri prebival-	,	......
Parkirni prostori so organizirani, vzdolz cest pa se postopoma opušča
parkiranje.
Razvoj mesta Piran in sedanji ter predvideni turistični razvoj zahtevajo posodobljenje prometa v smislu:
pomembno povečati delež morskega počitniškega prometa
—	znatno večji poudarek dati mestnemu javnemu prometu.
30.	člen
V	območju zdravstvenega doma v Portorožu je rezerviran tudi prostor za heliport — pristajanje helikopterjev.
31.	člen
Z ozirom na močan interes tujih turistov in domačega prebivalstva za privezovanje jaht in športnih plovnih objektov se z urbanističnim načrtom predvideva ureditev:
a)	piranskega pristanišča
—	operativna obala bi povečala svojo kapaciteto z izgradnjo poda!j-ška velikega pomola za okoli 110m;
—	na mestu, kjer je morje prenizko se predvideva izgradnja betonskega naveza;
—	vse bitve, ki bi se z 2—3 m širokimi pomoli zvezali z obalo (pomoli so izvedeni z betonskimi piloti in leseno ploščadjo).
Celotna kapaciteta velikega pristanišča bi znašala 170 priveznih mest.
b)	športno-turistične luke v okviru športno rekreacijskega centra Portorož s 600—700 priveznimi mesti.
32.	člen
PTT omrežje in naprave
Na območju, ki ga obravnava urbanistični načrt, sta predvideni dve končni avtomatski centrali (KATC) in sicer Strunjan in Sečovlje, razdelilna avtomatska telefonska centrala (RATC) Lucija in vozliščna avtomatska telefonska centrala (VATC) Portorož.
VATC Portorož je vezana na glavno avtomatsko telefonsko centralo (GATC) Koper, KATC Strunjan in Sečovlje ter RATC Lucija pa so vezane na VATC Portorož.
Za potrebe pošte in avtomatske telefonske centrale je potrebno zgraditi novo poštno poslopje v Luciji.
33.	člen
V skladu z generalno rešitvijo letališča Portorož, ki jo je izdelal IBT Aeroinženiring Portorož v letu 1973, so rezervirane površine za ureditev letališča z novo poletno-pristajalno stezo.
34.	člen
V KOMUNALNE NAPRAVE
Elektroenergetsko omrežje in naprave
V študiji dolgoročnega razvoja razdelilnega in napajalnega omrežja na območju južne Primorske od leta 1972 do 1995 je obdelan tudi perspektivni razvoj visokonapetostnega omrežja llOkV za območje.
To območje je v elektroenergetskem pogledu zanimivo, ker se na njem pojavljajo jedra bodočega odjema, katera narekujejo postavitev nove RTP Lucija 110-20 kV.
Distribucija električne energije je predvidena z omrežjem srednje napetosti (20 kV), katerega pretežni de! je iz urbanih razlogov večji de! I v kabelski izvedbi.
Za distribucijo električne energije po posameznih conah je predvideno omrežje srednje napetosti (20 kV), ki je iz urbanističnih razlogov večji del v kabelski izvedbi.
Za trantormacijo srednje napetosti in plasiranje energije do potrošnikov so predvidene transformatorske postaje moči 400 do 630 kVA in nizkonepetostno omrežje v kabelski izvedbi. Na obrobnih območjih urbanizacije — manjši zaselki pretežno kmečkega značaja — je nizkonapetostno omrežje v prostozračni izvedbi.
Javna razsvetljava predvideva osvetlitev javnih cest, trgov in peš poti. Napajanje svetilk je prav tako predvideno v kabelski izvedbi.
Vse rezervirane površine koridorjev za elektroenergetsko omrežje se do postavitve novega omrežja in naprav lahko koristijo v kmetijske, gozdne ali druge namene, za katere se koristijo že danes; izključena pa je vsaka zazidava objektov. V vseh elektroenergetskih koridorjih je možna kmetijska izraba zemljišča (travniške in njivske kulture, vinska trta in nizki plantažni nasadi) razen na mestih, kjer so postavljeni drogovi. V vseh kabelskih kordirjih, ki so predvidoma ob cesti ni dopustna nobena zasaditev nasadov.
Trafopostaje so tipske prostostoječe ali vgrajene v objektih. Vse prostozračne distribucijske vode je potrebno voditi avtohtono vegetacijo, ker ni dopustno izsekovanje koridorjev.
35.	člen
Oskrba z vodo
Obalno območje je dehcitamo z vodo. Vodni viri se nahajajo daleč v zaledju (izven območja urbanističnega načrta).
Obalno območje se oskrbuje z vodo iz treh zajetij s kapaciteto: Ri-žana 150 1/sek. Cari jeli — Bužini 100 ^sek in Oradole 300 1/sek, oziroma skupaj 550 1-sek.
Rižanska voda je na razpolago območju koprske občine, Piran in Izola pa se oskrbujeta iz smeri Gabrijeli—Gradole.
Obstoječi vodni viri bodo za oskrbo z vodo do leta 1980. Po tem času bo potrebno vključiti že nov vodni vir v omrežje vodne oskrbe obale.
Predvidoma bo za napajanje vodovodnega omrežja v konicah na razpolago:
—	v vseh akumulacijah v Brkinih	2.050 1/sek.
—	v akumulaciji reke Rižane	1.000 1/sek.
—	v zajetju izvirov v Gabrijelih	100 1/sek.
Skupaj	3.1501/sek.
Predvidena maksimalna dnevna poraba:
—	488! na osebo dnevno za stalne prebivalce
—	878! na osebo dnevno za turiste.
!
Razpoložljivi dotoki v času konice se bodo porazdelili na obalnem območju predvidoma takole:
Občina	Prebivalci in turisti	Skupaj za industrijo
Piran	3841/sek.	4301/sek.
Izola	1741/sek.	3501/sek.
Koper Višinski predeli in rezerva	4391/sek.	1.939!/sek. 4311/sek.
'		3.1501/sek.
Tranzitni cevovodi na obravnavanem območju se dograjujejo v skladu s perspektivnimi rešitvami. Na relaciji Kaldanija-Valeta je že zgrajen definitivni tranzitni cevovod za izvire iz Sečovelj 0400 mm in za dovod vode iz Grado! 0500 mm, v pripravi je gradnja jeklenega cevovoda 0 600 mm med Valeto in Izolo. Za vse tranzitne cevovode so potrebni rezervati 10 do 15 m širine, za vse rezervoarje pa rezervati 100 x 100m.
Za vse tranzitne cevovode so potrebni rezervati 10 do 15 m širine. Za vse rezervoarje so potrebni rezervati 100 x 100m, razen za potrebe indus cone in Škocjana, kjer sta potrebna rezervata v izmeri 150 x 200 m.
Oskrba z vodo bo z obstoječimi vodnimi viri zadoščala do leta 1980, po tem letu bo potrebno vključiti nov vodni vir. Potrebna je rekonstrukcija obstoječega omrežja.
