KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Radio
Seunica
96.-7,105.4
:	__ r
itevilka 53	(^<0 <3^
Leto 3
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 15. MAJA 2002.
--------------  ,, ... — ____________________ J
Hrvaška “za”, kaj pa Slovenija?
Zagreb - Hrvaški sabor je v prvem branju potrdil predlog zakona o ratifikaciji meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Hrvaški poslanci sicer kljub sprejemu menijo, da Hrvaška “Krškega” ne potrebuje.
Si bomo poleg elektrike iz NEK razdelili tudi radioaktivne odpadke ?
Naša vlade te procedure še ni pričela, Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je proti sporazumu tako kot občina Krško. Poenoteni bodo v prihodnjih dneh izdali zloženko, ki bo pojasnjevala stališča občin in strokovne javnosti proti ratifikaciji sporazuma. Naši poslanci so na vlado minuli teden posredovali stališča, ki pojasnjujejo navzkrižja Posavja, strokovne javnosti in lokalnih skupnosti.
...na strani 3
Nikoli več ne bo, kot je bilo
Kljub prepirom so se pripravljalna dela za HE Boštanj začela.Nekdaj rodovitna ravnica je postala gradbišče...
	G/P.O 	
M	POSAVJE
	m TOGREL KRŠKO
	m SGP POSAVJE
	SEVNICA
ill	m G/PO GRADNJA ZAGREB GIP-0 POSAVJE d.o.o., Krika vos 4ta, 8262 Krtka vas
Za tri še možnost, da gredo
na svoje
Posavje - 26 pobud predlagateljev novih občin je Ustavno sodišče zavrnilo z odločitvijo, da zavrnitve večjega dela kandidatk v državnem zboru niso v neskladju z ustavo in zakonom. S pojasnilom, da niso zadovoljivo obrazložili posebnih razlogov za izločitev iz zdajšnjih občin, je med zavrnjenimi tudi Krajevna skupnost Videm-Krško.
V nekaterih primerih ostaja dvom, da državni zbor pri obravnavi njihovih predlogov za ustanovitev občin oziroma spremembo njihovih območij ni ravnal v skladu z ustavo in Zakonom o lokalni samoupravi, zato je nekatere njegove sklepe razveljavilo. DZ pa jih mora v 30 dneh od dneva vročitve odločbe ponovno obravnavati. Med temi so tudi Krajevne skupnosti Bizeljsko, Dobova in Kostanjevica na Krki.
... na strani 3 Prizadeti v KS Videm - Krško zatrjujejo, da izpolnjujejo pogoje.
Mraz in toča že aprila, kaj še čaka kmete?
Posavje - Pretekli teden je narava letos že drugič pokazala zobe. Po nekaj mrzlih jutrih v začetku meseca, ko so temperature do -5 že povzročile škodo predvsem v nižje ležečih sadovnjakih, je pred dnevi presenetila toča. Te v aprilu res nismo vajeni.
Kar trikrat v enem dnevu so se z neba nad Posavjem med dežjem vsula kot fižol debela ledena zrna, najbolj v okolici Krškega in na Bizeljskem. Koliko škode so povzročila, zaenkrat še ni ogoče oceniti. Po besedah kmetij skih svetovalcev bi najhuj še posledice lahko bile v vinogradih, kjer so poškodovala mladice, škodo pričakujejo sadjarji, saj so cvetovi nežni in plodiči še zelo drobni, tudi na poljščinah bi lahko bilo nekaj 10 odstotkov škode, poškodovane so vrtnine, ki pa se bodo najverjetneje še obrasle, ali jih bo mogoče nadomestiti z novimi sadikami.
Aprilske toče kmetje res niso vajeni in v strahu se sprašujejo, kaj jih letos še čaka, saj se je sezona šele začela. J.K.
Mladi folkloristi v Turčiji navdušili
Ankara, Artiče - Od 16. do 27.aprila je v Ankari potekal 24.medna-rodni otroški festival folklore, pesmi in plesa. Doslej je pri njih gostovalo okoli 80 držav, med njimi Slovenija že šestkrat. Cilj festivala je druženje otrok različnih kultur in narodov z vsega sveta.
Mladi artiški folkloristi z mentorico Vesno Bogovič ob povratku iz Ankare
Letos je bil iz Slovenije na festival povabljen Plesni teater IGEN iz Celja, ki je na pobudo regijske koordinatorke za mednarodno sodelovanje otrok v okviru Zveze prijateljev mladine Krško Vide Ban za sodelovanje na festivalu izbral otroško folklorno skupino OŠ Artiče. Taje njihovi modemi izvedbi baletnega para dodala folklorni pridih v belokranjskih nošah. Artiški folkloristi so se predstavili tudi samostojno s spletom štajerskih plesov in sodelovali na veliki prireditvi ob turškem dnevu otroka -23.aprilu. S svojimi nastopi so očitno navdušili, saj so dobili povabilo na festival, ki bo jeseni v Libiji, povabljeni pa so tudi v Maroko. J.K.
Nova kolekcija sončnih očal 2002
T«l.: 07 499 31 31
NASPROTI OBČINE BREŽICE
Ob 1. maju -prazniku dela iskreno čestitamo!
Uredništvo časopisa SavaGlas, Radia Brežice in Radia Sevnica
IZ VSEBINE
Labod v stečaj...
...stran 2
Prepustnice le pesek v oči...
...stran 3
Čakalne dobe na Obrežju...
...stran 4
Bodo delavci Tanina delali na cesti...
...stran 5
[
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250

POSAVSKE HVŠICE
Prazniki, kakor za koga...
Medtem ko so kakšnemu upokojencu predolgi prazniki celo odveč, pa zaposleni še kako potrebujejo oddih po napornem delu. Za to so počitnice kot nalašč, posebej še takšne, kakor jih praznujemo letos. Pravcati mali dopust si bodo zato lahko privoščili mnogi, zaposleni v različnih ustanovah, zavodih in po pisarnah širom po naši deželi. Delavci, tisti neposredni proizvajalci, ki zagotavljajo, da državna nadgradnja sploh še stoji, si bodo lahko oddahnili vsaj za dva počitniška dneva. So njihovi predhodniki, ki so si iz-
reveža, iz katerih bi nastal, res le eden, toda toliko večji revež. Seveda pa je taka združitev lahko zgolj pobožna želja brežiškega župana, kajti peterica velikih iz Kmečke zadruge samo čaka, da se bo odvil stečaj nekdanje Agra-rie in bo mogoče opraviti kakšne prevzeme. Manj verjetno je, da bi prišlo do odkupa, tako kot pretekli teden, ko je krški Agrokombinat, povezan v Mercatorjeve Mesnine dežele Kranjske prodal farmo prašičev Pristava. Njeni lastniki so zdaj v Ihanu, smrad pa bo ostal na Krškem polju. Tu, na jugu dežele, pa bo ostalo tudi breme brezposelnih, kajti na posodobljeni farmi bo lahko delalo vsega 20 ljudi. Vsi ostali si bodo morali poiskati delo drugje oziroma bodo
turno središče, kamor bodo 1 .julija spet prišli sloviti kiparji. Podobno skrinjico kot Kostanjeviča-ni bi za shrambo pohval potrebovali tudi v Artičah. Artičane je kar naprej mogoče videti povsod; na televiziji godejo njihovi tamburaši, po odmevnih prireditvah igrajo in pojo drotarji ter domači pevci, pravkar so v svoji sredi presenetili naše najboljše zimske
razbitega stekla in predmetov, in v temačno podzemlje, kjer se lahko za nezaklenjenimi vrati dogaja marsikaj, vodijo zasvin-jane stopnice. Se kdo spominja, da so za ureditev zaklonišča morali nekoč ljudje zagotavljati velike denarje? Se bo kdo spomnil in zdaj našel denar vsaj za nakup ključavnice?
Še kdo pomni očitke nekdan-
Danilo in Primož Koritnik
Kostanjeviški “nabiralnik ”
borili mednarodni praznik dela, že vedeli, da brez počitka ne gre.
Tale uvod je bil seveda potreben predvsem zato, da bo mogoče opozoriti na bližnje prvomajske praznike, katerih sloves se prav letos znova povečuje. Mimo so vesela j urjevan-ja s cvrtjem in čez dan ali dva bodo spet oživeli vršaci, kjer so se delovni ljudje zbirali že pred stoletjem. Živahno bo na Lisci, godbeniki bodo spet zaigrali na Šentvidu, kresovi bodo zagoreli vse od Bohorja do Gorjancev in vasi bodo med sabo tekmova-
pristali na borzi. Tudi ti se ne ra-dujejo prvomajskih praznikov.
Skrinjica, odpri se!
športnike in folkloristi bogatijo domače prireditve. Najmlajši ar-tiški plesalci so se pravkar vrnili iz Turčije, kjer so sodelovali na svetovnem festivalu otrok, navdušili ter dobili povabila celo za nastop v Maroku! Na tujem pa presenečajo še pevci; za razliko od društvenih in občinskih organizatorjev, ki, tudi zaradi akustičnosti, pripravljajo koncerte vse bolj po cerkvah, za zdaj Artičani še niso nastopili v domači cerkvi. Zato na koru z njimi, niti s cerkvenim zborom, ni mogla peti tudi Kristina Fuksova. Najpomembneje je vendarle, da so ljudje v tem zma-terializiranem svetu še složno pripravljeni na odrekanje ter pripravljanje velikih in kakovostnih kulturnih dogodkov!
jemu krškemu županu Danilu Siterju in njegovemu tajniku Vinku Bahu. Iz obtožnice je mogoče povzeti, da sta na svojih položajih prekoračila meje pravic z namenom, da sebi in drugim pridobita veliko protipravno premoženjsko korist. Takole, med brati, naj bi si skup-
le, katera bo postavila višji in lepši mlaj. Začel se bo maj, naj-lepši mesec v letu. Vsem nedvomno ne bo enako naklonjen, posebej tistim, ki ostajajo brez zaposlitve kot osnovne človekove pravice, ali pa jim delodajalci pretijo z odpustom. Prazničnih dni se prav gotovo ne raduje stotnija delavk iz krške tovarne Libna, ki jih je “mati” iz Novega mesta izigrala že pred leti, ko jim je vzela osnovno premoženje, zdaj pa ukinila še delovna mesta. Od 170 šivilj, ki se jim je Labod odrekel, bo v novi firmi Julija dobilo zaposlitev kakšnih 40, pa še te bodo menda pod nenehnim pritiskom ali iti na bolniško ali dobiti delovno knjižico.
O teh presežnih delavcih seveda ni nihče pisal v poštni nabiralnik enega od kipov Forme vive sredi prenovljene Kostanjevice. V skrinjicah seje sicer znašlo nekaj dobrih želja, pripomb in seveda pohval; upravičenih pohval na račun podjetja Resistec menda ni bilo, zato pa na zagnanost vseh, ki sodelujejo pri prireditvah ob jubileju Kostanjevice. Morda je kdo obudil tudi velike načrte nekdanjega krškega izvršnika Igorja Dobrovnika o gradnji
Nič kriva Siter in Bahč
Reveži, združite se!
Prvomajske in vsakršne druge praznične prireditve so nekoč nosile geslo “Proletarci vseh dežel, združite se!” Pa bi si ga spet veljalo priklicati v spomin. V primeru Labodovih in mnogih drugih delavk ter delavcev še posebej. Zdaj so modemi prevzemi in odkupi ter drugačne integracije. Denimo pobuda, da bi se povezala Sadjarska zadruga Posavja iz Arnovih sel in Kmečka zadruga Brežice, torej dva
Vhod v krško podzemlje
igrišča za golf in kardiološke klinike; žal je Kostanjevica medtem izgubila še del svojega zdravstvenega doma. Dolenjske Benetke zato poslej ostajajo predvsem kul-
Kar nekaj vedrejših dogodkov je zaznamovalo tudi predpraznične dni. Alenki Žuraj Balog, ravnateljici Srednje šole Sevnica, je uspelo pripeljati v občino še en izobraževalni program, s čimer je znova prispevala k utrditvi te srednješolske ustanove. Po nekaj letih srečnega zakona se je medtem na Kozjem poročil Cveto Bahč z Zdol in na POP televiziji smo poleg voditeljice Tamare Vonta lahko videli še en domači obraz. V oddaji Lepo je biti milijonar se je pokazal Danilo Koritnik, ki skupaj z bratom Primožem na sejah razvnema občinske svetnike. Danilo je domov odnesel četrt milijončka slovenskih SIT. Zgolj častno priznanje so medtem za življenjsko delo prejeli brežiški glasbeniki Demolition Group, ki napovedujejo tudi novosti. In veseli so posamezniki na Bizeljskem, v Dobovi in Kostanjevici, ker je spet nekaj upanja, da dobe svojo občino. Na svojstven način se zabavajo tudi mladi v Krškem, ki se zbirajo v zaklonišču ob Papirniški ulici.
Alenka Žuraj Balog
no pridobila blizu 7 milijonov SIT na račun sejnin ter dodatkov za delo preko polnega delovnega časa. Danilo Siter naj bi zase
in Vinka Baha ter Franca Černeliča, Branka Kovačiča, Tomaža Petana, Ivanko Puntar, Miloša Kukovičiča ter Franca Glinška sklenil tudi življenjska
Dušanka Weiss
zavarovanja za primer doživetja in smrti. Marca letos je Dušanka Weiss, preiskovalna sodnica, okrožna sodnica svetnica in predsednica Okrožnega sodišča v Krškem, kazensko preiskavo zoper Siterja in Baha sklenila ustaviti. Od pregona je odstopila, ker ni dokazov, da bi obdolženca storila očitano kaznivo dejanje, Občina Krško pa tudi ni nadaljevala kazenskega pre-
gona.
Preuredili so ga v beznico, polno
Vesele praznike vsem!
Vlado Podgoršek
Videm-Krško izpadlo,
ostale v igri
Posavje - Ustavno sodišče je prednostno odločilo o usodi kandidatk za nove občine, ki jim državni zbor ni dal potrditve za ustanovitev. Bizeljsko, Dobova in Kostanjevica na Krki so še v igri, Videm - Krško ne več.
Ustavno sodišče je zavrnilo pobude za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti odloka, s katerim je DZ določil referendumska območja in razpisal referendume. O sklepu, s katerim je DZ zavrnil kandidatke, pa je odločilo, da zavrnitve večjega dela kandidatk niso v neskladju z ustavo in zakonom.
V 26 primerih je ustavno sodišče odločilo, da so predlagatelji novih občin premalo obrazložili posebne razloge, ki bi utemeljevali ustanovitev novih občin z manj kot 5 tisoč prebivalci ali pa jih sploh niso obrazložili. Med temi ne priznava razlogov KS Videm Krško. Podpredsednik KS Krško Niko Žibert izpostavlja, da je DZ ravnal dvakrat različno, pred štirimi leti in zdaj. Sicer pred pridobitvijo uradnih aktov ni želel veliko komentirati, poudaril pa je, da razlogi ustavnega sodišča, ki KS Videm -Krško umešča med tiste pobudnice, ki nimajo utemeljenih razlogov za lastne občine, pri njih ne držijo. Meni, da izpolnjujejo pogoje, ostaja pa problem, kaj z ostankom sedanje občine, če bi postali svoja občina.
O nekaj primerih pa dvomi ostajajo, saj je Ustavno sodišče presodilo, da DZ pri obravnavi nekaterih predlogov za ustanovitev občin oziroma spremembo njihovih območij ni ravnal v skladu z ustavo in Zakonom o lokalni samoupravi, zato je nekatere njegove sklepe razveljavilo. DZ pa jih mora v 30 dneh od dneva vročitve odločbe ponovno obravnavati.