Rezervati koridorjev za primarno vodovodno omrežje in rezervoarje se načeloma lahko izkoriščajo v kmetijske namene, vse dokler
188
URADNE OBJAVE
22. junija 1979 - St
ne bodo izgrajeni magistrali cevovodi in ustrezni rezervoarji. Po izgradnji magistralnih cevovodov se določi možnost kmetijske izrabe z dogovorom med Rižanskim vodovodom — distributerjem pitne vode in ustreznimi kmetijskimi proizvajalci. Rezervati za rezervoarje so po njihovi izgradnji izključeni iz vsake kmetijske izrabe.
Pred izgradnjo glavnih magistralnih (primarnih) cevovodov in sekundarnega razdelilnega omrežja si je Rižanski vodovod dolžan pridobiti služnost na zemljišču v koridorju 4 m skladno z urbanističnim načrtom.
Pred izgradnjo rezervoarjev in jaškov si mora Rižanski vodovod pridobiti pravico uporabe potrebnega zemljišča.
V	teh koridorjih je možna kmetijska izraba zemljišča le z enoletnimi kulturami; medtem ko je prepovedana gradnja ali postavitev stalnih, začasnih in pomožnih objektov, opornih zidov, električnih in telefonskih drogov, električnih telefonskih kablov in drugih komunalnih nadzemnih in podzemnih naprav, saditev visokodebelnih rastlin in drevja (sadno in okrasno drevje, vinska trta in druge trajne rastline) ter kakršnakoli sprememba zemljišča (nasipavanje, odvoz zemlje in podobno).
36.	člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave
Kanalizacijsko omrežje in naprave se izgrajuje in ureja v skladu s sprejeto !!!. varianto študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju piranske občine.
Lokacija biološke čistilne naprave je predvidena v dolini Salvetti.
V	končni fazi bodo prečiščene vode odvajanje po potisnem cevovodu, ki bo potekal v morju od centralne čistilne naprave do Piranskega rta in nato še po oceni 1 km po morskem dnu.
37.	člen
Oskrba s plinom
V	primeru izgradnje plinovoda Koper-Ljubljana bo omogočala oskrbo mesta s plinom. Dokumentacija, s katero bi bile podrobno proučene potrebe potencialnih potrošnikov, še ni pripravljena, zato tudi ni možno podati urbanističnih ureditvenih osnov za izvajanje plinovodnega omrežja.
38.	člen
Oskrba s toplotno energijo
Glede na predviden obseg razvoja mesta in še posebej z ozirom na zahteve varovanja zdravega okolja je potrebno v mestnem območju težiti k proizvodnji toplotne energije v toplotnih centralah (toplarnah) in s tem večji kontroli ter omejitvi škodljivih emisij in pa hkrati racionalnejši izrabi energetskih virov. To določilo velja v enaki meri za vse uporabnike toplotne energije, torej tudi za stanovanjska območja.
39.	člen
Odstranjevanje odpadkov
V	ureditvenem območju mesta Piran je dovoljeno odlaganje in odstranjevanje odpadkov samo na mestih in površinah, ki so v ta namen posebej določena in urejena. Ureditev mora biti izvedena v skladu s sanitarnimi zahtevami in vidiki varovanja okolja.
Kratkoročna rešitev odstranjevanja odpadkov narekuje ureditev centralnega organiziranega smetišča izzven ureditvenega območja.
40.	člen
VI SPOMENIŠKO VARSTVO
Sestavni del urbanističnega načrta je elaborat o zavarovanih površinah in kulturnih spomenikih na območju mesta Piran, ki ga je izdelal MZSV Piran maja 1975.
Da se zagotovi varstvo značilnosti krajine, naravnih znamenitosti, urbanističnih ambientov ter zgodovinskih in kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja in objekte:
a)	spomeniška območja (arheološka, naselbinska in kulturna kra-jina)
b)	spomeniki (arheološki, arhitekturni in etnološki)
c)	območja posebnega naravovarstvenega pomena
d)	objekti posebnega naravovarstvenega pomena.
Območja in spomeniki pod točko a, b, c in d so našteti v odloku urha-nističnega načrta za mesto Piran v Členih 22, 23 in 24.
41.	člen
Spomeniško varstvo na zavarovalnih območjih in posameznih spo. menikih se uveljavlja glede na njihovo vrsto in pomembnost z razti(. nimi stopnjami spomeniško varstvenih režimov, ki so sestavni de! ur-banističnega in asanacijskega načrta.
Vsi posegi na zavarovanih območjih in kulturnih spomenikih se smejo izvajati le v okviru določil zakona o varstvu kulturnih spomeni. kov ustrezne stopnje spomeniškovarstvenega režima ter določi! urha-nističnega oziroma asanacijskega načrta.
Evidenco in register kulturnih spomenikov in zavarovalnih območij na ureditvenem območju mesta Piran vodi Medobčinski zavod za spo. meniško varstvo Piran. Vsi arheološki, kulturni in naravni spomeniki so podrobno opisani v tekstualnem delu asanacijskega in urbanističnega načrta. Iz tekstualnega in grafičnega dela obeh dokumentov so razvidne stopnje varstvenih režimov.
Na zavarovanih območjih je dolžan upravni organ pri skupščini občine Piran obvestiti pristojno službo s kopijo odločbe o lokaciji in kopijo gradbenega dovoljenja pooblaščene organizacije za urbanizem Medobčinski zavod za spomeniško varstvo o nameravanih posegih.
VIII.	NAČINI URBANISTIČNEGA UREJANJA
42.	člen
Ureditveno območje mesta Piran se urbanistično ureja na naslednje načine:
Dolgoročno planiranje na nivoju mesta je obseženo z:
1.	Urbanističnim načrtom: grafična in tekstualna dokumentacija podaja predstavo možne ureditve prostora v časovnem obdobju 30 let, upoštevaje vse parametre demogafskih, socioloških, ekonomskih in tehnoloških napovedi, da bi omogočili soočenje vseh posameznih prvin (prostor prebivalstvo in dejavnosti) in ugotovitev njihovih soodvisnosti; '
2.	Ob urbanističnem načrtu poteka permanentni proces urbanističnega načrtovanja z značajem stalne planerske in programske dejavnosti, ki jo opravlja specializirana strokovna služba za urbanizem. V okviru te službe omogoča učinkovitost opazovalni sistem, spremljanje, usmerjanje in korigiranje prostorskih pojavov izraženih s socialnimi, ekonomskimi in prostorskimi indikatorji.
Sistem sprejemanja odločitev o urbanističnih vprašanjih, je sestavni del sistema v občini, krajevni skupnosti in OZD.
V okviru celovitega procesa urbanističnega načrtovanja obstojajo vmesne stopnje, ki tvorijo prehod med generalnimi rešitvami in zasnovami v urbanističnem načrtu ter med detajlnimi urbanističnimi rešitvami in zasnovami v zazidalnih načrtih.
Te vmesne stopnje urbanistične dokumentacije morajo temeljiti na akcijskih in projektnih programih TOZD (kot pobudnikih in investitorjih), SIS in KS.
43.	člen
Srednjeročno planiranje obsega:
1.	akcijski in projektni program, ki zajema pobude in cilje nosilcev razvoja za določeno prioritetno območje graditve ter le te vsklajuje z urbanističnimi dokumenti širšega značaja, to je urbanističnim načrtom mesta in z družbenimi plani.
Ta program predstavlja vsebinsko opredelitev.
2.	Dispozicijski urbanistični načrt; ta je po svojih sestavah vmesni člen med urbanističnim načrtom in izvedbenimi zazidalnimi načrti;
3.	Asanacijske načrte je treba izdelati kot samostojne dokumente za:
— sklenjena spomeniško-varstvena območja s posebnim oziroma na spomeniške kategorije in varstvene režime; pri izdelavi je obvezno sodelovanje pristojne spomeniško-varstvene službe;
območja sklenjene obstoječe zazidave, ki ne terjajo kompleksne prenove, temveč le asanacijske posege gradbeno-tehničnega, prometnega, komunalnohigienskega itd. značaja.
Pri izdelavi asanacijskih načrtov, ki jih mora sprejeti občinska skupščina, je treba vključiti Krajevne skupnosti, OZD in interesne skupnosti.
22. junija 1979 - št. 17
URADNE OBJAVE
189
44.	člen.
Kratkoročno ptaniranje in izvajanje je obseženo v zazidainih načr-hh. ki se .zdetaj. za obrn^je neposredno pred začetkom gradnje in steer na osnov! faz tz predhodnega člena.	^	'
Zagatne načrte je treba izdeiati za vsa stanovanjska, industrijska in turtsttčna območja. Za zeiene gozdne in kmetijske površine ki so kot koridorj. varovane na vgradnjo infrastrukture, se izdeta krajinski načrt širšega območja.
45.	člen
Vsaka gradnja ati drug poseg v prostor, ki ni predviden v tem urbanističnem načrtu, je izjemen in ga mora obravnavati izvršni svet občinske skupščine oziroma v ta namen imenovan odbor, odtočitve pa sprejema v pomembnejših primerih občinska skupščina, v Manj pomembnih pa njen izvršni svet.
IX.	STRATEGIJA
46.	člen
Pri izvajanju urbanističnega načrta bo treba upoštevati:
—	skladnost ekonomskih možnosti območja in( planiranje strukture investicij;
—	smotrno izkoriščanje obstoječe infrastrukture;
—	zgraditi je potrebno dovolj velike zaključene celote za izgradnjo superstrukture;
—	izpolnitev cestne povezave zaradi boljše prijKopnosti območja in regije;
—	izpolnitev cestnega omrežja zaradi večje mobilnosti prebivalstva znotraj regije;
—	hkrati z izgradnjo turističnih kompleksov in stanovanjskih območij je potrebno zagotoviti sredstva za centralne funkcije mesta (administracija, kultura);
—	zagotoviti zadostne količine energije za razvoj turizma;
—	etapnost vodnogospodarskih ureditev mora zagotavljati istočasno rešitev večjega števila problemov z enim samim ukrepom;
—	zagotoviti kontrolo odpadnih in ostalih voda pred iztokom v morje;
—	zagotoviti biološko ravnovesje v morju z -asanacijskimi posegi;
—	zmanjševanje intenzivnih kmetijskih površin ali naravnega okolja zaradi posegov urbanizacije mora biti nadomeščeno v enaki oziroma večji biološki vrednosti;
—	arheološka najdišča in naravne znamenitosti so zavarovana območja: izvajanje investicijskih objektov je močno v skladu z režimi zavarovanja:
—	historično mestno jedro z vplivnim območjem urejuje asanacij-ski načrt Pirana in so posegi v njem možni edino pod pogoji, ki jih določa le-ta;
—	znotraj ureditvenega območja ni mogoče urejati prostora brez zazidalnih načrtov za funkcionalno zaključena območja;
—	v času sprejemanja posameznih elementov urbanističnega načrta, postanejo določila sprejetih elementov obvezna pri izdelavi zazidalnih načrtov;
—	v stanovanjsko-turističnih območjih je potrebno zagotoviti površine za mirujoči promet v sklopu objektov;
—	v turističnih in stanovanjskih območjih je zaradi varovanja okolja potrebno zagotoviti centralno pripravo za ogrevanje tople vode;
—	samoupravna stanovanjska skupnost v občini in krajevni skupnosti v občini izvajajo stanovanjsko politiko, upoštevajoč izhodišča za urbanistično urejanje ureditvenega območja, z namenom, da se čim-prej odpravi stanovanjski primankljaj, poveča gradnja stanovanj, zlasti še za delavce, družine in osebe z nižjimi osebnimi dohodki. *
X.	KONČNA DOLOČILA
47.	člen
Na področjih, kjer so predpisani zazidalni načrti ali krajinski načrti, ni dovoljena nobena gradnja, dokler zazidalni načrt ali krajinski načrt ni spiejet.
49.	člen
Urbanistični načrt izvaja, redno vzdržuje in dopolnjuje s sprejetimi spremembami strokovna delovna organizacija in urbanistična služba, ki jo za to pooblasti občinska skupščina.
50.	člen
Občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let pregleda in vskladi sprejeti urbanistični načrt s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
51.	člen
V sporih ali nejasnih primerih daje tolmačenje urbanističnega načrta izvršni svet občinske skupščine ali v ta namen imenovana komisija, ki morata praviloma predhodno pridobiti mnenje avtorjev urbanističnega načrta.
52.	člen
Ta pravilnik velja takoj in se objavi v uradnih objavah.
Št: 350-5/68-78
Piran, 13. junija 1978
Predsednik Izvršnega sveta MEDVEŠČAK RINO, 1. r.
Na podlagi 22. člena odloka o asanacijskem načrtu mesta Piran (Uradne objave št. 10/77) in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 13. junija 1978 sprejel
PRAVILNIK
O IZVAJANJU ASANACIJSKEGA NAČRTA MESTA PIRAN
1. SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Ta pravilnik je sestavni del asanaci jskega načrta mesta Piran, ki ga je v maju 1975 izdela! Invest-biro Koper pod št. 70-140.
2.	člen
Pravilnik podrobneje tolmači grafične in tekstualne elemente asana-cijskega načrta, ter določa načela, smernice in izhodišča za izdelavo podrobnejše urbanistične in druge dokumentacije za urejanje historičnega mestnega jedra z njegovim neposrednim vplivnim območjem.
3.	člen
Pravilnik za izvajanje asanacijskega načrta mesta Piran obravnava:
I.	Splošna določila
II.	Namensko izrabo površin
III.	Organizacijo in razporeditev centralnih mestnih in ostalih površin
IV.	Komunikacije
V.	Komunalne naprave
VI.	Regulacijo
VII.	Spomeniško varstvo
VIII.	Načine urbanističnega urejanja
IX.	Etapnost realizacije
X.	Končna določila
II. NAMENSKA RABA POVRŠIN
48.	člen	4. eten
Izvajanje urbanističnega načrta spremlja urbanistična služba in Območje, ki se urejuje z asanacijskim načrtom zajema historično Izvršni svet občinske skupščine, ki lahko dovoli manjša odstopanja od mestno jedro v površini 34ha ter njegovo vplivno območje v površini sprejetega urbanističnega načrta.	16ha.
190
URADNEOBJAVE
Območje historičnega jedra predstavna centralne mestne površine.