Ustavno sodišče je kršitve ugotovilo tudi pri predlogih za ustanovitev treh posavskih občin Bizeljsko, Dobova in Kostanjevica na Krki ter Goije, Renče-Vogrsko, Otočec-Šmaiješke Toplice, Straža, Planina, Višnja Gora, pri predlogu za izločitev krajevne skupnosti Martjanci z območja občine Moravske Toplice in priključitev k mestni občini Murska Sobota ter pri predlogu za spremembo statusa občin Jesenice in Radovljica.
Tri krajevne skupnosti iz Posavja, o katerih mora DZ ponovno odločati, še niso prejele uradnih aktov Ustavnega sodišča oziroma nikakršnih drugih vesti o zadnji odločitvi ustavnega sodišča, kot so objavljeni v javnih medijih, zato jih tudi niso želeli komentirati.
Suzana Vahtarič
Združenje krajevnih skupnosti in Združenje občin Slovenije sta izrazili nestrinjanje z odločbo ustavnega sodišča. Na omenjeno problematiko so prizadeti v telegramu opozorili predsednika DZ Boruta Pahorja in predsednika odbora DZ za notranjo politiko Maksimiljana Lavrinca. Anton Kokalj iz združenja občin meni, daje odločba ustavnega sodišča z 18. aprila pokazala, da to sodišče “ni več sposobno odločati strokovno”. ‘To je hud alarm, ob katerem državljani ne smemo biti tiho,” je opozoril. Obvestili bodo Kongres lokalnih in regionalnih oblasti in se pritožili na evropsko sodišče za človekove pravice.
Po prisilni poravnavi
še stečaj
Krško - Konfekcija Labod Libna je 12. aprila objavila stečaj podjetja, v katerem je po lani izvedeni prisilni poravnavi ostalo še 137 zaposlenih. Po nekaj dneh je na istem mestu novo podjetje Konfekcija Julija v 100-odstotni lasti Laboda zaposlilo 45 nekdanjih zaposlenih.
Konfekcija Labod na Libni je hčerinsko podjetje Laboda d.d. iz Novega mesta, ki je izdelovala perilo, bluze in jersey ter pletiva. V zadnjih letih so prestrukturirali program proizvodnje s šivanjem oblek in lahkih oblačil. Vendar so se kljub tem ukrepom prve težave začele kazati od leta 2000, meni direktorica Slavica Subašič. Glavne vzroke vidi v dragem trgu delovne sile v naši državi, naročniki se zato obračajo na jugoslovanske, poljske in poceni trge vzhodnih držav. Iz teh razlogov so izgubili večinskega partnerja, njihov odhod pa je krizo še poglobil. Ob tem so medsezone vse daljše, kar postaja značilno za konfekcijsko industrijo. Lani so zaradi neugodnih finančnih rezultatov sprožili prisilno poravnavo, denarja pa je zmanjkalo že za terjatve zaposlenih, kar je po njenem mnenju neizogibno vodilo v stečaj.
Šubašičeva ostaja tudi direktorica Konfekcije Julija, kije prevzela 45 delavcev, do začetka maj ja pa naj bi nazaj zaposlili do 10G ljudi. Vendar so tudi ti v negotovosti, saj gre za sezonsko delo; torej za delovno razmerje za doj ločen čas, opozarja sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Marjan Urbanč. Tudi nove terjatve, ki jih sprejemajo za zaposlene, bode zaradi nizke stečajne mase težko če sploh, izterjane. Direktoric^ Šubašičeva pravi, da se zelo trudijo in iščejo rešitve za vse zaposlene na Libni, vendar kot pravi je položaj v tekstilni industriji tak da se pogodbe sklepajo sezonsko zdaj imajo delo do konca sezone to je do avgusta. Šele takrat so na ročniki pripravljeni sklepati nov' posle in končno število novoza poslenih bo odvisno od novi! naročil.
Suzana Vahtari
Po podatkih Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije je v prvih treh mesecih letos delo izgubilo že približno 800, do konca leta pa naj bi ga skupno 5000 tekstilcev. Samo v prvih treh mesecih letos je v stečaj ali prisilno poravnavo zašlo 12podjetij, med drugim družba Merinka, Induplati tekstil, Valido, Tekstilna tovarna Prebold, Scala Zarja iz Petrovč, Bača iz Podbrda, Kors iz Rogaške Slatine in drugi. V obdobju od leta 1995 do leta 2002 je v postopek stečaja, likvidacije in prisilne poravnave zašlo kar 112 slovenskih tekstilnih in usnjarskih podjetij. Od leta 1995 do letos je po podatkih sindikata brez dela ostalo več kot 20.000 ljudi, tem pa naj bi se letos in prihodnje leto pridružilo še 5000 delavcev.
D
gJ
tr<
za
de
dr
dr-
se
se
op
pr
od
do
vo
ho
je
jar jas žu skr ms me voi nje po-na pa ji c
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju za usklajen nastop
Za svoj visokošolski center, deponijo in rento!
Brežice - Na svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki ga sestavljajo vsi trije župani, podžupani in direktorji občinskih uprav, kot zunanji člani pa tudi posavski poslanci, so tokrat sprejeli kar nekaj konkretnih zaključkov, tudi glede nadomestila z naslova NEK.
Na področju družbenih dejavnosti so se izjasnili za ustanovitev Javnega zavoda regijsko višje in visokošolsko središče v Posavju. A kot je izpostavil krški župan Franci Bogovič, je potrebno uskladiti skupen interes z Valvasorjevim centrom Krško, ki želi pridobiti univerzitetne programe.
Za svoj Cerot
Naj višji predstavniki vseh treh občin se strinjajo, daje kljub usmeritvam države, ki Posavje umešča na deponijo v Leskovcu pri Novem mestu, potrebno nadaljevati skoraj 10-letne aktivnosti za lokacijo regijske deponije, torej Centra za
jjkdk |3v
Krški župan Bogovič, brežiški Deržič in sevniški Janc
Potem ko je Državni zbor konec februarja sprejel nacionalni program visokega šolstva, omogoča tovrstne šolske centre po regijah. Javni zavod, za čigar ustanovitvijo naj bi stale vse tri posavske občine, pa je organizacija, ki lahko vodi nadaljnje postopke. Uskladitev aktivnosti in študijskih programov bo naloga koordinacijskega odbora med brežiško delovno skupino in krškim centrom, ki jo morajo opraviti v tem mesecu. Brežiško skupino vodi Jože Avšič, ki zagovarja visokošolsko središče za trgovino in turizem, vidi pa tudi druge perspektivne programe. Do konca junija naj bi o ustanovitvenem aktu javnega zavoda odločali vsi trije občinski sveti v Posavju. Enako vse tri občine soglašajo tudi z nadgradnjo progama Srednje šole Sevnica s programom lesarskega tehnika.
ravnanje z odpadki (Cerot) v Dobravi pri Kapelah. To lokacijo je kot sprejemljivo potrdila tudi Vlada RS. Za Cerot v dobravskem gozdu naj bi po sklepu sveta pokrajine izdelali študijo za izgradnjo na naši lokacijo. Ta naj bi po predstavitvi tajnika občine Brežice Ferda Pinteriča za konkretno lokacijo pomenila pred-projektno dokumentacijo za izgradnjo centra. Študija je ovrednotena na 8 do 10 milijonov SIT in bo služila tudi za pogajanja glede lokacije v Novem mestu, kjer je izgradnja centra ovrednotena na 6 milijard SIT. Za novomeški center bi EU prispevala tretjino, ostalo pa prispevale občine Posavja, Dolenjske in Bele Krajine.
V Posavju verjamejo, da bi bila cena kompletnega centra v Posavju tudi brez sredstev EU cenejša. Župana Vladislava Deržiča so zadolžili, da čimprej spelje spremembe prostorskih planov za lokacijo v Dobravi.
Štiri koncesijske pogodbe in nadomestilo
Vodja strokovne skupine Niko Galeša je svet Posavja seznanil z aktivnostmi glede izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer se zdaj pogajajo že o četrti koncesijski pogodbi. Usklajena je v 90 odstotkih, meni Galeša. Sevniški župan Kristijan Janc opozarja, da naj bi bila po zagotovilu ministra Kopača podpisana letošnjega junija, jeseni pa se je pričela zimska gradnja HE Boštanj. V maju lahko na pobudo poslanca Vizjaka pričakujemo širši posvet na temo hidroelektrarn na spodnji Savi.
Dogovorili so se še, da se bodo posavske občine podpisale pod zloženko s pojasnili o nesprejemljivosti posameznih členov sporazuma o NEK, ki jo bodo izdali v prvi polovici maja. Vse tri posavske občine pa so se poenotile in iščejo zakonske podlage za zahtevo nadomestila za razvrednotenje prostora z naslova bližine NEK.
Suzana Vahtarič
Direktor sevniškega komunalnega podjetja Bojan Lipovšek (na fotografiji) je imenovan v strokovno skupino za izgradnjo novomeškega centra. Opozarja, daje šele okoljsko ministrstvo skoordiniralo vse tri regije, ki naj bi po usmeritvah države odpadke odlagale na novomeško deponijo. Strokovna skupina je potrdila projektno nalogo za to področje, ki jo Phare projekt podpira s 300.000 evri, sicer pa ima država za to področje finančni memorandum s tega naslova.
Bodo prevozniki po 1. maju blokirali
mejne prehode?
Ljubljana - Sekcija prevoznikov Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je predsedniku vlade Janezu Drnovšku poslala pismo, v katerem ga med drugim prosijo, naj zagotovi izvajanje sklepa, ki ga je vlada sprejela 19. junija 1998 in po katerem na državnih mejnih prehodih in državnih cestah ne bo dovolila pobiranja t.i, komunalnih taks.
“Kljub prizadevanjem za ustrezno rešitev tega vprašanja in zahtevam, da se sprejeti sklep vlade začne izvajati, na posameznih državnih mejnih prehodih in državnih cestah občinski delavci še vedno pobirajo komunalne takse”, pišejo prevozniki. Premierja opozarjajo še na sklep sekcije za promet pri OZS, naj se omenjeni odlok začne izvajati najpozneje do 1. maja, sicer bodo cestni prevozniki blokirali tiste mejne prehode, kjer bo dovoljeno pobiranje taks.
Sekretar sekcije za promet Bojan Pečnik (na fotografiji) je pojasnil, da protestno pismo združuje vse prevoznike, tudi posavske, ukrepi pa bodo vidni po 1. maju, ko pričakujejo blokade mejnih prehodov, če ne bo odgovora Vlade RS. Prevladuje mišljenje, da ti občinski odloki niso povsem pravilno narejeni, ustavna presoja enega od prevoznikov Pa še ni končna. Pričakuje pa večji odziv Vlade RS.
Med tovrstnimi mejnimi prehodi je najvidnejši v Dolgi vasi, na podlagi občinskega odloka pa se komunalna taksa od lanske
spomladi pobira po vzoru Dolge vasi tudi v brežiški občini. Na Obrežju in v Rigoncah, na slednjem prehodu sicer zaradi ukrepa osne obremenitve ceste na hrvaški strani v manjšem obsegu.
1000 SIT, kolikor prevoznike stane en prehod državne meje,
ima tudi drugo plat zgodbe. Obremenjenost okolja, kjer stojijo mejni prehodi in ceste s kolonami kamionov. Občani so prizadeti, opozarjajo, daje njihov življenjski prostor razvrednoten, vsakodnevno pa se spopadajo s hrupom, izpušnimi plini in konec koncev tudi s smetmi, ki jih vozniki v koloni puščajo.
Vodjo oddelka za gospodarske javne službe in javne zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar je pojasnil, da pobiranje komunalne pristojbine na mejnih prehodih poteka v skladu z občinskim odlokom. Del pobranih sredstev se vrne v krajevne skupnosti, kjer so mejni prehodi postavljeni, z ostalim delom pa razpolaga občinski proračun za opremljanje komunalne infrastrukture, tudi na mejnih prehodih. S temi sredstvi le delno blažijo vplive na okolje in življenje, ki so prizadeli tam živeče.
Suzana Vahtarič
Maloobmejne prepustnice le pesek v oči
Brežice - Hrvati, ki živijo ob meji s Slovenijo, se pritožujejo nad ceno obmejnih prepustnic in nad ravnanjem slovenskih policistov, ki prepustnic ne priznavajo. Morda je vzrok v nepoznavanju dogovora o uporabi prepustnic na obeh straneh meje, ali pa slovenski policisti ne želijo vedeti, da njihova uporaba že velja, je v minulih dneh ugotavljal zagrebški Večernji list.
Obmejna prepustnica na Hrvaškem stane 200 kun, skoraj toliko kot potni list, medtem ko je v Sloveniji zanjo treba odšteti 2000 SIT (60 kun) oziroma skupaj s kmetijskim vložkom 250 kun na hrvaški in 4000 SIT na slovenski strani. Zaradi cene in težav, kijih imajo s prepustnicami, seje doslej zanje na hrvaški strani odločilo le malo ljudi, še navaja časnik.
Štefan Hren
Zlasti je zanimiva navedba, da naši mejni policisti delajo težave lastnikom obmejnih prepustnic. Na Policijski upravi Krško je Stefan Hren pojasnil, da navedbe časnika ne držijo, saj beležijo vsako zavrnitev vstopa v Slovenijo in tudi vzroke zanjo. Tovrstnih zavrnitev ni, seveda pa ne bo odveč opozorilo, da zaenkrat maloobmejne prepustnice veljajo le na obstoječih mejnih prehodih.
Vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Brežice Ivanka Medvešček je pojasnila, daje na področju mejnega pasu v Brežicah do prepustnice upravičenih okoli 21.500 državljanov, v nekaj več kot mesecu dni so jih izdali okoli 260. Na področju krške občine je do prepustnic opravičenih okoli 3800 občanov, vodja pristojnega oddelka na Upravni enoti Krško Vida Omerzel pa dodaja, da pri njih ni zanimanja zanje, doslej so izdali le 2 prepustnici.
Tovrstno nezanimanje je razumljivo. Že ob udejanjanju Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško 18. marca letos je vodja projekta maloobmejnih prepustnic iz Urada za upravno notranje zadeve na MNZ Magda Slapar izpostavila, da v tem trenutku imetniki ne bodo imeli bonitet. Olajšan prehod državne meje bo, ko bodo zaživeli maloobmejni prehodi z R Hrvaško, sporazum jih določa 27, in ko bodo na približno 280 evidentiranih prehodnih točkah na meji dogovorjena mesta za obmejni režim. Prav tako maloobmejne prepustnice ne prinašajo posebnih carinskih olajšav.
Suzana Vahtarič
Himi
ANKETA
1. maj - praznik dela
Posavje - 1. maj je praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu 1886, ko so delavci zahtevali 8-umi delovnik, policija pa je njihove demonstracije na ta dan v kali zadušila. Na prvem kongresu 2. internacionale so sklenili, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije - tako je 1. maj postal dan razrednega boja. Pravice delavcev pa kljub vsem mednarodnim konvencijam, zakonom in pogodbam, postajajo vse drugo, razen pravice. In kaj o prazniku dela menijo Posavci?
Jože Kunšek, kmet iz Zabukovja: 1. maj, praznik dela, naj se praznuje, čeprav imajo ljudje vse manj dela. Meni osebno ga sicer nikoli ne zmanjka. Ker je dež tri tedne močil zemljo, so vsa dela v kmetijstvu zastala. Lepo vreme med prazniki bom izkoristil, da nadoknadim zamujeno. Ostali družinski člani pa se bodo _ w verjetno podali na kakšno cvetlično razstavo; v Mozirski gaj ali pa arboretum Volčji potok.
Brane Busar, papimičar iz Sevnice: L
maja, delavskega praznika, se nismo spomnili mi, ampak že mnogo pred nami. Mi smo bili tista generacija, ki smo ga negovali in ohranjali. To je bil čas, ko je bilo delo dobrina in ne privilegij kot danes. Mislim, da ta praznik še ne sodi na smetišče zgodovine. Jaz se bom - kot vsako leto - podal na Lisco; s spominom na dni, ko je bil to res delavski praznik.
Jožef Pire, hotelski receptor iz Brežic: Zal
zaradi narave moje službe praznika dela največkrat ne morem praznovati, sicer pa bi ga. Tudi tokrat še ne vem natančno, kakšen bo moj delavnik, si pa močno želim, da bi lahko z družino šel ali na Šentvid ali pa na Lisco, da bi tudi sam enkrat doživel vzdušje prvega maja. Sicer pa naj bi bil to dela prost dan, namenjen delavcem, ki so si tega dne pripeli rdeč nagelj.
Marija Kastelec, upokojenka iz Veternika pri Podsredi: O praznovanju vse najboljše, rada vidim, da gorijo kresovi. Dojemam jih kot star običaj, ne neko simboliko delavskega razreda. Ko sem bila zaposlena, smo praznovali različno, na kmetij skem posestvu drugače kot v tekstilni panogi v Kozjem, kjer sem delala. Včasih smo hodili z nageljni, zdaj pa še plača ne zadostuje za preživetje, kaj bi potem praznovali.
Milica Jeler, gostinka iz Velike Vasi pri Krškem: 1.maj je kot delavski praznik izgubil na pomenu, kar mi ni všeč in mislim, da jih veliko deli moje mnenje, saj opažam, da se nekako spontano ljudje spet “organizirajo” za njegovo proslavljanje. Čeprav zaposleni v gostinstvu nimamo prostih vseh praznikov, sem ga sama vedno obeležila - če ne 1. pa 2.maja. Z družino gremo na Bohor ah na Lisco.
Prvo branje o NEK
Zagreb - Hrvaški sabor je v petek v prvem branju potrdil predlog zakona o ratifikaciji meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo.
Hrvaški poslanci, tako iz vladnih kot tudi iz opozicijskih strank, so ob razpravi ocenili, daje meddržavna pogodba o NEK v nasprotju s hrvaškimi interesi in da Hrvaška “Krškega” ne potrebuje. Hrvaške poslance najbolj skrbi določilo, da mora vsaka stran poskrbeti za polovico radioaktivnih odpadkov, prav tako pa so se spraševali, kaj Hrvaška s sporazumom sploh pridobi.
Tudi Posavje je proti sporazumu, na Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju so se izrekli za skupno izdajo zloženke, v kateri bodo podana stališča vseh treh posavskih občin in strokovne javnosti proti ratifikaciji sporazuma. Na Občini Krško, ki vodi postopke, vztrajajo pri svojih stališčih proti sporazumu. V odsotnosti župana Bogoviča niso želeli komentirati sprejema v saboru, saj se, kot poudaijajo v službi za stike z javnostjo, pogovarjajo s slovensko stranjo.
Klub posavskih poslancev, ki združuje vse štiri poslance iz posavskih treh občin, je vladi minuli teden posredoval stališča proti sporazumu. Opozarjajo na pomanjkljivosti pri upravljanja NEK glede lokacije na slovenski strani, odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje ter nujnost upoštevanja razvrednotenja prostora in življenja z ustreznim nadomestilom.
Poslanec Avšič pa je kot predsednik skupine prijateljstva DZ in sabora pojasnil, da v hrvaškem saboru ni pričakoval toliko pomislekov in nasprotovanj, čeprav so pogodbo podprli z dvotretjinsko večino. Ves čas namreč opozarja, daje sporazum ugodnejši za hrvaško kot slovensko stran, naj slabši pa za naše okolje, kjer NEK stoji.
Podpis omenjenega sporazuma med državama je bil sicer 19. decembra lani v prostorih NEK, ob podpisu gospodarskih ministrov sta ga oba premiera, Drnovšek in Račan, sprejela z odobravanjem in optimizmom. A na našem vrhu vlada še ni pričela postopka za ratifikacijo.
Suzana Vahtarič
stran 4	Sava Glas, 30.4.2002
Delajo prepočasi ali je prometa preveč?
Obrežje - Na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so se v zadnjem tednu ponavljale čakalne dobe za tovorni promet. Ker so se čakalne vrste tovornjakov pojavljale skozi vse dni, najbrž ni šlo za predpraznični naval. Mejni organi na obeh straneh so imeli za takšno stanje svoje utemeljitve.
Skozi ves minuli teden so krajani in vozniki poročali o čakalnih dobah različnih razponov, od 3 do 5 ur. Te so se pojavljale tudi v večernem času, ko so bile kolone tovornih vozil dolge do 2,5 km, do odcepa v Ribnici in višje proti Brežicam. Težave so imeli tudi tisti vozniki osebnih vozil, ki so se vključevali na avtocesto ali z nje na odcepu pod mokriškim gradom.
Kot vzrok za zastoje in kolone so na Operativno komunikacijskem centru PU Krško navedli počasno delo hrvaških mejnih organov. Na Postaji mejne policije Obrežje je pomočnik komandirja Vlado Skvorc potrdil čakalne dobe in poudaril, da so te zlasti vsak četrtek zaradi povečanega tranzita pri njih običajne, počasnega dela hrvaških organov pa si kot poglavitni vzrok ni upal navesti. Opozoril je še, da na hitri cesti ob takih primerih postavijo ustrezno prometno signalizacijo. Vrste tovornjakov pa povzročajo težave tudi voznikom osebnih vo-
zil, ki so prisiljeni voziti po nasprotnem voznem pasu.
Na hrvaški strani je na tamkajšnji mejni policijski postaji Bre-gana načelnik Bregovič po preverjanju stanja na prehodu pojasnil, da imajo ves dan polno parkirišče za tovorna vozila. Dodal je še, da slovenski organi delajo tako, da vmesni pas med prehodoma ni
zapolnjen s tovornimi vozili. Ob nedeljah in ponedeljkih pa so pri vstopu v našo državo v podobnih situacijah na hrvaški strani.
Ogorčeni so tudi tamkajšnji prebivalci, zaradi hrupa in izpušnih plinov, imajo pa tudi težave z nevestnimi vozniki, ki za sabo puščajo smeti, opozarjajo na KS Jesenice na Dolenjskem. S.V.
Kolon se ne bomo znebili, ublažila jih bosta gospodarski plato in nova avtocesta.
Varstvo otrok s posebnimi potrebami
Brežice - Do sedaj v občini Brežice ni bilo varstveno delovnega centra (VDC) za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Manjše število prizadetih se je dnevno vozilo v center Leskovec, večina pa jih ostaja v oskrbi družin. S poletjem se jim bo odprla možnost varstva v novih delavnicah v domači občini.
Varstveno delovni center Leskovec je že več let iskal možnost, kako in kje v Brežicah urediti tovrstno varstvo. Lani so uspešno sklenili pogodbo z Ministrstvom za delo in podjetjem SGP Posavje za dolgoročni najem prostorov v Dijaškem domu Brežice. Nekdanjo telovadnico s spremljajočimi prostori v skupni izmeri preko 300 m2 so preuredili za potrebe varstva in delovne terapije. Pritlični prostori so brez arhitektonskih ovir, vrata prvim oskrbovancem pa bodo odprli 1 .junija letos.
Direktorica VDC Leskovec
Lidija Žnidaršič in socialna delavka Damjana Pirc, ki bo tudi strokovni vodja enote v Brežicah, sta že obiskali družine s posebnimi potrebami in jih seznanili z novo možnostjo varstva za njihove otroke. Skupina 12 oskrbovancev je že oblikovana; to so tisti, ki se sedaj vozijo v Leskovec. Število oseb, vključenih v brežiško enoto pa se bo zagotovo povečalo, ko se bodo starši prepričali, da bo za obisk delavnic organiziran prevoz.
V leskovškem centru se bo na račun brežiške enote sprostilo nekaj mest, na katera starši prizade-
tih mladostnikov že čakajo, sicer pa mobilna služba VDC skrbi tudi za tiste osebe, ki niso vključene v varstvo. Skupina prostovoljcev skozi javna dela pod strokovnim vodstvom obiskuje družine s posebnimi potrebami dvakrat do štirikrat mesečno. Osnovni cilj obiskov je družabništvo, prizadete pa učijo tudi lažjih ročnih spretnosti. Druga oblika pomoči tem družinam je prevoz k zdravniku ali v kakšno drugo ustanovo ter pomoč pri uveljavljanju statusa in izhajajočih pravic.
Branka Dernovšek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Begros? Ne, hvala!
Saj veste, da imam v mislih tisto novo, veliko diskontno trgovino v Slovenski vasi pri Jesenicah na Dolenjskem, ki je bila odprta pred nekaj meseci.
Ko sva prejšnji teden z ženo na dom prejela njihovo reklamo s “super cenami”, posebnimi ponudbami in podobnim, sva si rekla: “Pa pojdiva pogledat še ta čudež sodobnih šta-cun.” Povabila sva še prijateljico in smo šli. Prvo neprijetno presenečenje nas je čakalo takoj pri vhodu. Službujoče dekle je opozorilo: “Gospe odložite svoje torbice v omarico in vzemite ključ!” Niso bile to kakšne nakupovalne torbe ali “cekarji” ampak navadne, vsakdanje ženske ročne torbice, v katerih ženske nosijo vse tiste drobnarije, ki jih mi moški nosimo v žepih - denarnice, robci, očala itd.. To smo “požrli” in si začeli ogledovati trgovino ter si v nakupovalni voziček nabrali nekaj stvari. Ko smo
pri blagajni vprašali, če lahko dva težja artikla evidentira kar v vozičku, da jih ne bi prelagali na trak in spet v voziček, je blagajničarka rekla, da tega ne sme delati, da mora vse na trak. (Pri Merkurju in Mercatorju je to možno). Najbolj pa nas je prizadelo in ponižalo, ko smo bili par metrov po izhodu iz blagajniškega prehoda od njihovega uslužbenca zaustavljeni, prebrskal nam je voziček, primerjal artikle z računom in nas “milostno" odpustil proti izhodu. Povem vam, da se tako ponižanega nisem počutil še v nobeni trgovini. Tako sem bil z enim obiskom v Begrosu trikrat - prvič, zadnjič in nikoli več. Pa še nekaj, če se lastniki bojijo biti oškodovani zaradi kraj, naj si izberejo kakšen bolj sodoben način kontrole kupcev, saj navsezadnje nihče, ki bi kaj ukradel, tega verjetno ne bo odložil v voziček. Vsaj mislim tako. Sicer pa, kot vem, imajo samopostrežne trgovine rizik pred krajo že vračunan v cene, ki ga
tisti, ki ne krademo, plačujemo.
Če tega, kar sem napisal, ne verjamete, se prepričajte sami, a le v primeru, če vam je vseeno, če vas za vaš lastni denar žalijo.
Leopold Merhar, Brežice
“Nihče ne ve zanjo!”
SavaGlas, štev. 51
V časopisu SavaGlas 3.4.2002 smo zasledili članek z naslovom 'Nihče ne ve zanjo!’. V njem je navedeno, da so domačini našli v kraju Brege pri Krškem velikonočnico (Pulsatilla grandis), ki je ovrednotena kot prizadeta vrsta in je z zakonom zavarovana rastlina pri nas. Iz objavljene fotografije je razvidno, da rastlina na njej ni velikonočnica temveč njen bližnji sorodnik - črnikasti ali navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans). Kljub temu da predlagani ukrep, naj se rastlino zavaruje tudi na tej lokaciji, ni potreben, je vseeno vredno opozoriti na suhe travnike, kjer je bila rastlina najdena. Zanje velja, da sodijo med najbolj ogrožene habitatne tipe v Sloveniji. Eden poglavitnejših razlogov je gnojenje, po drugi strani pa tudi naravno zaraščanje travnikov.
Alenka Marinček, Botanični vrt Ljubljana
Mirica z Brega je izpostavila cesto Sevnica - Orehovo oziroma odsek Breg, že pred tem pa smo prejeli podobno vprašanje poslušalke Vere iz Sevnice, le da je ime ceste izgovorila tako nerazumljivo, da seje slišalo povsem drugače, gre pa za isto cesto. Zanima ju, kdaj bo sanirana.
Za obe bodici smo odgovor dobili na Cestnem podjetju Novo Mesto, vodja sektorja Brežice in Krško Robert Salmič je pojasnil, da so na odseku regionalne ceste Breg - Sevnica zmr-zlinske poškodbe zaradi slabega stanja asfalta povzročile precejšnjo škodo. Po nalogu nadzora so razpadajoč asfalt in neustrezen tamponski material globinsko sanirali, v drugi polovici aprila pa so dobili tudi odobreno dokončanje sanacije s ponovnim asfaltiranjem. Sporni odsek pride na vrsto v tem tednu in bo asfaltiran do prvomajskih praznikov.
Janja z Žejnega je izpostavila problem občinskih stanovanj v občini Brežice in vprašanje, kdaj bo razpis za občinska stanovanja in na koga se s tem problemom še lahko obme, naslovila na Bojana Tičarja.
Vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičarje v odgovor povedal, daje sklep o novem razpisu uvrščen na majsko sejo občinskega sveta. Pričakuje, da bo sam razpis objavljen v mesecu juniju. Prosilci se bodo nanj lahko prijavili, v nadaljevanju se bo izoblikovala nova lista in stanovanja se bodo delila skladno z fondom po novi listi.
Pepi iz Sevnici je vprašal, zakaj je Cestno podjetje prestavilo krajevno tablo z napisom naselja Gornje Brezovo.
Odgovor na to bodico smo poiskali na Cestnem podjetju Novo mesto, vodja sektorja Brežice in Krško Robert Salmič je povedal, da so prestavitev krajevne table izvedli po nalogu lastnika ceste, to je Direkcija RS za ceste; gre namreč za državno cesto in je prestavitev table v njihovi pristojnosti in po njihovem naročilu.
Srečko iz Krškega je ponovno opozoril policijo na prometni znak pod cvetličarno in Obrtno zbornico v Kr-
škem, ki prepoveduje zavijanje v desno na obvoznico. Izpostavil je, da je prometni znak tam po nepotrebnem in da je že lani v bodicah bilo obljubljeno, da ga bodo odstranili.
Na Policijski upravi Krško, na katero je poslušalec naslovil vprašanje, so nas napotili na krajevno skupnost. Tajnik Krajevne skupnosti Krško Dušan Vladič je v odgovoru povedal, da ima krajevna skupnost zagotovilo Občine Krško, da bo omenjeni prometni znak odstranjen v roku meseca dni. Zamenjali ga bodo z ustreznejšim znakom, ki bo nakazoval prihod na prednostno cesto.
Fanika iz okolice Cerkelj je izrazila nezadovoljstvo glede oddaje o Romih v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica, v kateri jo je motilo hvaljenje avtorice oddaje. Pravi, da so res ljudje, da je med “nami” in Romi razlika in da so se jih vsi v brežiški občini branili. Zdaj pa naj bi jih podpirali.