Centralne mestne površine vsebujejo stanovanjsko-poslovne, trgovske, trgovsko obrtne površine, površine za kulturo in umetnost, gostinsko turistične površine, površine za šolstvo, površine za administracijo in upravo, površine za zdravstvo in drugo.
Glede na značilnosti posameznih dejavnosti so lahko te površine namenjene preteino ali izključno za neko dejavnost.
$. člen
GOSTINSKO TURISTIČNE POVRŠINE
V območju historičnega mestnega jedra ter vplivnem območju je predvidena izgradnja objektov za turizem in gostinstvo. Površine niso izključno namenjene turizmu in gostinstvu. Urejanje teh površin mora upoštevati naslednje načelo:
1.	V sklopu historičnega jedra so možni posegi, ki se podre ju je jo urbanističnemu in spomeniškemu značaju neposrednega okolja in celote in morajo upoštevati površine ter oblikovne okvire, ki jih daje obstoječa plastična organizacija mestnega tkiva.
6.	člen
TRGOVSKE IN TRGOVSKO OBRTNE POVRŠINE
Trgovske površine naj z aktiviranjem in namensko prestrukturiranimi površinami v zastarelih prostorih omogočajo zadovoljevanje (v trgovskem smislu) ožjega in deloma širšega območja prebivalca in turistov.
Površine za obrtne dejavnosti naj se locirajo po principu funkcionalne namembnosti in naj upoštevajo za vsako vrsto proizvodne ali storitvene obrti škodljive vplive na najbližja območja stanovanjske in druge zazidave in najmanj sledečih vidikov:
—	hrup
—	onesnaženje zraka
—	onesnaženje voda
—	vizualne polucije
—	ionizirajočih sevanj in drugo
7.	člen
POVRŠINE ZA KULTURO IN UMETNOST
Historično jedro mesta Piran prevzema tudi funkcijo kulturnega in kulturno umetniškega središča mesta in širšega gravitacijskega zaledja.
Kulturno-umetniška dejavnost je predvidena na območju Kidričevega nabrežja (slikarska kolonija, Ex tempore, Gledališče) na območju sedanjega stavbnega niza ob Teslovi, Trinkovi, Partizanski in Stjenkovi ulici (kinodvorana, galerija, klubi in društva za mladino, mladinski center) na najzanimivejših predelih historičnega jedra, ob iztekih ulic in na trgih je težiti, da se vsaj del weekendov vsebinsko obogati (ateljeji, galerije in podobno).
8.	člen
STANOVANJSKE POVRŠINE
S stanovanjskimi območji je v osnovi zagotovljena funkcionalna kvaliteta mesta v odnosu do ponudbe in dostopnosti do centralnih dejavnosti, delovnih mest, rekreacijskih območij, zaščite pred viri hrupa in onesnaženega zraka in prometne varnosti.
Obstoječi stanovanjski objekti v historičnem mestnem jedru, ki vsebujejo stanovanja zlasti v kategorijah 06 in 07, se sanirajo:
—	v skladu z gradbeno tehnično regulativno (sanacija strešnih konstrukcij, sanacija medstropnih konstrukcij, stabilizacija nosilnih zidov in temeljev, priključki na komunalne naprave in drugo);
—	v skladu z odlokom o določitvi stanovanjskega standarda (Uradne objave 15/73), zlasti glede minimalne površine stanovanj, opremljenosti stanovanja in objekta, notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta;
22. junija J979 — St. 17
—	v skladu s higiensko tehničnimi pogoji je potrebno s tehnično dokumentacijo za izvedbo zagotoviti sodobno koncip.rana stanovanja z odpiranjem novih svetiobnih odprtin in ventiiac.jo prostorov.
Novogradnje na območju asanacijskega načrta se morajo podrediti spomeniškemu značaju neposrednega okoija m cetote in upoštevati prostorske ter obiikovne okvire, ki jih daje obstoječa piast.čna organizacija mestnega tkiva, v temeijih določena s histor.čn.m zaz.dainim sistemom, ki izhaja iz obstoječe parceiacije. Uiice, oz. trgi terjajo še posebej skrbno obdeiavo in projektno reševanje, kt upošteva povezavo z ostalim delom mesta.
Novogradnje na tem območju morajo še posebej:
___ upoštevati in varovati obstoječo komunikacijsko strukturo,
—	objekti morajo biti oblikovno razčlenjeni v horizontalnem in vertikalnem gabaritu (členitev v mikrolokaciji),
—	gabaritna usklajenost mora izhajati iz historičnega zazidalnega sistema ter vertikalne gabaritne enotnosti.
—	na osnovi načrta prenove je možno združevanje stanovanjskih in
drugih površin.
V historičnem mestnem jedru so predvidene stanovanjsko-poslovne površine.
Oblikovanje nove pozidave mora funkcionalno in oblikovno predstavljati prostorsko celoto, ki se navezuje na historično mestno jedro in predstavlja kvaliteto časa, v katerem nastaja.
Osnovo za bodočo prenovo stanovanj predstavljajo splošna družbena izhodišča stanovanjske politike v občini.
Potrebe po gradnji, sanaciji in rekonstrukciji stanovanjskih območij ali posameznih objektov se ocenjuje na osnovi predvidenega gibanja prebivalstva, števila in strukture gospodinjstev ter zaposlenosti in planiranju stanovanjske graditve, sanacije in rekonstrukcije, kjer je upoštevana projekcija prebivalstva, ki izhaja iz širše prostorske opredelitve Pirana in določi! urbanističnega načrta Piran.
Na osnovi projekcije je v urbanističnem načrtu in asanacijskem načrtu^ Piran izdelan predlog stanovanjske graditve, ki temelji na naslednjih predvidevanjih:
—	da je število prebivalcev usklajeno s predvidevanji po urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave št. 1V76);
—	da bo poprečna velikost gospodinjstva 2,5 preb. do konca planskega obdobja leta 2000;
—	za izračun potrebnih stanovanjskih površin uporabljen normativ 20,00 kvad. m na neto stanovanjsko površino na prebivalca, v več etažnih objektih.
9.	člen
POVRŠINE ZA ŠOLSTVO
Za srednje in višje šole je potrebno, glede na položaj in funkcijo mesta Piran v obalni regiji predvideti večje komplekse. Na območju historičnega jedra so poleg obstoječih predvidene nove površine. Obsedanjih šolskih objektih na kompleksu današnjega objekta bolnice Piran, na območju Zelenega gaja.
Pri dimenzioniranju potrebnih površin za izgradnjo teh objektov je treba upoštevati enoizmenični pouk celodnevne šole in potrebne površine 15 kv. m na učenca.
Za potrebe šol I. stopnje morajo biti upoštevani dostopni radiji od 1000 do 1500m in zagotovljena površina po normativih za gradnjo in opremo osnovnih šol v SRS (dodatek k Uradnemu listu SRS št. 21/68).
Pri tem je potrebno upoštevati enoizmenični pouk celodnevne šole. teh objektih so vključeni tudi oddelki predšolskega varstva.
Vzgojnovarstvene ustanove so predvidene za potrebe stanovalcev delno novega območja in historičnega mestnega jedra.
Pri tem je treba upoštevati:
utroxa m 4,Ukv.m ignsca na o apaciteta jasli je maksimalno 6 enot po 12 otrok,
- kapaciteta vrtca od 160 do 200 otrok.
predšJiskih^ok^"' "stanove se bo predvidoma vključevalo
21 junija 1979 - St. 17
10.	člen
POVRŠINE ZA ADMINISTRACIJO,
UPRAVO IN POSLOVNE DEJAVNOSTI
Historično jedro zadrži tudi funkcijo upravnega in administrativnega središča občine. Gtede na to bi se morale na tem območju krepiti tudi posiovne površine za katere je namenjeno predvsem Cankarjevo na-breije.
11.	(!en
POVRŠINE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Športu in rekreaciji namenjene obstoječe športne površine in objekti, zelene površine v ožjem in širšem vplivnem območju ter predvidene športno rekreacijske površine na Arzah.
Športno-rekreacijske površine morajo biti funkcionalno opremljene in oblikovane tako, da omogočajo skupinske igre, svobodne aktivnosti, tekmovanja in javne prireditve.
—	zdravstvo
—	kultura in umetnost
—	uprava javne in hnančne službe
—	telesna kultura.
15.	člen
Centralne dejavnosti mestnega in regionalnega pomena so razporejene po sledečih kriterijih:
1.	dejavnosti z intenzivno zaposlitvijo na mestnih površinah in potrebo po drugih medsebojnih kontaktih so locirane v mestnem središču (historično mestno jedro);
2.	dejavnosti s potrebo po večjih površinah in pogostih kontaktih so locirane v območju rekonstruiranega območja Piranskih vrat, v radiju peš dostopnosti do ostalih centralnih mestnih služb in z dobrimi povezavami z javnim prometom (poslovne površine);
IV KOMUNIKACIJE
16.	člen
12.	člen	CESTNO OMREŽJE IN NAPRAVE
ZELENE POVRŠINE
Zelene površine na območju asanacijskega načrta se vzdržujejo in varujejo v skladu z odločbami Zakona o zelenih površinah (Uradni list št. 37/73) in na tej podlagi izdelanih predpisov, da se tako ustvarijo optimalni življenjski pogoji za prebivalce, zavarujejo naravno ravnotežje v prostoru in ohranjajo njegove značilne krajinske kvalitete.
V	območju asanacijskega načrta in njegovega vplivnega območja so prosto in zelene površine; glede na namembnost naj se:
1.	javne zelene površine za skupno rabo v katere so vključeni:
—	mestni parki, trgi z zelenjem ob katerih se naj urede otroška igrišča, sprehajališča in počivališča,
—	velike zelene površine za oddih, šport in rekreacijo (pobočje Mongorona, ki so ekstenzivno urejene)
2.	Posebne zelene površine ob stanovanjskih objektih, kulturnih in upravnih ustanovah, šolah, varstvenih ustanovah, pokopališču in varovalno zelenje.
3.	Zelene površine morajo biti zasajene in urejene na podlagi projekta ureditve zelenih površin.
Zelene površine se urejajo na podlagi projekta ureditve zelenih površin.
13.	člen
Pomembno območje prenove predstavljajo ^Piranska vrata* s svojo urbanistično rešitvijo in arhitektonskim oblikovanjem omogoča območje razporeditev funkcij, ki zaradi prometne navezave ne morejo biti locirane v objektih historičnega mestnega jedra.
Pri tem je potrebno upoštevati probleme mirujočega in dostavnega prometa.
III.	ORGANIZACIJA IN RAZPOREDITEV CENTRALNIH DEJAVNOSTI
14.	člen
V	skladu s prognoziTanim razvojem mesta kot pomembnega regionalnega centra in ob upoštevanju potreb gravitacijskega območja bo potrebno zagotoviti mestu sorazmerno visoko raven centralnih dejavnosti, kot je oskrbe in družbenih služb.
To velja enako za izrazito mestne kot regionalne funkcije teh služb.
Obseg in razporeditev centralnih dejavnosti v ureditvenem območju sta določena na osnovi ovrednotenja sedanjega stanja in ob upoštevanju urbanistično načrtovalskih noramtivovo za bodoče potrebe prebivalcev mesta in širšega gravitacijskega bomočja.
V	centralne dejavnosti so vključene dejavnosti terciarnega (ekonomska struktura) in kvrtamega sektòrja (superstruktura):
—	trgovina
—	storitvena dejavnost
—	gostinstvo in turizem
—	promet in zveze
—	vzgoja in izobraževanje
—	socialno varstvo
Sedanje cestno omrežej je zastarelo in ne ustreza prometnim in gospodarskim potrebam, saj postaja ovira smotrnega razvoja, zato predvideva asanacijski načrt (skladno z urbanističnim načrtom) rekonstrukcijo in graditev ceste * A* in peš poti ter ustreznih površin in objektov za mirujoči promet.
Pri urejanju prometnega omrežja in naprav v historičnem mestnem jedru morajo biti upoštevana naslednja načela:
—	dati prednost pešcu
—	zagotoviti maksimalno mobilnost prebivalcev historičnega mestnega jedra z ostalimi deli mesta
—	izločiti promet na vhod historičnega jedra — Piranska vrata in ob Obzidju
—	časovno in prostorsko urediti dostavni promet
—	organizirati mestni javni promet z vozili brez škodljivih emisij
—	urediti mirujoči promet v parkirnih in garažnih hišah ter na parkirnih površinah
—	tlak v historičnem mestnem jedru je sestavni de! ubr. ambienta in se njegova prenova vrši kot sestavni de! asanacijskih posegov v objekte.
Za prebivalce historičnega jedra se zagotavlja garažiranje avtomobilov v javnih garažnih objektih in na parkirnih površinah. Za ostale prebivalce Pirana, turiste, poslovne potrebe in podobno je potrebno zagotoviti parkirne površine ob upoštevanju osemkratnega faktorja obračanja vozi! dnevno. Novogradnje morajo reševati garažiran je in parkiranje v sklopu svojih objektov, oziroma se morajo vključiti v organizirano gradnjo parkirnih hiš.
17.	člen
MORSKO POTNIŠKO IN TURISTIČNO PRISTANIŠČE
Razvoj mesta Piran in vse obalne regije zahteva urejeno potniško pristanišče, zato je predvidena:
—	ureditev pomorskega potniškega pristanišča z rekonstrukcijami, izgradnjo novih pomolov
—	izgradnja (podaljšanje obstoječega) pomola
—	organizacija obalne plovbe Koper—Izola—Piran, ki naj razbremeni cestni promet
—	uvedba rednih linij z jugoslovanskimi ladjami.
18.	člen
TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE IN OMREŽJE
Temeljno načelo za urejanje telekomunikacijskih naprav in omrežja pri asanaciji mesta je, da je v kabelski izvedbi.
Za historično jedro je predvideno 1.680 telefonskih priključkov pri čemer je določena tudi kapaciteta glavnega kabla (1.700), ki vodi od avtomatske cenu ile Portorož do mesta.