Poslušalka je želela odgovor voditeljice oddaje naše novinarke Karmen Molan, ki je povedala: “Strinjam se s poslušalko, da je med Romi in “neromi” velika razlika in verjamem, da so ljudje delali vse življenje, da so si lahko ustvarili dom in družine. Ne le v brežiški občini, romov se branijo povsod, kamor pridejo in kjer se pojavijo. In če jim res nihče ne bo dal priložnosti, potem je nesmiselno od njih pričakovati, da se bodo kje ustalili, se prilagodili in vključili v sodobno življenje. Tudi to je res in to smo v oddaji večkrat poudarili, da so se tako brežiški kot tudi krški romi naselili na tuji zemlji, kar je vsekakor narobe.
Poslušalka je dobila vtis, da sem jih nadvse hvalila, takšno je njeno mnenje in do tega ima vso pravico. Osebno pa sem na podlagi lastnih izkušenj in srečevanj z njimi ničkolikokrat prišla do zaključka, da so določeni do pohval povsem upravičeni.
Namen oddaje ni bil, da bi jih poveličevali, še manj pa, da bi želeli iztržiti kakšen denar, kakšno humanitarno akcijo - tudi te poslušalko očitno motijo. Oddaja je potekala izključno v duhu 8. aprila - Svetovnega dneva Romov. Tokrat tudi namerno nismo vključili v oddajo predstavnikov občin, centrov za socialno delo in tovrstnih institucij, ampak izključno Rome in tiste, ki so jim pripravljeni pomagati, da bi se lahko čim-
bolje vključili v našo dužbo. Takšnih, ki bi Romom pomagali, pa ni prav veliko. Zato je tako, kot je, preveč je nestrpnosti med nami, pa to vsekakor ni prav. Če bi znali, zmogli in hoteli potem ne bi bili ne Romi, ne črni, ne rdeči, ne rumeni... skratka nihče kamen spotike.
Na to bodico je svoje mnenje podala tudi sodelujoča v oddaji, podpredsednica Romske zveze Slovenije Jelenka Kovačič. Povedala je, daje v Sloveniji 13 romskih društev povezanih v Zvezo Romov Slovenije in vsa ta društva in zveza pomagajo drug drugemu. Seznanjena pa je, da edini Romi v krški občini nimajo lokacijskega dovoljenja in kar je najhuje, ne vode niti elektrike. Zato se s skupnimi močmi trudijo, da bi se tem Romom čimprej uresničile njihove želje.
Anton iz Koprivnice je izpostavil pripombo, da Občina Krško ne izplačuje sredstev z naslova lanskoletne suše.
Predsednica občinske komisije za elementarne nesreče na Občini Krško Magda Kro-šelj je v odgovor povedala, da je na območju občine Krško sušo na posameznih prizadetih kulturah prijavilo 1424 vlagateljev. Na osnovi navodil državne komisije za sanacijo in Zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu v letu 2001 je občinska komisija sprejemala individualne vloge, jih ocenila po posamezni kulturah in po posameznih katastrskih občinah ter jih poslala v oceno in v obdelavo državni komisiji na Ministrstvu za okolje in prostor. Državna komisija v pisni obliki še ni obvestila občine Krško o nadaljnji verificirani škodi, niti o načinu izplačila sredstev za posledicami naravnih ujem. Na osnovi večkratnih telefonskih razgovorov in srečanj z državno komisijo je podana informacija, da bodo sredstva po lanskoletnih naravnih ujmah izplačana na osnovi sprejetega zakona in da bodo upravičenci prejeli odločbe o višini verificirane škode. Po dosedanjih informacijah s strani državne komisije še ni nobena občina oziroma noben oškodovanec po lansko letnih ujmah prejel povrnjeno odškodnino. Nekateri oškodovanci so že prejeli odločbe, ki pa niso dokončne, saj izkazujejo le odškodnino po suši 2001.
Razvoj po meri človeka in ne po zaprašenih predpisih
Že petnajsto leto se morajo občani upogibati pod težo zaprašenih in hudo zastarelih ureditvenih pogojev, kadar gradijo nove ali pa obnavljajo dotrajane stavbe na svojih domačijah; ta dokument je občina Brežice sprejela že davnega leta 1987. In nihče se vsa ta leta ni zganil, da bi pomagal ljudem, pa čeprav Zakon o urejanju naselij to omogoča že vsa leta. O tej zadevi sem pisal v Sava Glasu že lani, pa odmeva dolgo ni bilo. Med prvimi je bil ing. Branko Blaže-vič, vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice, ki je ob razstavi osnutkov o prenovi nekaj stavb v Kapelah 12. aprila letos opozoril na neskladje med veljavnim odlokom in predloženimi deli študentov arhitekture pod vodstvom doc. dr. Žive Deu. Naravnost je
namreč tudi povprašal predstavnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto g. Strgarja, če bi dal soglasje na predložene osnutke; žal odgovor ni bil jasen. Osnutki študentov so pisani ljudem na kožo, saj so lastniki stavb povedali, kaj bi si želeli narediti. Seminarske naloge pa so bile izpeljane pod budnim strokovnim očesom profesorice Žive Deu, ki je napisala tudi knjigo STAVBARSTVO SLOVENSKEGA PODEŽELJA ; priporočam jo vsem, ki vam je do ohranitve in razvoja slovenske podeželske arhitekture. Razveseljivo je, da se je tudi arhitektinja Mihaela Prevejšek pozitivno izrazila o načinu snovanja, ki ga je pokazala Fakulteta za arhitekturo iz Lubljane na kapelskih primerih.
Jasno je, da predloženi osnutki o prenovi kapelskih stavb niso v nasprotju Z zakonom o urejanju naselij. Tudi občinski odlok ni protizakonit. Je pa pisan tako, da ljudem bolj škoduje kot koristi, ker jim onemogoča skladen
naravni razvoj! Je bolj nazadnjaški, kot so bili srednjeveški predpisi, ki so dovoljevali takratnim graditeljem in arhitektom več svobode, sicer bi še dandanes bili v slogu gotike ali baroka. Odlok je res nastajal v času, ko je bilo preveč črnogradenj, so pa ti časi minili in lahko bi imeli že vrsto let bolj strokoven in predvsem bolj človeški dokument.
V praši pa tudi ni pravih strokovnih razmejitev med varstveniki kulturne dediščine in projektanti. Vse to je nekako preveč konfuzno, prava stroka nima besede in zato so razultati slabi, dediščina propada, nova arhitektura pa pod prisilo postaja “uniformirana ” in vse bolj kazi kot pa krasi našo krajino.
Kari Filipčič, arhitekt

Stl
C
(
\
c
j
t
F
r
L

■
L
S
d
Zi
n
K
n
s<
U:
P'
P'
st
ci
sli
m
za
oc
nc
oc
za
ne
IS
m
dr
ni.
ni
Vs
sa
joi
7i
Se
Ki
je
de
pr
de]
ske
sa\
ag<
soc
ga
Pra
ob(
je
sve
tre]
ko>
ela g ra Su] no del jen
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Pečat čezmejnemu sodelovanju!
Zagreb - Na velesejmu v Zagrebu se je minuli teden odvijalo osem specializiranih mednarodnih sejmov, združenih v dva tematska sklopa; gradnja in opremljanje ter kulinarika in turizem. Predstavili so se tudi predstavniki brežiške občine.
V.d. direktorica LTO Sabina Žibert (levo) in bizeljski vinogradniki
Na 44. mednarodnem sejmu obrtništva sta se predstavila tudi Obrtna zbornica Slovenije in Razvojni center Brežice. Direktor centra Toni Horžen je z direktorjem Poduzetničkega centra Samobor Tomom Gvozdanovičem podpisal pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
Svečanega podpisa so se udeležili predstavniki gospodarstva
r*tftn!c 1 oprcmin]'!	\	pjjffiSjh,
r Kil«
, JfeSi Igpeiiiički
'jbk
jtgB & JU
Direktor Poduzetničkega centra Samobor Tomo Gvozdanovič in direktor Razvojnega centra Brežice Toni Horžen ob podpisu sporazuma
Marjanca Malus je obdelala statistične podatke, ki jih je agenciji posredovalo 892 gospodarskih družb s sedežem v Posavju, med njimi 16 zadrug, ki skupno zaposlujejo 11.258 delavcev. 33 odstotkov med njimi ni imelo lani nobenega zaposlenega, dobrih 18 odstotkov družb pa le po enega zaposlenega delavca.
Podjetja so v lanskem poslovnem letu obračunala za dobrih 198 milijard SIT prihodkov, nad milijardo SIT 32 gospodarskih družb - 13 iz Krškega, 10 iz Sevnice in 9 iz Brežic. Njihov skupni prihodek pomeni 70 odstotkov vseh doseženih prihodkov v posavskem gospodarstvu.
Dobiček, večji od 100 milijonov SIT je izkazalo 12 družb -~l iz Krškega, 4 iz Brežic in 1 iz Sevnice, izgubo nad 100 milijo-
Ta je nastajal skozi številne delavnice pod okriljem Regij -skega pospeševalnega centra Po-savje (RPC), lokalnih Razvpjnih agencij in številnih strokovnih sodelavcev. Z namenom sprotnega usklajevanja in usmerjanja pri-Prave izvedbenega dela s strani °bčin, ki so naročnice programa, je bil oblikovan ožji Projektni Svet, sestavljen iz direktorjev vseh treh občinskih uprav, predstavnikov izvajalcev ter RPC, njegov član pa je tudi predsednik Programskega odbora mag.Marjan Sunta. Projektni svet je predhod-n° potrdil osnutek izvedbenega j dela razvojnega programa, usklajenega posebej z vsako občino in
in obrti iz obeh držav ter tamkajšnje zagrebške županije in resornega ministrstva, pridružila se je tudi dr.Riana Benko z Veleposlaništva RS na Hrvaškem.
Podpis sporazuma je bil logična posledica dosedanjega sodelovanja, saj sta oba centra sodelovala pri čezmejnem projektu e-Sutla-Sotla ter drugih projektih. Ob podpisu so se dogovorili o ostalih programih sodelovanja, med
nov SIT pa 5 podjetij - 2 iz Krškega in 3 iz Brežic. Sicer pa je čisto izgubo izkazala dobra tretjina (339) gospodarskih družb v skupni višini 4.509 milijonov SIT. 139 podjetij je izkazalo izgubo na substanci v višini 331 milijonov SIT, saj iz poslovnih prihodkov niso mogla pokriti niti stroškov materiala ter drugih stroškov poslovanja.
Poslovni izid 201 izvoznika je bil ugodnejši od tistih, ki so svoje prihodke ustvarili le na domačem trgu. 160 podjetij je izkazalo čisti dobiček v znesku 4.953 milijonov SIT, kar je skoraj 70 odstotkov vsega dobička. 41 izvoznikov je ugotovilo čisto izgubo v višini 721 milijonov SIT, kar predstavlja 4.232 milijonov SIT neto poslovnega izida. Taje bil za družbe, ki so ustvarile vse prihodke na
njihovimi vsebinskimi pripombami, šele nato ga je predložil v potrditev Programskemu odboru. Program bo poslan v oceno Agenciji RS za regionalni razvoj, ki izvede predhodno analizo in poda mnenje z obrazložitvijo najkasneje v 60 dneh po prejemu, nato pa ga morajo potrditi še vsi trije občinski sveti.
Po besedah Leona Devjaka iz Agencije RS za regionalni razvoj so v Sloveniji doslej sprejeti le 3 regionalni razvojni programi, 12 jih je ali v fazi priprav ali v postopku sprejemanja. Razpisi za sofinanciranje izvedbenih delov pa so že objavljeni. Posavci pričakujejo, da jim bo dinamika
katerimi bo eden definiranje turističnega območja za lažje prehajanje državne meje. Oba centra že usklajujeta vsebino številnih drugih konkretnih projektov, namenjenih informiranju in podpori podjetništva, poudarja Horžen.
V sklopu sejma Enogastrono-mija pa so se predstavili še Zavod za turizem Brežice (LTO), Terme Čatež in Društvo vinogradnikov Bizeljsko. S.V.
domačem trgu, negativen v višini 1.654 milijonov SIT.
Posavski gospodarski rezultat za 2001 v dobičku zaostaja za dolenjsko regijo, je pa boljši od celjskega, kjer beležijo 13 milijard SIT čiste izgube in zasavskega z 12 milijardami SIT izgube. Čeprav zaradi revidiranih bilanc v energetskih podjetjih (elektrarne, rudniki) posavsko gospodarstvo v številkah izkazuje celo boljše rezultate od slovenskega povprečja, gaje po realnih podatkih komajda pričelo loviti. In tudi to obeta, manj obetavno pa je dejstvo, da ne glede na dosežene rezultate Posavje vsa leta krepko zaostaja za povprečnimi slovenskimi plačami. Lani za 10 odstotkov.
sprejemanja izvedbenega dela .omogočila uloviti jesenski razpisni rok, saj bodo izbrani projekti sofinancirani do 75 odstotkov upravičenih stroškov.
Branka Dernovšek
Tanin -bodo delavci (delali) na cesti?
Sevnica - Občinski svet Sevnica se je na svoji zadnji seji ponovno opredelil do pripomb Tanina na osnutek sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica. Tanin namreč nasprotuje rezervaciji njihovega zemljišča za cestni koridor.
Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica se nanaša na območje Savske ceste - od Tanina do Stille-sa. Gre za območje 28 ha površin, ki so rezervirane za obrt in industrijo. S pripravo odloka je občinski svet pričel marca lani, prejšnji mesec pa seje opredeljeval do pisnih pripomb, podanih na osnutek.
Pripombe so podali Gozdarska zadruga, Območna obrtna zbornica in Tanin Sevnica. Gozdarska zadruga kot naslednica zemljišč Gozdnega gospodarstva Brežice se ni strinjala, da bi na njihovem zemljišču odprli novo dovozno cesto in da bi bilo na delu njihovih zemljišč parkirišče kamionov. Občinski svet meni, daje za potrebe Gozdarske zadruge in podjetja Preis smiselno podaljšanje industrijskega tira, ob njem pa naj bi se dolgoročno vzpostavila cestna povezava. Parkirišče za tovorna vozila pa bi prestavili jugozahodno od že predvidene lokacije. Potrebo po velikem parkirišču za tovorna vozila je v svojih predlogih podala tudi sevniška obrtna zbornica. Tanin Sevnica pa je v svojih pripombah ostro nasprotoval nameri, da bi se čez zemljišče Tanina rezervirala trasa oz. koridor za tranzitno cesto, ki bi z nadvozom povezovala Mim-sko dolino in Planinsko cesto. Direktor Ivan Mirt ve, da bo Tanin tudi v prihodnje potreboval celotno zemljišče za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti in je celo zainteresiran za nakup dodatnih zemljišč.
Ker sevniški občinski svet ni upošteval pripomb Tanina, seje ta ponovno obrnil nanj in ponovno izrazil absolutno nasprotovanje takšni trasi in nameri o rezervaciji prostora za koridor. Takšna rezervacija bi namreč pomenila, da bi bila pod tem koridorjem onemogočena kakršnakoli gradnja, kar je za Tanin nesprejemljivo. Tanin, ki stoji na tej lokaciji že od leta 1923 in zaposluje 140 delavcev, namerava v prihodnje svojo dejavnost širiti, zato predlaga, da se trasa koridorja preko zemljišča Tanina črta iz osnutka ali pa prestavi na drugo lokacijo. Če predlogi Tanina ne bodo upoštevani, pravi direktor Mirt, bodo uporabili vsa pravna sredstva za varstvo pravic vključno s pobudo za oceno ustavnosti takšnega odloka ter odškodninskim zahtevkom z naslova manjvrednih zemljišč.