192
URADNE OBJAVE
22. junija 1979 — St. 17
V.	KOMUNALNE NAPRAVE
19.	člen
ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE IN NAPRAVE
Temeljno načelo za urejanje elektroenergetskih naprav in omrežja pri asanaciji je, da je v kabelski izvedbi. Glede na to bo potrebno:
—	vse porstozračne vode 10 kV nadomestili z 20kV kablovodi in obstoječe 10kV kablovode zamenjati z 20kV kablovodi;
—	za končno stanje je predvidenih 10 TP 20-0,4kV z močjo vseh vgrajenih transformatorjev 400—630 kV;
—	za primerno osvetlitev obravnavanega območja bo potrebno dopolniti javno razsvetljavo;
—	ob izgradnji kabelskega omrežja bo potrebno predelati sedanje prostozračne priključke, demontirati pa bo potrebno vso prosto-zračno mrežo;
—	v historičnem mestnem jedru je obvezna uporaba opreme javnih svetlobnih izvorov s tipiziranimi elementi, kise za mesto Piran posebej izdelajo.
20.	člen
VODOVODNO OMREŽJE
Mesto Piran se oskrbuje z vodo iz rezervoarja na Valeti v Portorožu. Z izgradnjo kompleksa Bernardin se bo Piran napaja! iz rezervoarja Bernardin.
V	obnovi in dograditvi vodovodnega omrežja Piran se predvideva:
—	gradnja rezervoarja prostornine 1000 kub. m ob Oljčni poti, ki se bo polni! kot protitežni Bernardinski rezervoar;
—	zamenjava dotočne cevi iz jekla premer 200 mm s cevjo AC prem. 250mm;
—	spojitev rezervoarja na omrežje Piran bo izvedeno po Matteoti-jevi ulici s cevjo AC prem. 300mm;
—	zamenjava cca 4900m neustreznih in dotrajanih profilov;
—	zgraditi glavno cev skozi mesto od u lice Svobode s prem .250 mm do Vegove ulice s cevjo DN 125 mm.
De! historičnega jedra se oskrbuje iz rezervoarja na Mostri. V tej tlačni coni je potrebno zgraditi nov cevovod po Oljčni poti.
Na celotnem omrežju je potrebna sistemska identifikacija izgub in popravil.
21.	člen
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacijsko omrežje historičnega jedra je neurejeno zaradi direktnih izpustov odpadnih voda v morje.
V	skladu s sprejeto generalno rešitvijo odvajanja in čiščenja odplak slovenske obale, se historično jedro mesta Piran priključi na centralno čistilno napravo Portorož—Piran v dolini Salvetti.
V	prvi fazi se odvajajo mehansko očiščene vode v izpust, v nadaljnji fazi pa je predvideno biološko čiščenje. V prvi podfazi za 30.000 oseb, v končni fazi pa 60.000 oseb.
Tlačni cevovod poteka po pomorskem dnu iz novega črpališča na piran skem pomolu izven piranske luke do kopališča »Riviera« ter naprej gravitacijsko povezan s čistilno napravo v dolini Salvetti.
Za odvajanje fekalnih in meteornih vod je izbran mešani sistem kanalizacije, razen v ozkem področju zbiralnika K in Tartinijevega trga.
Ogrodje zbiralne kanalizacije je v glavnih obrisih enako obstoječi kanalizaciji. Kanalizacija »Punta« se bo v manjšem črpališču prečrpavala v zbirni kanal »b«. Celinski de! Pirana nad luko se zbira v kanalu S, ki odvaja fekalne vode preko sistema »Tartini« v črpališče na pomolu.
Črpališče na pomolu bo kombinirano z zadrževalnim bazenom deževnih vod in črpanjem deževnih vod ob plimi.
REKONSTRUKCIJA KANALIZACIJE
Za pravilno delovanje omrežja ter črpališča in centralne čistilne naprave bo seveda potrebno vso piransko kanalizacijo, ki je dotrajana in pušča zamenjati z novimi vodotesnimi cevmi ustreznih profilov.
22.	člen
OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO
Glede na predviden obseg razvoja mesta in še posebej glede na zahteve varovanja človekovega zdravja okolja je potrebno območje asa-nacijskega načrta težiti k proizvodnji toplotne energije v toplotnih centralah zlasti na območjih, ki se kompleksno urejajo (Piranska vrata, Židovski trg) (toplarnah) in s tem večji kontroli ter omejitvi škodljivih emisij ob hkrati racionalnejši izrabi energetskih virov. To določilo velja v enaki meri za vse porabnike toplotne energije, torej tudi za stanovanjska območja.
23.	člen
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
V območju asanacijskega načrta ni dopustno odlaganje odpadkov. Na celotnem območju mesta mora biti organizirano zbiranje in odvoz trdih in tekočih odpadnih snovi, ki jih mora komunalna organizacija odpeljati na površine, ki so za te namene predvidene izven območja, ki se obravnava s tem načrtom.
VI.	REGULACIJE
24.	člen
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
Nižji obalni deli historičnega jedra so često pod vodo, ker ležijo prenizko (Punt — 1,2 m, Tartinijev trg — 1,6 m, obala proti Portorožu —
l,	5 m do 1,8 m) oziroma niso absolutno varovani proti morju. Proti poplavam z morske strani je danes zaščitena obala od Pirana proti jugu z obmorskimi visokovodnimi obrambnimi zidovi, katerih višina se vije od 1,5 do 2,0 m n.m., kar nekako odgovarja največji plimi, tj. — 1,60
m,	ni pa dovolj za primer izredne plime in prelivanja visokih valov (preko 2 m).
Z ozirom na to bi morale nenasute nižine z morske strani biti zavarovane do višine 2,50m, nasute pa do višine +2,0 m.
Maritimna ureditev naprav in objektov, ki omogočajo funkcionalno uporabo obmorskega pasu in globljivih posegov v morje, mora upoštevati strukturo morskega dna in značilne smeri morskih tokov ter smeri in jakosti morskega valovanja.
Gradnja objektov (pomolov, privezov, ploščadi, ureditve obale za potrebe kopanja in podobno) na morskih površinah mora biti zaključena etapa v okviru tehničnih in prostorskih možnosti.
Za ureditev morske obale, naprav in objektov mora biti izdelana posebna strokovna maritimna dokumentacija, ki mora upoštevati vse elemente UNP in ANK in po sprejemu postane njun sestavni del.
VII.	SPOMENIŠKO VARSTVO
25.	člen
Mesto Piran se zavaruje kot urbanistični spomenik s številnimi umetnostnimi, arhitektonskimi in ambientatimi in drugimi vrednotami.
Na zavarovanem območju, ki ga karakterizira strjena pozidava, organizirana ulična mreža, gostota spomeniških ambientov in spomenikov se praviloma opravljajo le taka gradbena in druga dela prvenstveno zaradi asanacije, rekonstrukcije, revitalizacije ali prezentacije spomeniških ambientov ali posameznih spomenikov; za vsa druga dela, posebej za novogradnje, velja načelo, da se morajo podrediti spomeniškemu značaju neposrednega okolja in celote.
Spomeniško varstvo se na zavarovanem območju Piran uveljavlja v skladu z vrsto in pomembnostjo spomeniških območij in ožjih urbani-st!čnih ambientov in vrednostjo spomenikov z različnimi načini in stopnjami spomeniškovarstvenih režimov.
Na območju historičnega jedra so zavarovane naslednje vrste ne-, premičnih kulturnih spomenikov:
22. junija 1979 — St. 17
URADNE OBJAVE
193
—	arheološka zemljišča in posamezni arheološki objekti,
—	spomeniška območja in ožji urbanistični ambienti,
—	posamični arhitekturni spomeniki in drugi stavbni objekti, ki se vežejo s pomembnimi zgodovinskimi osebami in dogodki.
26.	člen
Zaradi varovanja krajinske slike Pirana, pomembnih vedut na zavarovano območje in iz njega, ter celovitnosti mesta se v okviru vplivnega območja spomeniško varstvo uveljavlja s posebnimi gabaritnimi režimi obstoječega mesta in posebnimi gabaritnimi režimi novih objektov oz. območij, ter funkcionalno in oblikovno usklajenostjo novo pozidanih območij s historičnim jedrom.
Območja izven historičnega jedra se ureja z zazidalnimi načrti. Zazidalni načrti morajo vsebovati določila o spomeniškovarstvenem režimu, ki ga izdela pristojni zavod za spomeniško varstvo.
Organizacija, ki pripravlja predlog za zazidalni načrt, mora še pred izdelavo končnega osnutka zahtevati mnenje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Predlogu za zazidalni načrt je treba priložiti mnenje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
27.	člen
Varstvo območij, ambientov in posameznih objektov po določbah tega odloka se izvaja glede na vrsto in stopnjo spomeniškovarstvenega režima tako, da velja:
—	1., II. in III. stopnja varstvenega režima za arheološke spomenike;
—	1., II. in III. stopnja varstvenega režima za spomeniška območja in ožje urbanistične ambiente;
—	1. in II. stopnja varstvenega režima za posamezne arhitekturne spomenike.
28.	člen
Spomeniškovarstveni režim I. stopnje za spomeniška območja in ožje urbanistične ambiente določa:
—	varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, značilne parcelacije, značilnih uličnih pogledov z ožjim vizuelnim prostorom, historičnega tlaka, historične oblike stavb in arhitekturnih detajlov na njih;
—	prepoved vseh novogradenj, nadzidav, adaptacij, razen tistih, ki imajo namen rekonstruirati ali sanirati spomeniško območje oziroma ožji urbanistični ambient;
—	izdelavo podrobnega načrta prenove, ki obravnava prizadeto območje, kot celoto in izdelavo spomeniško-varstvenega programa;
—	za vsak poseg je potrebno predhodno soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
29.	člen
Spomeniško-varstveni režim II. stopnje za spomeniška območja in ožje urbanistične ambiente določa:
—	varovanje tlorisne mreže, zazidalne črte, historične oblike stavb in detajlov na njih, značilnih uličnih pogledov in ožjega vizuelnega prostora;
—	varovanje gabarita, naklon streh in historične kritine, napuščev in drugih za spomeniško svojstvo objekta značilnih posebnosti;
—	za vsak poseg je potrebno vnaprejšnje soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo;
30.	člen
Spomeniško varstveni režim I. stopnje za arhitekturne spomenike in objekte določa:
—	varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti (ohranjevanje tlorisa, značilnih fasad, arhitekturnih detajlov in vseh drugih členov oz. sestavin kot so polihromacija, obnova fasad, oblika napuš-čev);
—	v notranjosti je možno opravljati taka ureditvena dela, ki ne spreminjajo bistvenih spomeniških sestavin in ne vplivajo na zunanji 'zgled;
—	namembnost, ki je spomeniškemu svojstvu najbolj primerna; obvezno izdelavo podrobnega programa za prenovo, rekonstrukcijo, revitalizacijo ali prezentacijo spomenika; za vsak primer Predpiše spomeniška služba program in pogoje, v določenih primerih pa je potrebna še predhodna raziskava objekta;
*** kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih Predpiše pristojni Zavod za spomeniško varstvo.
31.	člen
Spomeniško-varstveni režim II. stopnje za arhitekturne spomenike in objekte določa:
—	posegi na spomeniku morajo biti usklajeni s spomeniškim značajem objekta in okoljem oz. kategorije spomeniškega območja,
—	varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti,
—	spomeniška služba predpiše program in pogoje in izda predhodno dovoljenje za vsak poseg.
32.	člen
Spomeniško-varstveni režim I. stopnje za arheološke spomenike (ohranjevanje in situ) določa:
—	arhitekturni ostanki, ki se najdejo pri zemeljskih delih ali sistematičnem preiskovanju zemljišča, se prezentirajo in situ, če predstavljajo za zgodovino Pirana ali arheologijo izredno pomembne najdbe in, če jih je mogoče zavarovati na prostem; drugače jih je treba prezenti-rati v sklopu obstoječih stavb oziroma nove gradnje.
Spomeniško-varstveni režim II. stopnje za arheološke spomenike (režim raziskave arheološkega terena) določa:
zemljišče se pri zemeljskih delih predhodno arheološko razišče, pri tem se je treba ravnati po prejšnjem členu tega odloka, če gre za najdbe pomembnih arhitekturnih ostankov.
Spomeniško-varstveni režim III. stopnje za arheološke spomenike (režim splošnega arheološkega varstva) določa: pred začetkom del na zavarovanem območju Pirana je obvezno obvestiti pristojni Zavod za spomeniško varstvo, da oskrbi arheološki nadzor. V primeru najdb — predmetov ali ostankov arhitekture je treba ravnati po zakonu o spomeniškem varstvu.
Ta režim velja za ostalo območje historičnega jedra, ki ni razvrščeno v I. ali II. stopnjo varstvenega režima.
VIII	NAČIN URBANISTIČNEGA UREJANJA
33.	člen
Območje historičnega mestnega jedra in njegovega vplivnega območja se urbanistično ureja na naslednje načine:
Dolgoročno planiranje na nivoju historičnega mestnega jedra in njegovo vplivno območje je obseženo z:
1.	Asanacijskim načrtom Piran: grafična in tekstualna dokumentacija podaja predstave možne ureditve prostora v časovnem obdobju 30 let, upoštevaje vse parametre demografskih, socioloških, ekonomskih in tehnoloških napovedi, da bi omogočili soočenje vseh posameznih prvin (prostor, prebivalstvo in dejavnosti) in ugotovitve njegovih soodvisnosti;
2.	Ob izvajanju asanacijskega načrta poteka permanentni proces urbanističnega načrtovanja z značajem stalne planerske in programske dejavnosti, ki jo opravlja specializirana strokovna služba za urbanizem. V okviru te službe omogoča učinkovitost opazovalni sistem, spremljanje, usmerjanje in korigiranje prostorskih pojavov, izraženih s socialnimi, ekonomskimi in prostorskimi indikatorji. Sistem sprejemanja odločitev o urbanističnih vprašanjih je sestavni de! odločanja v občinah in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela itd.