Občinski svet bo naročil dodatno študijo, ki bo proučila take variante koridorja, ki bodo čimbolj upoštevale potrebe in interese lastnikov zemljišč.
Nada Černič Cvetanovski
Posavsko gospodarstvo v nerevidiranih izkazih
Boljši od sosednjih regij
Krško - Regijsko gospodarstvo je tudi lani v celoti poslovalo pozitivno s 3.240 milijoni SIT neto dobička, kar pa je za polovico manj od leta poprej. Na znatna nihanja v določenih segmentih rezultatov je bistveno vplivala NEK, saj so ostale gospodarske družbe v letu 2001 ugotovile realno le 9 odstotkov slabši poslovni rezultat kot leta 2000. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in strukturo je po oceni direktorja krške podružnice Agencije za plačilni promet Andreja Zupančiča posavsko gospodarstvo poslovalo dobro.
Branka Dernovšek
Si bomo privoščili razvoj?
Krško, Posavje - Programski odbor za pripravo Regionalnega razvojnega programa Posavja je na 3.seji sprejel izvedbeni del programa, kar je nadgradnja lani sprejetega strateškega dela regijskega razvojnega programa. Razvoj človeških virov, gospodarstva in okolja so bila Prednostna izhodišča za pripravo dokumenta, ki zastavlja potencialni razvoj regije.
sindikat
Ob 1. maju, prazniku dela
Prvi maj, mednarodni praznik dela, je obeležje, ki nas spominja na nenehen boj za uveljavljanje delavčevih pravic, ki izhajajo iz dela in delovnega razmerja, obenem pa predstavlja spomin na leta in leta trajajoč delavski boj za pravičnejšo delitev pogače, ki je v veliki meri rezultat dela.
Tri osmice, ki naj bi označevale 8 ur dela, 8 ur razvedrila in 8 ur počitka, čedalje bolj postajajo želja, ki se zdi skoraj neuresničljiva, saj večini tistih, ki si svoje preživetje zagotavljajo s svojim delom, to v 8 urah ne uspe več.
Pravice delavcev so sicer zapisane v konvencijah mednarodne organizacije dela, v ustavi, zakonih in kolektivnih pogodbah, ugotavljamo pa, da jih je čedalje težje uveljavljati, saj želijo mnogi delodajalci oziroma lastniki na hitro obogateti ravno na račun kratenja in zniževanja ravni teh pravic. Skoraj ni več pomembno, ali govorimo o tekstilni delavki, kovinarju ali delavcu v kmetijstvu, povsod se pojavlja ista slika, isti scenarij - izžeti delavce, jih brez odpravnin ali nadomestil postaviti na cesto, pobrati dobiček, delo pa preseliti tja, kjer so delavci pripravljeni potrpeti še več. Pri nas je baje cena dela predraga, plače previsoke. Že mogoče, vendar se je potrebno vprašati, čigave. Gotovo mednje ne spadajo plače tistih delavk in delavcev, ki sedaj izgubljajo delo.
In ravno delo je beseda, ki jo bomo v teh dneh slišali največkrat, seveda pa jo bo vsak slišal z drugačnim pomenom. Pojmovanje dela je drugačno za politika, za delodajalca, delavca ali kmeta, brezposelnega ah upokojenca.
Ta beseda bi morala pomeniti predvsem pravico, zapisano v Ustavi RS, ki bi nam omogočala plačilo, s katerim bi si zagotavljali dostojno, človeka vredno življenje. Žal vedno temu ni tako. Ali si morda želimo preveč?
Kljub vsemu pa pokažimo, da še poznamo pomen 1. maja in da se še zavedamo svojih pravic. Pa naj bo to takrat, ko nas bodo v prvomajskem jutra zbudile budnice, na prvomajskih proslavah na Lisci, Šentvidu ah kjerkoh drugje, ob prižganem kresu na predvečer prvega maja ah pa v krogu družine ah prijateljev.
Vsem delavkam in delavcem iskreno čestitamo ob naj večjem delavskem prazniku in jim želimo prijetno praznovanje.
Marjan Urbanč, sekretar Območne organizacije ZSSS
investiranje
Slovarček borznih izrazov
Dematerializacija vrednostnih papirjev
Način poslovanja z vrednostnimi papirji, pri katerem ti niso več tiskani v obliki pisne listine, ampak se lastništvo vrednostnih papirjev vodi v obliki računalniškega zapisa v centralnem registru. Delnice torej fizično ne obstajajo. Ta način poslovanja prinaša več prednosti, saj se tako izdanih delnic ne da odtujiti, izgubiti ali uničiti, prav tako pa so stroški izdaje vrednostnih papirjev manjši.
Dolgoročni vrednostni papirji
Vrednostni papirji, pri katerih se pravice iz njih uresničujejo dalje kot eno leto. Sem običajno prištevamo obveznice in delnice. Ta rok je po posameznih državah različen (npr. v Nemčiji pomeni izraz dolgoročen v bančnih poslih rok. daljši od štirih let).
Dolžniški vrednostni papirji
Vrsta vrednostnih papirjev, pri katerih pripada imetniku teh papirjev pravica zahtevati od izdajatelja (dolžnika) vračilo osnovne glavnice in pripadajočih obresti od njihove dospelosti. Najpogostejše oblike dolžniških vrednostnih papirjev so obveznice, blagajniški zapisi, komercialni zapisi, zakladne menice in zakladni zapisi.
Donosnost
V	odstotkih izraženo razmerje med trenutno Užno vrednostjo in ceno naložbe ob nakupu.
Donosnost do dospetja
Metoda, pri kateri se pri izračunu letne donosnosti obveznice upošteva tudi trenutna prodajna cena obveznice na trgu. Donosnost do dospetja je večja, če se obveznica prodaja po tečaju, nižjem od nominalne vrednosti (z diskontom), in manjša, če se prodaja po tečaju, višjem od nominalne vrednosti.
D JI - Dow Jones Industrial Index
Ameriški in tudi najbolj znani svetovni borzni indeks, ki ga od leta 1897 dalje objavlja borzni časopis založbe Dow Jones in je sestavljen iz tridesetih najpomembnejših delnic newyorške borze. Na osnovi indeksa Dow Jones se pogosto ocenjuje splošen položaj ameriškega in svetovnega gospodarstva.
Družba za upravljanje
Posebna gospodarska družba, ki je ustanovljena za ustanavljanje in vodenje investicijskih skladov. Družba za upravljanje lahko upravlja enega ah več investicijskih skladov.
Enotni tečaj
V	tečajnici Ljubljanske borze tečaj vrednostnega papirja, izračunan kot tehtana aritmetična sredina vseh tečajev, doseženih s tem vrednostnim papirjem v dnevu.
Eskontna obrestna mera
Obrestna mera za kredite centralne banke poslovnim bankam.
Euro obveznice
Obveznice, izdane zunaj države in v drugi valuti, kot je valuta države izdajatelja obveznic. Ponavadi so ponujene zaprtemu krogu investitoijev na mednarodnem trgu kapitala.
Ex-dividenda oz. ex-kupon
V	borznih tečajnicah se pri delnicah tako označuje dan, od katerega dalje se z delnico trguje brez pravice do izplačila dividende za preteklo obdobje. Pomen posebne označitve tega dogodka v tečajnici je v dejstvu, da na dan ‘brez” dividende tečaj delnice ponavadi ustrezno pade (odvisno od izplačila oziroma neizplačila ter višine dividende), saj kupec delnice ni več upravičen do dividende. Enako velja tudi za obveznice, kadar te kotirajo brez pravice do izplačila kupona (ex-kupon).
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GB D d. d.
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
stran 6	Sava Glas, 30.4.2002
Kmalu več na zdravstveni kartici
Slovenija - Kartica zdravstvenega zavarovanja je edini veljavni dokument za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Ta elektronski osebni dokument so prejeli vsi, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, kar je nekaj manj kot 2 milijona ljudi.
Na kartici so zaenkrat samo	Septembra 2001 je bil ustanov-
zavarovalniški, identifikacijski in ljen Projektni svet za uvedbo administrativni podatki. Kartični zdravstvenih podatkov na kartico, sistem pa je na voljo tudi za za- ki preučuje vnos dodatnih podat-pis izbranih medicinskih podat- kov na kartico. Poskusna uvedba kov. Kartica ne bo nikoli postala zapisa na medicinsko-tehnične prenosni karton s številnimi po- pripomočke na kartici zdravstve-drobnimi zdravstvenimi podatki, nega zavarovanja se je že začela
15. aprila letos v kranjski regiji, do konca leta pa se bo še drugod. Za medicinsko tehnične pripomočke (pripomočki za nego na domu, vid, sluh, govor, gibanje, pri težavah z odvajanjem seča in drugi) je v okviru standardov opredeljena tudi trajnostna doba, po kateri lahko
ampak naj bi bili na tem prenos- prejmemo nov istovrstni pripo-nem mediju zapisani stabilni nuj- moček v breme obveznega ni medicinski podatki, ki se ne zdravstvenega zavarovanja. To spreminjajo iz dneva v dan in so bo pred vsako izdajo nove naro-pomembni za posameznika v čilnice zdravnik preveril s pomo-zdravstvenih postopkih v nujnih čjo kartičnega zapisa o prejetih situacijah.
Po opozorilih uporabnikov o pomanjkljivosti podatkov bodo na kartici kmalu pomembni zapisi za postopke v nujnih situacijah.
*	P -	-	'	•' ’	-	'
ozara
V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi med njimi dobijo podporo, s katero lažje premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. Pri delu nam in našim uporabnikom pomagajo tudi prostovoljci in v tokratni številki vam predstavljamo prispevek prostovoljke Nade.
Velikokrat se sprašujemo, kako postati velik človek?
Biti človek, je dovolj velika stvar. Prav zato sem se odločila, da postanem prostovoljka pri Društvu OZARA.
Čudna so pota življenja. Kot pusta peščena zemlja so in kot puščava, ki po dežju oživi. Prah in sanje so, ljubezen in upanje, objem in solze. Nešteto križišč s prometnimi znaki, a žal brez napisov, katera pot je prava.
In ko se čez nekaj časa ozreš po poti, ki si jo že prehodil, ugotoviš, da si zašel. Padeš. Boli in peče. Ostri drobci grizejo tvoje prazne stene. Na mestu, kjer je nekoč stalo srce, ostane le še raztrgana gmota. Roka išče pomoč, tava in se v temi izgubil'Opotekaš se kot pijanec in ponavljaš korake, ki so nekoristni.
Toda ne boj se! Imej pogum za padec, kajti Društvo OZARA je dobrotnik človeštva, ki gradi mostove od srca do srca, od duše do duše.
Človek je kot visoka, strma, težko dostopna gora, ki jo brez napora in markacij ne moreš osvojiti. Društvo OZARA pa vrhove osvaja brez markacij. Ob srečanju s človekom zmaguje s spoštovanjem, sočutjem, ljubeznijo in pomočjo. Kdor se rodi za tak splav spominov, se resnično rodi.
Kot vsak človek, sem imela tudi jaz težave, ki jim sama nisem bila kos. Poklicala sem in v trenutku dobila oporo in podporo. Take ljudi potrebuje naš svet! Ljudi v preprostih oblačilih. Svetleče in cenene obleke so zmote, ki jih naj čimprej odnese svet.
Hvala ti OZARA! “Res je težko podpirati slabotne, če se sam ne moreš upreti na močnejšega.”
Zato naj se vse poti pred tabo odpirajo in razcvetajo kot drobni cvetovi, omamno dišeči, polni ljubezni in neslutenih radosti življenja.
Prostovoljka Nada
Vabimo vsakogar, ki seje znašel v stiski, doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridruži Društvu Ozara, ali v skupino ^a samopomoč ali na individualni pogovor. Lahko pa se nam pridružite tudi kot prostovoljec ali prostovoljka.
Oglasite se lahko v prostorih Društva Ozara na Gubčevi lOa v Brežicah, ali pa nas pokličite na telefonsko številko 07/49-63-590 vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Lahko nas obiščete tudi na internetnem naslovu www.ozara.org ali pa nam pišete na e-mail: br@ozara.org
rojstva v porodnišnici brežice
pripomočkih.
Enako je dozorela opredelitev o zapisu podatkov o alergijah in cepljenjih, te podatke na kartici lahko pričakujemo do konca leta 2003, pojasnjujejo na Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kartični sistem je prilagojen slovenskemu zdravstvu in zdravstvenemu zavarovanju ter zakonodaji. Upošteva mednarodna priporočila in standarde. Podobno kartično infrastrukturo uvajajo tudi druge evropske države, ki si prizadevajo, da bi tovrstne elektronske dokumente v prihodnosti lahko uporabljali tudi zunaj nacionalnih meja.
Suzana Vahtarič
Elektronska posvetovalnica za mlade
Krško - V marcu je Mladinski center Krško v sodelovanju z društvom Izvir poskusno uvedel program Elektronska posvetovalnica, ki deluje dvakrat tedensko. In koliko se mladi, ki jim je klepet na spletni strani namenjen, poslužujejo te oblike svetovanja?
Elektronska posvetovalnica je preventivni program, namenjen mladim od 7. do 25. leta starosti, ki se znajdejo v osebni stiski. Ob ponedeljkih od 17. do 19. ure in ob petkih od 16.30 do 19.30 je za računalnikom z naslovom spleta mc-krsko.si usposobljena oseba, ki se v elektronski obliki pogovarja ali s posameznikom na zavarovani liniji, lahko pa gre za skupinski pogovor med svetovalcem ter več mladimi na določeno temo. Vesna Voglar, socialna pedagoginja in predsednica društva Izvir, je povedala, da se kljub skromni promociji ob uvedbi tega novega programa že najdejo mladi, ki preko tega kanala navezujejo stike. Internetno svetovanje je kot dopolnitev ostalim oblikam pomoči mladostnikom smiselno prav zato, ker marsikdo upa o sebi spregovoriti šele, če je prepričan, da bo ostal anonimen, da ga niti po glasu ne more nihče prepoznati, kar se v manjšem kraju lahko zgodi v telefonskem pogovora. Na tej spletni strani se lahko mladi tudi brez potrebe po svetovalcu povezujejo v medsebojnih pogovorih.
Če pa kdo po začetnem anonimnem pogovoru s svetovalcem začuti potrebo do osebnega svetovanja, do pogovora na štiri oči, ne le do anonimnega klepeta preko računalnika, se seveda lahko dogovori tudi za takšno obliko, pravi Vesna Voglar. B.D.
Poklicno usposabljanje
Kaj bi postal?
Krško - Slovenija je več desetletij v svoji šolski politiki zanemarjala spodbujanje interesa mladih za poklicno izobraževanje. V zadnjih letih napako popravlja in eden od rezultatov je tudi pilotni projekt Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovni šoli.
Informacijski izobraževalni in svetovalni center IZIDA iz Ljubljane je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) ob podpori šolskega ministrstva izdelal model, ki učencem v osnovni šoli pomaga pri samospozna-vanju, razvoju poklicnih interesov in samostojnem poklicnem odločanju. Prvič je bil izpeljan v okviru programa Phare Mocca leta 2000 na dveh osnovnih šolah, letos je vanj vključenih 12 osnovnih šol. Med njimi ni nobene iz Posavja, zato je direktor GZS Območne zbornice Marjan Sunta v Krško povabil Vojko Žerovnik iz IZIDE in Boža Kočevarja z GZS, da sta projekt predstavila šolnikom, predstavnikom občin in gospodarstva.