V okviru celovitega procesa urbanističnega načrtovanja lahko obstajajo vmesne stopnje, ki tvorijo prehod med teneralnimi rešitvami in zasnovanimi v asanacijskem načrtu ter med detajlnimi urbanističnimi rešitvami in zasnovami v načrtih prenove, zazidalnih načrtih, rekonstrukcijah, asanaci jah in drugih večjih posegih v historičnem mestnem jedru.
Te vmesne stopnje urbanistične dokumentacije morajo temeljiti na akcijskih in projektivnih programih TOZD (kot pobudnikih in investitorji), KS in SIS.
SREDNJEROČNO PLANIRANJE OBSEGA
1. Akcijski in projektni program, ki zajema potrebe in cilje nosilcev razvoja za določeno prioritetno območje graditve ter !e-te usklajuje z urbanističnimi dokumenti širšega značaja, toje z urbanističnim načrtom, z asanacijskim načrtom Piran s srednjeročnimi in dolgoročnimi programi ter družbenimi plani.
Ta program predstavlja vsebinsko opredelitev.
Kratkoročno planiranje in izvajanje je obsežno v načrtih prenove, zazidalnih načrtih in dokumentacijah za realizacijo, ki se izdela neposredno za območje pred realizacijo (začetkom gradnje), in sicer na osnovi faz iz tega člena.

URADNE OBJAVE
22. junija 1979 - St. 17
IX	PRIORITETNA PODROČJA REALIZACIJE ASANACIJSKECA NAČRTA PIRAN
34.	člen
Asanacijski načrt sc izvaja po prednostnih področjih. Velikost območja prenove se določa z zazidalnimi načrti, načrti prenove, načrti ureditve zelenih površin, načrti maritimnih ureditev.
Napori za realizacijo asanacijskega načrta naj se usmerijo predvsem na naslednja področja:
1.	stanovanjskega standarda, kjer naj sc z rekonstrukcijami posodobijo stanovanjske površine, z novogradnjami pa namembnosti za rekonstrukcijo neustrezne ali ie porušene objekte.
2.	Komunalne in prometne infrastrukture, kjer naj izgradnja kanalizacijskega sistema omogoči odvajanje odpadnih voda k čistilni napravi.
3.	ureditev površin za mirujoči promet omogoči postopno izločanje motornega prometa iz območja mestnega jedra.
4.	Centralne dejavnosti sooblikujejo mestni prostor, ki skupaj s stanovanjsko funkcijo zagotavlja razvoj sodobnega bivanja z vsemi dejavnostmi, ki ljudi združujejo v skupnostih.
5.	Zelenih površin in otroških igrišč, ki z ustrezno ureditvijo postanejo funkcionalni del mesta.
35.	člen
Za izvajanje asanaci jskega načrta imenuje izvršni svet skupščine občine Piran poseben odbor za prenovo Pirana. Odbor je odgovoren za dosledno izvajanje in spremljanje politike procesa prenove in ohranjevanje starega jedra v skladu z asanacijskim načrtom mesta Piran.
Odbor daje svoje stališče k manjšim odstopanjem od sprejetega asa-nacijskega načrta, ki jih potrdi izvršni svet skupščine občine Piran.
Pri prenovi mesta sodelujejo na podlagi družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, interesne skupnosti in drugi. Akcije usklajuje odbor za prenovo Pirana.
36.	člen
Na območju, za katerega je izdelan asanacijski načrt mesta Piran, so predpisani zazidalni načrti, načrti prenove ali projekti ureditve zelenih površin in praviloma ni dovoljena nobena gradnja, dokler ti niso sprejeti.
Sanacija posameznih objektov ali drugi posegi, ki so posebno utemeljeni, so dopustni na podlagi pozitivnega stališča odbora za prenovo Pirana ter soglasjem izvršnega sveta skupščine občine Piran.
X	KONČNA DOLOČILA
37.	člen
Vsebino asanacijskega načrta redno spremlja in dopolnjuje na osnovi sprejetih etapnih planov, programov nosilcev planiranja in konkretnih potreb pooblaščena strokovna delovna organizacija in urbanistična služba.
Na pobudo ali predlog odbora za prenovo Pirana potrjuje spremembe oziroma dopolnitve tega pravilnika izvršni svet skupščine občine Piran.
38.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika vrši urbanistična inšpekcija pri skupščini obalnih skupnosti Koper.
39.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-3/70-78
Piran, 13. junijj 1978
Predsednik izvršnega sveta MEDVEŠČEK RINO, l.r.
OtČtHA $EiAHA
Na podlagi 155. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, it. 7/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojtmi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevni skupnost! m na seji družbenopolitičnega zbora dne 8 junija 1979 sprejela
ODLOK
O DRUŽBEN! SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE
1.	člen
Udeležencem narodnososvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn j<H2—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim še niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sežana.
3.	člen
Pravico do občinske priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilna boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do L julija 1944 preden so dopolnili 18 leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1945 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno borbo v dejanskem trajanju; "
6.	borci za sevemo mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Upravičencem iz 3. člena tega odloka se lahko podeli stalna, občasna ali enkratna priznavalnina.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih za oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojinskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njego-
22. junija 1979 — St. 17
URADNE OBJAVE
vega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja možna stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zn^ka.
Komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Sežana določi v mejah iz 1. odstavka tega člena višino priznavalnine posameznim upravičencem.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
O pravici in višini do priznavalnine osebam iz 5. točke 3. člena tega odloka odloča komisija za vprašanje borcev NOV SO Sežana. Pri tem upošteva razen socialno ekonomskih okoliščin iz 2. odstavka S. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
8.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosovobidilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin, i.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
9.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 8. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
10.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovoljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovoljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
12.	člen
Ne glede na določbe 11. člena tega odloka je uživalec stalne priznavalnine dolžan sporočiti upravnemu organu pristojnemu za zadeve borcev NOV vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine.
Na podlagi nastalih sprememb se priznavalnina na novo določi od prvega dne naslednjega meseca, ko je nastala sprememba . Če pristojni upravni organ ugotovi, da tako obvestilo ni bilo podano, lahko izterja neupravičeno izplačani znesek priznavalnine.
13.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se izjemoma zadrži priznavalnina v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije za vprašanja borcev NOV, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
14.	člen
O dodelitvi, spremembi in ukinitvi priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Sežana na podlagi določb tega odloka.
Predlog za dodelitev priznavalnine (stalne, občasne in enkratne) podajo krajevne in občinske organizacije ZB NOV ali posamezniki.
15.	člen
Odločbo o dodelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine izda po sklepu komisije iz 14. člena tega odloka občinski upravni organ pristojen za zadeve borcev NOV.
Zoper odločbo, ki jo izda pristojni občinski upravni organ iz prvega odstavka tega člena je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
Stalna priznavalnina se podeli upravičencem od prvega dne naslednjega meseca, ko je bil podan predlog.
16.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane skupščine občine Sežana (Uradne objave, št. 16^77 z dne 4. 11. 1977).
Priznavalnine podeljene po odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 31. 12. 1979.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje.
11.	člen	Št.: 191-1/79-4
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini	Sežana, 8. junija 1979
stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r.

196
22. junija 1979 - St. 17
URADNEOBJAVE