Poklicna vzgoja v osnovni šoli pomeni vsebinsko sodelovanje, ko višji stopnji osnovnošolcev mentorji iz srednjih šol in podjetij skozi delavnice v praksi približajo določen poklic. Lanski rezultati kažejo, da so se učenci nad takšno obliko spoznavanja poklicev navdušili.
Ker pa gre pri kakovostnem poklicnem usmerjanju nujno za
povezovanje interesov lokalnega gospodarstva in tamkajšnjih izobraževalnih ustanov, je v projekt vključena še občina, po definiciji odgovorna za razvoj v prostora, ki naj bi pokrila tudi stroške izvajanja delavnic (približno 250.000 SIT na delavnico). Poskusno uvajanje projekta namreč nima zagotovljenih virov za pokritje vseh stroškov in tako bo do konca leta 2003, nato pa naj bi poklicno usposabljanje postalo del
šolskega sistema.
Glede na dejstvo, daje bil šolnikom ta projekt že pred časom celovito predstavljen in so si o njern^ lahko ustvarili mnenje, mag.Šunta želi do sredine maja izvedeti, koliko osnovnih šol v Posavju bo k njemu pristopilo. Obe srednji šoli, ki v Posavju mlade poklicno izobražujeta v tehnični stroki, bosta brez dvoma
pripravljeni sodelovati.
Branka Demovšek
Marjan Šunta, Božo Kočevar in Vojka Žerovnik
Poklic za umetnike
Sevnica - Tamkajšnja Srednja šola v zadnjem desetletju vneto išče programe, ki bi mlade poklicno izobrazili ali za samozaposlitev ali da bi lažje našli zaposlitev v okolju. Tako so pred tremi leti ponovno uvedli program mizarja, ki je bil nekoč nosilni na šoli, in prva generacija se že pripravlja na zaključni izpit, na šoli pa tečejo aktivnosti za nadgradnjo tega šolanja -izobraževanje za lesarskega tehnika.
Lesarski tehnik je t.i. diferencialni program 3 + 2, kar pomeni, da po končanem triletneip poklicnem izobraževanju s to nadgradnjo dijaki pridobijo 5. stopnjo izobrazbe. Srednja šola Sevnica je na šolsko ministrstvo poslala vlogo za izvajanje programa za odrasle, da bo tudi tistim, ki so že pred leti končali poklicno šolo, omogočeno pridobiti izobrazbo lesnega tehnika.
Idejo šole podpirata obrtna in gospodarska zbornica ter vse tri posavske občine. Podjetje Stilles je zagotovilo, da bo dalo na razpolago tiste delavnice, ki jih šola za izvajanje dodatnega programa nima, saj je možnost došolanja mizarjev tudi njihov interes. Širitev programa mizar s programom lesni tehnik je na pobudo ravnateljice SŠ Alenke Žuraj zajeta tudi v izvedbenem delu regijskega razvojnega načrta, natančen datum izvajanja pa še ni potrjen. Na šoli upajo, da bodo z njim lahko pričeli že to jesen, če ne, pa zagotovo prihodnje leto. B.D.
Na obisku mladi iz Obrigheima
Krško - Letos mineva 20 let od podpisa listine o sodelovanju mesta Krško z nemškim mestom Obrigheim. Ob lanskem obisku nemške delegacije je prišlo do dogovora o sodelovanju in izmenjavi učencev med osnovnima in srednjima šolama obeh mest. Sredi aprila je iz Obrigheima na enotedenski obisk pripotovalo 19 šolarjev.
V Krško so pripotovali z vlakom, na zajtrku v hotelu Sremič jih je sprejel župan Franci Bogovič z ravnateljico osnovne šole Jurij Dalmatin Antonijo Glas Smodič in ravnateljem Srednje šole Ernestom Simončičem. V pozdravnem nagovoru je župan spregovoril o sodelovanju med mestoma, ki pomeni tkanje prijateljskih vezi med ljudmi, ne birokratsko sodelovanje dveh institucij. Tako so vzklila nova prijateljstva tudi med mladimi gosti in njihovimi gostitelji. Šolarji so namreč bivali pri vrstnikih, z njimi teden dni obiskovali pouk in ostale aktivnosti, ki sta jih za prijaznejše druženje pripravili obe šoli. Ogledali so si tudi znamenitosti naše prestolnice, sprejeli so jih v parlamentu, kjer so se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za šolstvo, sledilo je še pohajkovanje po enem od nakupovalnih centrov in filmska predstava v Koloseju.
Županova dobrodošlica ob prihodu
Tedensko druženje so gostje in gostitelji okronali s skupno kulturno prireditvijo.
Medtem ko se nova znanstva utijujejo z elektronsko pošto, se na obisk Obrigheima v juniju že pripravljajo krški pihalni orkester in brestaniški pevci.
Branka Demovšek
Od 16.4 do 26.4.2002
Dečke so rodile: Katja Klarič iz Brežic, Martina Podgoršek z Bizeljskega, Renata Preskar iz Pavlove vasi, Branka Moldovan-Matjašič iz Brežic, Darja Križančič iz Vitne vasi, Silvija Bevc iz Leskovca pri Krškem in Andreja Szoeks z Žigrskega Vrha.
w m
Deklice so rodile: Polonca Šintler-Cigler iz Sevnice, Alenka Juhart iz Nove vasi, Emina Bubič iz Brežic, Mojca Reberšak iz Leskovca pri Krškem, Jelena Kostevc iz Brežic, Rozalija Glogovšek z Zg. Obreža, Alojzija Žnidarič iz Blatnega in Melita Savnik iz Brežine.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Uspešni mladi zgodovinarji
Blanca - Tamkajšnja osnovna šola je bila gostiteljica državnega tekmovanja mladih zgodovinarjev. Zaradi velikega števila tekmovalcev državno tekmovanje poteka po delih. To na Blanci je bilo namenjeno tekmovalcem iz Posavja in dela Dolenjske. V znanju iz zgodovine so se merili sedmošolci in osmošolci, ki so se najbolje odrezali na področnih tekmovanjih. Sodelovalo je 21 posavskih in dolenjskih osnovnih šol oziroma 71 tekmovalcev. Po tekmovanju so si šolarji in mentorji ogledali sevniški grad. Rezultati so objavljeni na spletni strani Zavoda za šolstvo.N.C.C.
s
1
i
1
c
t
t
I
t
j
c
I
r
I
s
I
1,
r;
1(
s
n
ž
P
s<
J
S
P
J
n
I
P
g
d
š;
tj
h
b:
b
ti
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Za subvencije v kmetijstvu letos skoraj
19 milijard SIT
Slovenija, Posavje - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je 25. aprila začela sprejemati vloge za letošnje subvencije v kmetijstvu, sprejemala pa jih bo do 24. maja. Upravičenci, ki so lani uveljavljali zahtevke za ukrepe kmetijske politike oziroma subvencije naj bi v preteklih dneh po pošti že prejeli delno predtiskane obrazce. Tisti, ki bodo za sredstva letos zaprosili prvič, pa lahko prazne vloge dobijo na enotah kmetijske svetovalne službe v svoji občini. Pri ukrepih je letos tudi nekaj novosti, v preteklem tednu so kmetijski svetovalci že izvajali izobraževanja kmetov, kako vloge pravilno izpolniti. Letos je za subvencije namenjih 5 milijard več denarja kot lani, na agenciji pa pričakujejo letos tudi več vlog, kot jih je bilo lani, ko so jih prejeli 64.005.
kmetijski nasveti
Za poljedelce
Strokovne službe priporočajo spremljanje pojava žitnega strgača, pepelaste plesni in rje.
Varstvo čebule
V drugi polovici aprila se pojavljata osebka čebulne muhe in porove zavrtalke. Če čebulčka niste zaščitili pred saditvijo, lahko opravite škropljenje po vzniku. Primeren čas je, ko opazite prve napadene rastline. Uporabite lahko Basudin 40 WP ali Perfek-tion.
Za neposredna plačila na površino (EKO 0) je letos na voljo 12,35 milijarde SIT, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) 4,02 milijarde, za neposredna plačila iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa - SKOP (EKO 2, 3) pa je na voljo 2,36 milijarde SIT.
Poleg sprememb pri višini plačil, je letos tudi nekaj drugih novosti. Pri ukrepih v živinoreji bodo kmetje letos lahko prvič zaprosili za klavno premijo za vse živali, starejše od osem mesecev (13.500 SIT), novost je tudi podpora čebelarstvu (800 SIT na čebeljo družino), ukinja pa se podpora za nakup sladkorja za zim-
sko dokrmljevanje čebel. Pri SKOP-u je novost, da bodo letos morali vsi, ki bodo vanj vključeni, obvezno podpisati petletno pogodbo, da bodo izvajali ta program. Med novostmi v programu velja omeniti podporo za ozelenitev njivskih površin (40.000 SIT na ha), pri plačilu za planinsko pašo bodo upravičenci lahko uveljavljali dodatek za pastirja (3000 SIT na ha), novost pa je tudi plačilo za prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri in sicer v višini 7000 SIT na ha. Med letošnjimi novostmi je tudi možnost, da bo vsako kmetijsko gospodarstvo, ki obdeluje več kot sto
ha njivskih površin in zanje uveljavlja plačila EKO 0, za vsak ha, ki sega čez številko 100, dobilo za 20 odstotkov nižja plačila, kot veljajo sicer. S tem naj bi kmetijsko ministrstvo prihranilo okrog 120 milijonov SIT in jih namenilo za kmetij sko-okoljski program.
Agencija je tudi letos za sodelovanje in pomoč prosila kmetijske svetovalce, ki bodo izvajali izobraževanja kmetov, jim pomagali pri izpolnjevanju vlog in bodo s svojim podpisom zagotovili, da je vloga popolna in pravilno izpolnjena. Po podatkih posavskih kmetijskih svetovalnih služb, so se tudi letos na izobraževalna predavanja v največjem številu od-
zvali v sevniški občini, zelo slab odziv pa je bil, enako kot lani, v krški in brežiški občini. Svetovalci pravijo, da večina kmetov računa na njihov pomoč, zato se jim predavanja ne zdijo potrebna.
Upravičencem, ki bodo vlogo oddali po poteku roka, še do 30. maja, bo pripadel za pet odstotkov nižji znesek od predvidene subvencije, razen če bo razlog za zamudo opravičljiv po zakonu o upravnem postopku. Za neposredna plačila v kmetijstvu je letos namenjenih 18,7 milijarde SIT, kar je približno 5 milijard več kot lani.
Jelica Koršič
Dognojevanje ozimnih žit
Po razvojni fazi drugega ži kolenca v ozimnih žitih je primeren čas za drugo dognojevanje. To vpliva na razvoj klasov in cvetnih zasnov v klasih oziroma na dolžino klasa. Priporočljiv odmerek za ozimno pšenico je od 40 do 70 kg/ha čistega dušika oziroma 150 do 250 kg/ha KAN-a. Manjše odmerke uporabite za ječmen, tri-tikale in rž. Višje odmerke dodajte posevkom, ki že s svetlo zeleno barvo kažejo pomanjkanje dušika. Priporočajo tudi dognojevanje na podlagi hitrega rastlinskega nitratnega testa, ki ga opravijo kmetijski svetovalci.
Dognojevanje jarilt žit
Jaro pšenico in jari ječmen dognojujte v fazi kolenčenja s KAN-om v odmerku 200 do 250 kg/ha. Če ob setvi niste uporabili NPK gnojilo, lahko to uporabite za dognojevanje. Le redke posevke jarin je priporočljivo dognojiti prej z manjšimi količinami dušika.
Za vinogradnike
Slovenija in EU igrata šah: najprej žrtvujeta kmete
Crete - Bruselj je Sloveniji poslal ponudbo, v kateri so opredeljene pravice za krave dojilje. Te so dvakrat manjše, kot jih danes uveljavljajo slovenski kmetje, zato so ti upravičeno ogorčeni.
V ospredju Marjan Zupančič in Marjan Gorenc
Predsednik sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc je na višinski kmetiji Marjana Zupančiča v Čretah pri Sevnici pojasnjeval stališča in zahteve slovenskih kmetov. Kot pravi Gorenc je ponudba Bruslja neresna, saj je ponudil le 32 tisoč upravičenih premij za krave dojilje, medtem ko so imeli kmetje v letu 2001 že 61 tisoč izplačil. Kmetje zahtevajo, naj ostanejo premije za krave dojilje v takih okvirih, kot bo proizvodnja eno leto pred vstopom v EU. V nasprotnem primeru bodo kmetje propadli, kmetije Pa bo zaraslo grmovje. Če država ue bo spoštovala pravic in interesov kmetov, se. bodo na referendumu odločili proti vstopu v EU.
Zmanjšanje premij za krave dojilje bi prizadelo tudi vrsto kmetov iz sevniške občine, kije izrazito živinorejska. Večino deleža v Prihodku iz kmetijstva predstavlja mleko, na drugem mestu je prireja mesa. Na 1116 kmetijah v občini imajo kmetje 8550 glav govedi, od tega 3200 krav; med njimi je 2100 krav dojilj.
Omenjeno problematiko na svojih plečih še kako občutita tudi mlada gospodarja Darja in Marjan Zupančič, ki sta pred osmimi leti začela kmetovati v Čretah. Začela sta iz nič, danes imata na kmetiji, kije na nadmorski višini 340 metrov, 42 krav dojilj, 2 plemenska bika, 5 plemenskih telic in 35 telet. V lasti imata 22 ha zemlje, 50 ha pa imata v najemu na nadmorski višini okrog 900 m. Prevoz živine na pašo še povečuje stroške. Ob takem odnosu Evrope
našim kmetom zmanjkuje vol-je.Tudi občinska pomoč po novem Zakonu o kmetijstvu ni več neposredna, temveč občine sofinancirajo le razvojne projekte, od katerih ni neposrednega dobička.
Kmetje so prepričani, da bodo ob taki kmetijski politiki izumrli in da so pogajalci z obeh strani -podobno kot pri šahu- najprej žrtvovali kmete. In s tem se ne bodo strinjali.
4
Nada Černič Cvetanovski
Nagrajene tudi posavske dobrote
Ptuj - Na dvorišču minoritskega samostana so na 13. razstavi Dobrote slovenskih kmeti sodelovale vse slovenske regije, tudi posavska, udeležili pa so se je tudi kmetije iz zamejstva. Že pred razstavo je Potekalo ocenjevanje kmečkih dobrot, v okviru razstave pa so podelili priznanja in znake kakovosti.
Posavske kmetije so se tudi letos dokaj številno udeležile razstave na Ptuju in domov prinesle priznanja različnih sijajev. Raz-1 Javljale so krušne, mlečne in toesne izdelke, kise, olja, naravna žganja, suho sadje, vina in letos Prvič sokove. Iz sevniške občine So zlata priznanja dobili Majda 1 Jazbec za janeževe upognjence,
I	Silva Keršman za suhe hruške in Prav tako zlato za suha jabolka,
(• Jože Repovž je dobil zlato prizna-- rije za domač jabolčni kis, Jožica Nozmus pa je dobila bronasto Priznanje za polnozrnat kruh.
Iz brežiške občine so bili na-a 8rajeni Jožica Tkaučič, ki je J°bila zlato priznanje za kvašeni sarkelj, Romanca Krošelj prav j toko zlato priznanje za kvašene ' togljičke, Jožica Slovenc je do-
II	“tla bronasto priznanje za beli 0 *ruh z dodatki, Nada Baškovič 11 tudi bronasto priznanje za poročni
svatovski šarkelj in Ljudmila Baznik bronasto priznanje za orehovo potico. Vojko Sušterič je dobil zlato priznaje za hruškove krhlje in vinski kis, srebrno priznanje za jabolčne krhlje in jabolčni čips ter bronasto priznanje za jabolčni kis. Alojzija Vimpolšek je dobila srebrno priznanje za suho meso in bronasto za suhe domače klobase.
Iz krške občine so bili nagrajeni Anica Bohorč, kije dobila zlato priznanje za ajdov kruh z orehi, Edi Grzina prav tako zlato za jabolčni sok in kmetija Koren zlato za jabolčni sok. Srebrna priznanja so dobili Lilijana Klenovšek za kvašene rogljičke, Alojz Kerin za slivovo žganje, Jože Cvar za sadjevec, slednji je dobil še bronasto priznanje za viljamovko in suha jabolka ter Ana in Franc Župevc srebrno za suha jabolka. Bronasta priznanja so dobili še Franc Božič za dve vilijamovki,
letnik 2000 in 2001, Rudolf Zveg-lič za češnjevo žganje, Tonica Jankovič za pletenico in Ida Simonišek za kekse na stroj.
Že tretjič zapored je zlato priznanje za nekvašene rogljičke dobila Sabina Perčič (na fotografiji) in si s tem pridobila najvišje priznanje tega ocenjevanja - to je znak kakovosti.
Jelica Koršič
Trenutno ni potrebno izvajati ukrepov varstva rastlin.
Za sadjarje
Redčenje
Fenofaze večine sort jabolk so v optimalni fazi za kemično redčenje plodičev jabolk s prvo skupino sredstev za kemično redčenje plodičev (amidi). Po letošnji pozebi v času cvetenja (predvsem cvetov na dvoletnem lesu) je potrebno počakati na optimalno fazo konec cvetenja ali do debeline plodičev med 5 in 7 mm.
Ker je v večjem delu nasadov nastala večja škoda po pozebi predvsem v spodnjih delih krošenj, strokovne službe priporočajo usmerjeno škropljenje z amidi le v zgornje dele krošenj pri sortah, kjer je pozeba večja in v celotni volumen, kjer ni bilo pozebe ali pa je ta minimalna.
Priporočene doze pripravka amidthin/ha so po sortah naslednje:
-	idared, jonatan, braeburn: 0,5 do 0,7 kg
-	jonagoldi, melrose: 0,7 do 1 kg
-	gale, elstri, fuji, rdeči delišesi: 1 do 1,2 kg
-	zlati delišesi: 1,2 do 1,5 kg.
Pri aplikaciji sredstev upoštevajte navodila proizvajalca sredstva!
Zaradi deževnih razmer v prejšnjih dneh služba za varstvo rastlin priporoča uporabo sistemičnih pripravkov, kot so Chorus, Mythos, Clarinet, Topas C. Pripravki, ki jih je potrebno mešati, so Indar + Captan, Dithane ipd., Rubigan + npr. Captan, Score + npr. Captan in drugi. Po odpadanju cvetnih listov je tudi primeren čas za zatiranje listnih uši, jabolčne grizlice (samo v nasadih, kjer je ta škodljivec resen problem), sadnega listnega duplinarja s pripravkom Calypso. Pripravek se lahko uporabi samo dvakrat v vegetaciji, ni nevaren čebelam in čmrljem.
Maj v znamenju oglarjenja
Dole pri Litiji - Zadnji teden v maju je teden gozdov. Tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva bo letos dosegla svoj vrhunec v Posavskem hribovju na Dolah pri Litiji, poudarek pa bo na oglarjenju. Ves mesec maj se bodo odvijale prireditve, ki bodo seznanjale s tradicijo in zgodovino oglarjenja, 4. maja pa bo odprtje oglarske poti.
Drugič okronan
Kostanjevica na Krki - Zveza društev vinogradnikov Dolenjske je s kostanjeviškim društvom vinogradnikov pripravila ocenjevanje vin iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ki sodi v okvir priprav na letošnji 30.teden cvička.
Komisija je pod vodstvom Darka Marjetiča v dveh dneh ocenila 601 vzorec različnih sort, med njimi 321 vzorcev cvička, za katerega je najvišjo oceno dobil Marjan Kirar iz Dobruške vasi in že drugič prejel laskavi naziv kralj cvička; s tem se je namreč ponašal tudi leta 1993.
Kirarjevih 3800 trt je posajenih na Vinjem Vrhu (nad Dobruš-ko vasjo), vinogradništvo je pri hiši tradicija in bo tudi ostala, je prepričan letošnji nagrajenec. 1600-litrski sod cvička, iz katerega je poslal vzorec na ocenjevanje, je komisija zapečatila in bo v buteljčni polnitvi na voljo obiskovalcem prireditve Teden cvička, ki bo v Kostanjevici potekal od 24. do 26.maja.
Marjan Kirar
Splošna ocena predsednika ocenjevalne komisije Marjetiča je bila, daje letnik 2001 nekoliko slabši od leta poprej, kar velja tako za bela kot rdeča vina. Pri nekaterih belih vinih je na premalo izraženo sortno karakteristiko vplivala preobloženost trt, pri rdečih pa so bolj izstopale napake v kletarjenju (oksidacija, priokus plesni). Od vseh prinešenih vzorcev jih je bilo 8 odstotkov ocenjenih negativno.
V	sredini 19. stole tj a so tehniko pridobivanja oglja v kopah v kraje na Dolah prinesli italijanski oglarji. Oglaijenje je do druge svetovne vojne marsikomu predstavljalo edini in solidni vir zaslužka.
V	povojnem obdobju je proizvodnja oglja na območju Dol pri Litiji zopet zacvetela, saj so v petdesetih letih v enem letu z železniške postaje Mirna odpeljali 170 vagonov oglja. Izvažali so ga v Italijo, med domačimi porabniki pa sta bila velika odjemalca Litostroj in Strojna tovarna Trbovlje.
V	prazgodovini je proizvodnja
oglja pomenila osnovni pogoj za pridobivanje kovin, z oglarjenjem pa so pridobili tudi osnovna sredstva za balzamiranje trupel v egipčanski kulturi 3000 let pred našim štetjem.
Oglarjenje na Dolah še ni utonilo v pozabo, saj na 2000 hektarjev gozdnih površin letno zgori do 30 kop, ki dajo 180 ton kakovostnega oglja, ki ga večino odkupi kmetijska zadruga Dole.
Za odprtje oglarske poti, ki bo prikazovalo ves postopek kuhanja oglja, imajo veliko zaslug gozdarji brežiške območne enote, ki k sodelovanju vabi tudi ljubitelje narave in šolarje, da z lastnimi izdelki zaznamujejo Teden gozdov. Razpisan je fotografski natečaj na temo Oglarjenje na Slovenskem. Vsak avtor lahko pošlje do 5 diapozitivov vseh formatov ali toliko fotografij, razvitih klasično ah na CD. Izdelke pošljite na naslov: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice. B.D.
Branka Demovšek
Pohod po vinskih goricah
Sevnica, Boštanj - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj bo v nedeljo, 5. maja, organiziralo vinogradniški pohod po vinskih goricah. Pot bo vodila od Raven, Okiča, Dobja, Reviš do Vrha.
10. maja bodo pripravili strokovno predavanje, ob koncu meseca pa bodo sodelovali na 30. tednu cvička v Kostanjevici na Krki. N.Č.C.
Po kosovni odpad samo ob akcijah
Brežice - Še zadnji v Posavju so kosovni odpad v aprilu zbirali v Brežicah. Na področju brežiške občine poteka akcija odvoza kosovnega odpada dvakrat letno. Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice (KOP) letos opozarja, da se ne bodo vračali na že očiščene lokacije.
Kot je pojasnil Franc Urek iz KOP Brežice, so v akciji s kranjskega in štajerskega dela občine odpeljali skupaj 1650 m3 kosovnega odpada. Okoli 40 odstotkov vsega materiala je bilo primemo za Dinos Brežice. V nekaj dneh so v akciji odvoza na desnem bregu Save odpeljali okoli 380 m3 kosovnega odpada. Na levem bregu Save pa se je izkazalo, da je kosovnega materiala veliko več. Vendar to ni nič nenavadnega, pravijo v komunalni službi, saj je bilo minulo leto prav nasprotno.
Na KOP pa še opozarjajo, da se do naslednjega odvoza kosovnega materiala, ki bo jeseni, ne bodo več vračali na že očiščene lokacije. Sicer lahko uporabniki komunalnih storitev naročijo velik zabojnik - 7 m3 prostornine -kar med letom, ki ga dostavijo na dom in sortiran kosovni odpad tudi odpeljejo.
Oktobra letos pripravljajo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, kot so nevarna olja, barve, škropiva, razne kemikalije, zdravila, kozmetični pripomočki, akumulatorji, baterijski vložki.
Gume oz. pnevmatike prevze-
ma vsak dan Salonit Anhovo, avtomobilske školjke, železo, papir, tudi akumulatorje in baterije pa ravno tako vsak dan Dinos Brežice.
Zavedati se je potrebno, da je med odpadki tudi veliko uporabnih, od papirja in stekla, kjer so ponekod že običajni ekološki oto-
ki s posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Biološke odpadke pa bi se morali tisti, ki imajo prilož nost, naučiti odlagati za kompost kar na domačem dvorišču. Vsa komunalna podjetja in tudi brežiško, prosijo, da smeti recikliramo.
Suzana Vahtarič
Tudi ta “gora smeti’ pristojno mesto.
V Brežicah je čakala svoj trenutek odvoza na
posavski poslanci
Zakaj potrebujemo usklajen zakon o sistemu plač v javnem sektorju
V državnem zboru smo priča neobičajnim in neustreznim postopkom sprejemanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (zakon). Vlada RS vztraja, da parlament sprejme zakonske rešitve, ki so neusklajene med socialnimi partnerji, to je med predstavniki delojemalcev (sindikati negospodarstva) in predstavniki delodajalcev (Vlada RS). Sprejetje zakona, ki vsaj do določene mere ne bo usklajen med socialnimi partnerji in zakon, ki ne upošteva realnih zmožnosti financiranja s strani slovenskega gospodarstva, bo slaba popotnica za ureditev tega pomembnega vprašanja.
Na nujnost ustrezne ureditve plač v javnem sektorju sem opozarjal ob vsakoletnem sprejemanju državnega proračuna, saj državni proračun namenja vsako leto večja sredstva za plače javnega sektorja. Indeks rasti teh plač je bistveno višji, kot je indeks rasti bruto domačega proizvoda in indeks rasti plač v gospodarstvu. Cilj zakona je zlasti odpraviti nepravična razmerja med plačami primerljivih poklicev v javnem sektorju in vzpostaviti stimulativen plačilni sistem javnega sektorja, ki bo obremenjeval proračun v skladu z našimi finančnimi možnostmi. Ta zakon sodi v paket zakonov urejanja razmer v javni upravi, katerega skupni cilj je narediti javno upravo racionalnejšo, učinkovitejšo in bolj kakovostno. Z ureditvijo sistema plač v javnem sektorju bi bila onemogočena dosedanja praksa, ko so si posamezna področja javnega sektorja od vlade izborila povišanje plač le zase, posledično pa se je porušilo razmerje med primerljivimi poklici v javnem sektorju, kar je povzročilo verižno reakcijo in številne zahteve po dvigu plač javnega sektorja. Takšna praksa je prinesla določena krivična razmerja med plačami primerljivih poklicev znotraj javnega sektorja, saj so nekatera področja v javnem sektorju vplivnejša, močnejša, medijsko spretnejša in so seveda lažje uveljavila svoj interes in dosegle rezultat. Posledica hitrejše rasti plač delu negospodarstva je izkrivljala razmerje tudi v primerjavi s plačami v gospodarstvu (virom financiranja), kar posledično stim-
ulira odhajanje usposobljenih kadrov iz gospodarstva v negospodarstvo. Navedenih je le del razlogov,, zakaj je potrebno čim prej ustrezno urediti razmerja plač v javnem sektorju v skladu z možnostmi slovenskega gospodarstva.
V razvitih državah je preteklo kar precej časa in je bilo vloženega veliko napora, da so se izoblikovali učinkoviti načini urejanja najpomembnejših razmerij med delodajalci in delojemalci, kar velja tudi za javni sektor. Uveljavil in izoblikoval se je socialni dialog, to je dogovarjanje, usklajevanje in iskanje rešitev med tistimi, ki jih te rešitve najbolj zadevajo. Tudi če do rešitev v celoti ne pride, je dosežena vsaj določena stopnja usklajenosti, kar je osnova zakonodajni veji oblasti, da odloči o rešitvah. Naša vlada ne upošteva teh uveljavljenih načel in sili parlament, da obravnava in sprejme zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva rešitve, ko še ni zaključenega dogovarjanja in usklajevanja med Vlado RS ter sindikati negospodarstva oziroma, ko ni dosežene nobene stopnje usklajenosti med socialnimi partnerji. Vladi očitno ni do stabilnega sistema plač v javnem sektorju, ampak le rešuje proračun. Vse bolj očitno namreč postaja, da zakon ne bo prinesel več reda v plačna razmerja (pregleden razvid in strukturo zaslužka vsaj za glavne poklicne skupine, ustrezna ureditev za napredovanja in spodbudno nagrajevanje uspešnega dela), ampak se vlada z njim poskuša le izogniti izpla-
čilu lani dogovorjenega dodatka šolnikom.
Povsem jasno je, da sedanja zakonska in pravna ureditev plač v javnem sektorju ne ustreza več, saj na tem področju ureja plače več kot 40 predpisov. To povzroča javno finančno neobvladljivost tega sistema in nepreglednost. Predlagani zakon, katerega sprejem na vrat na nos zahteva vlada, teh problemov ne rešuje, kar bo po vsej verjetnosti imelo za posledico nov stavkovni val in finančni pritisk na gospodarstvo. Ob vsem tem pa gospodarstvo zanima, kako visok bo račun oziroma finančne posledice takega reševanja plačnega sistema javnega sektorja. Jasnega odgovora ni. Predstavniki sindikatov iz gospodarstva so prepričani, da se bo zaradi zakona obveznost proračuna povečala. Neznank je veliko, naglica je velikanska.
mag. Andrej Vizjak, poslanec DZ RS
Orehovi aleji vrniti urejeno podobo
Brežice - Na pobudo meščanke Ilonke Križanec so se stanovalci Župančičeve, Cankarjeve in Gubčeve ulice v Brežicah sestali s pristojnimi občinskimi organi, predstavniki Komunalnega podjetja KOP in Krajevne skupnosti. Izpostavili so jim množico neurejenosti v starem delu mesta v omenjenih ulicah, ki se stekajo v orehovo alejo.
Aleja, ki je od nekdaj bila orehova aleja in lepo sprehajališče, je danes vse prej kot to in v večini ogledalo nevzgojenih odraslih krajanov in mladine z dotrajanim cestiščem in križiščem, ki kliče po nujni ureditvi.
Stanovalci so izpostavili postavitev košev za smeti, klopi, javne razsvetljave v orehovi aleji in v Gubčevi ulici, zabojnikov za večje odpadke, posebno z vrtov, parkirišč, ki so povečini kar na zelenicah, iztrebkov psov pred bloki in na neurejeno travnato površino pod alejo, kjer si nekateri mladi postavljajo šotore in se na različne načine omamljajo, s svojim ravnanjem pa med stanovalce vnašajo nemir in negotovost, posebej vpijoči pa so petki in sobote.
Bojan Tičar z Oddelka za gospodarske javne službe in javne zadeve na Občni Brežice je razpravo strnil v štiri sklepe; pristopiti bo potrebno k spremembi zazidalnega načrta stare kolonije skladno s potrebami in načinom življenja, da bi omogočili organizirano urejanje; določena sredstva za alejsko cesto in križišče so namenjena; občina, krajevna skupnost in KOP bodo s skupnimi močmi prispevali k postavitvi košev za smeti in klopi; z lastniki parcel pod alejo, ki so že na seznamu, pa bodo skušali doseči dogovor, da zelenice kosijo, sicer jih bodo ustrezne občinske službe zmulčale same; za neozaveščene sprehajalcev psov pa bodo postavili table, ki naj bi jih spomnile, da je potrebno odpadke njihovih ljubljenčkov spraviti v vrečke in jih odvreči v koše za smeti.
Naselje seje sicer res zgradilo pred več kot 30 leti in od takrat seje marsikaj spremenilo, vendar pa so se vsi prisotni zedinili, da bi z lastno voljo lahko prispevali k urejenemu videzu naselja, se izognili vandalizmu in s pozitivnim načinom življenja prispevali k ohranjanju družbene lastnine.
N. Jenko S.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Bo grad Pišece oživel ali
dokončno propadel?
Pišece - Grad Pišece je večini Posavcem neznan, zato je toliko bolj pomembno, da grad dejansko obstaja. Ima zavidljivo dolgo zgodovino, vendar gaje že močno načel zob časa. Prav zaradi tega je bilo julija 2001 ustanovljeno Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine grad Pišece, ki ima namen raziskati zgodovino kraja in gradu, pospeševati razvoj ekološkega turizma, razvijati izobraževalno dejavnost, sodelovati s šolami, univerzami in sorodnimi društvi v Sloveniji ter skrbeti za varstvo narave, okolja in kakovosti bivanja. Slednja naloga se že izvaja, saj poteka v okviru javnih del program, ki ima namen ohraniti in obnoviti grajski park; ta je bogat z nekaterimi redkimi drevesnimi vrstami v Sloveniji, kot so sekvoje, manutovo drevo, ginko, tise.
Grad Pišece
Pobudo za ustanovitev društva so dali domačini in predstavniki iz tujine, ki želijo, da bi grad Pišece postal sedež Akademije za varstvo narave in nego krajine. Ker imajo vse pomembne institucije svoje sedeže v mestih, je taka misel prav razveseljiva in spodbudna, saj primernejšega prostora Akademija res ne bi mogla najti. Vse je v povojih, začetki so tu, bistvo pa je, da se nekaj premika in samo upamo lahko, da bodo ljudje, ki delajo na tem projektu, dovolj vztrajni in ne bodo pustili času in usodi, da grad Pišece dokončno propade.
Nina Harapin
Prednostna naloga -pridobivanje novih članov
Bizeljsko - Na letni konferenci so se sestali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice (OZ ZVVS), ki šteje danes 370 članov, lani so pridobili 100 novih, pridobivanje teh pa je osnovna problematika; za zavzeto delo v združenju so podelili bronaste plakete podpredsedniku OZ Antonu Supančiču ter Ferdu Pinteriču in Vinku Čančarju.
V imenu predsednika Silvestra Jeršiča je poročilo o delu predstavil podpredsednik Anton Supančič. Spomnil je, da so bili dogodki v letu ’91 posledica ustanovitve ZVVS, kije domoljubna, nestrankarska, nepridobitna samostojna zveza združenj, njena naloga pa je združevanje in ohranjanje izvirnega spomina na neponovljivo dejanje v zgodovini slovenskega naroda in združuje vse udeležence priprav na vojno, ki so ne glede na svoja politična in svetovnonazorska prepričanja aktivno sodelovali v vojni za obrambo in ohranitev samostojne in neodvisne RS.
Leta 1999 so ustanovili Območno združenje VVS Brežice, ki ima cilje postati dobro organizirana in močna organizacija, ki bo znala skrbeti za svoje članstvo. To se iz leta v leto povečuje, saj v predsedstvu OZ želijo, da delo aktivno zaživi in da v članstvo vključijo vse, ki so v pripravah in v sami vojni za Slovenijo tudi sodelovali. Zavzemali se bodo za enotno veteransko organizacijo s skupnimi in enakopravnimi cilji, ki se ne bo delila na veterane in policijske veterane, želijo konkretnejše sodelovanje z ZB NOV, v tekočem letu pa si bodo prizadevali še do lastnih prostorov, pri čemer pričakujejo pomoč Ministrstva za obrambo.
Anton Supančič, podpredsednik OZVVS Brežice in delovno predsedstvo: Željko Srečkovič, Mitja Jankovič in Igor Prah
Sicer pa so bili lani člani predsedstva dejavni pri organizaciji centralne veteranske proslave ob 10. obletnici osamosvojitve in vojne za Slovenijo na letališču Cerklje ob Krki, prisotni so bili na znanstvenem simpoziju “Slovenska osamosvojitev in analize” v Posavskem muzeju, v viteški dvorani muzeja pa so priredili slovesnost s podelitvijo spominskih medalj ob 10. obletnici vojne za Slovenijo.
N. Jenko S.
k
g!
Čl
Z(
p,
bi
la
de
fe
Osmica po občini Krško
Krško - Prvič se je o ureditvi Krške kolesarske poti govorilo že v zgodnjih 90-tih letih, vendar pa so se aktivnosti začele odvijati preteklo leto, ko se je občina Krško s projektom kolesarske poti, ki ga je pripravil Podjetniški center Krško, enota Turistično informacijski center Krško, prijavila na državni razpis za sofinanciranje projektov iz Sklada malih projektov in bila pri tem uspešna.
Celotna vrednost projekta znaša 5.901.600 SIT, država je prispevala 2.000.000 SIT, ostalo pa občina Krško. K realizaciji projekta, ki so ga poimenovali “Osmica po Občini Krško” so pristopili timsko in k sodelovanju povabili strokovne osebe, ki delujejo na področju tovrstne dejavnosti ter ljubitelje kolesarstva. Pred dnevi je Krška kolesarska pot tudi Uradno zaživela, in sicer so se kolesarji zbrali na Trgu Matije Gubca v Krškem, kjer je potekala otvoritvena slovesnost, na kateri je spregovorila koordinatorica tega projekta in skrbnica poti Lea-
Marija Colarič, pot pa je odprl župan občine Krško Franci Bogovič. Kolesarji so se spoznalili s trasami in se na koncu zbrali v Kostanjevici na Krki, kjer jih je pozdravil podžupan občine Krško Andrej Božič, seveda pa so si med seboj tudi izmenjali vtise in izkušnje tega dne. Med številnimi udeleženimi je bila tudi skupina kolesarjev iz sosednje Hrvaške.
Kolesarska pot poteka po predelu Gorjancev (tipična gorska kolesarska pot) in omogoča vključitev kolesarjev iz sosednje države na Krško kolesarsko pot
Prihod kolesarjev na cilj v Kostanjevico na Krki
			
	r n	""PlfT oti L "*	_•& *']	nfrPjIfj
-B	žfrjj
	
Zbrani kolesarji pred odhodom na pot
in obratno, saj del trase poteka tik ob meji. Pot gre preko Bušeče vasi v Cerklje do Krškega, kjer poteka po levem bregu Save na območju Sremiča do Pišec, kjer se priključi brežiški kolesarski poti ter se nadaljuje preko Koprivnice vse do Bohorja in nazaj v senov-sko-brestaniško dolino, vodi čez most v Brestanici ter se nadaljuje preko Velikega Trna, Rake, Smed-nika nazaj v Kostanjevico, kjer se osnovna Krška kolesarska pot razvije v sekundarne poti, ki so poimenovane v “Resljevo”, “Cvi-
čkovo”, “Trdinovo” in “Panoramsko pot”. Celotna Krška kolesarska pot pa je označena z enotnimi tablami zelene barve.
Seveda so pri tem projektu mislili tudi na spodbujanje in povezovanje s podobnimi aktivnostmi na področju turizma, tako da se lahko kolesarji med potjo srečujejo s številnimi turističnimi zanimivostmi. Kolesarjem bo v pomoč tudi zemljevid poti, seveda pa bodo svojo udeležbo potrjevali z žigi na kontrolnih točkah.
Karmen Molan
Do vezave v knjigo le en dan
Pednja vas - Marijo Kostanjšek iz Dednje vasi pri Pišecah vaščani poznajo kot zanimivo in vsestransko žensko, ki se loti tako nežnih sukancev kot umetniških čopičev, tuje pa ji niso •uti avtomobilske duše pod pokrovi. I\idi za popravilo avtomobilskih motorjev namreč poprime in uspešno opravi delo.
Na kavici z Dunajčanko
Krško - V stanovanjski hiši na Aškerčevi 6 živi 97-letna Evgenija Bratkovič, na Silvestrovo rojena na Dunaju. Snaha, ki biva v isti hiši, s toplino v glasu in ponosno pove, da gospa Evgenija še vsak dan odide v bližnjo kavarno na kavico, kjer sem se ji pridružila in povprašala, kako je Dunaj čanka pristala v Krškem.
Zase Mimica, kakor jo vsi kličejo, pravi, daje še toliko vsega, kar bi rada počela. Optimisti-Ct>a in vedrega duha je ponovno 2daj, ko je prebolela moževo smrt.
poklicu je šivilja, tako kot je bila njena mati, sama pa je opravila tudi šiviljski izpit. Nekaj let je delala na domu za sevniško Konfekcijo. Spomni se tistih časov, ko
j*° po material za delo v Sevnico aodile ali z vlakom ali pa kar z Kotorjem. Leta je šivala zase in bližnje, predvsem ponoči, čez dan jo je klicalo delo na kmetiji •n ogromen vrt. Rada še plete in 1° ljubezen je prenesla na hčero, Poizkusila se je tudi v slikanju kuhinjo krasi 38 let star pejzaž, k* gaje sama izdelala z vodenimi barvicami. Veselilo jo je t.i. sle-P° tipkanje, šla je v Zagreb in tam UsPešno opravila tečaj.
Pokojni mož pa ji je vcepil še en° ljubezen, do knjig in knjigo-fezništva. Brez sramu priznava, a se je tega naučil v zaporu, ka-j*’0r ga je pripeljala izdana lju-ezen mladih dni. Potem sta se Sfečala onadva, on kot postaven Mladenič, ki se je dneve vozil na
kolesu mimo njene hiše, ko je ona ob oknu šivala. Vzela sta se in obraz ji žari, ko obuja spomine.
Zdaj že nekaj nad 60 let stara gospa okoli 20 let veže zlasti revije zase in za znance. Zadnjih 10 let, odkar je sama, seje lotila tudi prevezave Svetega pisma. In kot pojasnjuje, revijam odstrani spon-kice, jih zloži in poveže s posebnim sukancem, ki ga pred tem še povoska. Sukanec ji je pripravil mož iz plastičnih vreč sladkorne pese in je, kot pravi, zelo uporaben. Ko so revije na obeg straneh sešite, prilepi na mesti, kjer so bile sponke, še dva poškrobljena trakova platna in ju obšije skupaj z revijami, keper trak pa prilepi na hrbta, kjer so revije sešite. Pred tem vstavi še prazne liste, ki nakazujejo prve strani, vrvico za kazalo in sešite revije ovije v karton. Na karton z librokol lepilom, ki se ne razteza ali krči, prilepi knjigoveško platno. Sledi le še sušenje pod obtežitvijo svinčenega kladiva s “šprikeljci”, ki knjigi dajejo značilne kanale na mestih, kjer platnice prehajajo v vezan del.
Glede knjig pa pojasnjuje, da je preko Borze znanja iz Novega mesta že posredovala pridobljeno znanje in ga je pripravljena še posredovati tudi drugim. Pravi, da delo ni naporno in se ga da kaj kmalu naučiti.
Suzana Vahtarič
Njena starša Ljubljančana sta se na izletu na Dunaj tako zaljubila v mesto, predvsem oče, daje sklenil tam pognati korenine. Kot visokemu poštnemu uradniku Avstro-Ogrske monarhije mu je uspelo dobiti premestitev in Evgenija se spominja otroštva na Dunaju ob starejšem bratu Pavlu kot najlepših let svoje mladosti. Oče je bil bolj trd človek, družini ni izkazoval topline, vendar je bil izredno klen Slovenec in ko je monarhija razpadla in se je ustanavljala kraljevina SHS, je družina “spokala kufre” pa nazaj v Ljubljano. 13-letna Evgenija je takrat obiskovala prvo, brat pa četrto gimnazijo in prehod v slovensko šolo jima zaradi jezika ni delal nobenih preglavic. Ves čas na Dunaju so namreč doma na zahtevo očeta govorili samo slovensko.
Evgenija Bratkovič
Povratek v domovino je žal kmalu razbil družino, oče in brat sta šla po svoje, kar je Evgenijo močno prizadelo. Notranji mir in srečo ji je prinesla prva prava ljubezen in z 19 leti je sklenila zakon s svojim izbrancem Kazimirjem Bratkovičem, bančnim uradnikom. Naselila sta se v Celju, po 4 letih pa na Ptuju, ker je moža vleklo k ostarelim staršem. Po osmih letih varnosti v zavetju družine, kjer sta bila srce dogajanja otroka Ljudmila in Bojan, je prišla vojna in nemškutarski živelj Ptuja je gestapovcem ovadil
moža Kazimirja kot anglofila. To obsodbo si je prislužil samo zato, ker je vedoželjen, kakršen je bil, obiskoval tečaj angleščine. Sredi noči je bil odpeljan, žena z otrokoma pa kmalu zatem transportirana na rajhenburški grad, kjer je z množico izgnancev otopelo čakala, kaj bo z njimi. Bila je na vlaku za Podravsko Slatino, na postaji sojih vzeli ustaši in jih potem prepustili, naj se vsak znajde po svoje. Izgovorila si je dovoljenje za Zemun, kjer je mož pred izbruhom vojne poskrbel za skromno stanovanje, tam sta otroka obiskovala šolo in tam jih je čez čas našel mož, ko mu je uspelo po dolgih mesecih gestapovce prepričati, da so ga izpustih.
Ko je nastopil mir, seje družina v tovornem vagonu “cijazila” proti Ljubljani, ki je bila cilj za začetek novega življenja, a so jo kaj hitro zapustili, ker mož ni dobil službe, so ga pa povabili voditi Denarni zavod v Kočevje. Gospa Evgenija se spominja takratnih pustih blatnih ulic mesta, ki ni imelo nobenega žara, a vendar z nostalgijo tam preživetih kar 20 let.
In kako je postala Krčanka?
Sin Bojan, inženir strojništva in cenjeni profesor na nekdanji Tehniški šoli, ki ga je v to mesto pripeljala ljubezen, je starša povabil bliže k svoji novi družini in leta 1965 sta se vabilu tudi odzvala.
Moža že dolgo ni več, pred tremi leti je izgubila še sina in te bolečine ne more ublažiti. Hvala bogu za dobro snaho, ki v hiši blaži občutek tesnobe in osamljenosti, za hčerko, ki je šla po očetovih stopinjah in je bančna uradnica, za vnuke, pa še dva pravnuka ima.
Kondicijo duha ohranja z branjem in križankami, njena dnevna kavica v Portosu pa je pravzaprav izziv nogam, da jo še prav lahkotno nosijo na sprehod.
Branka Demovšek
Dimica z napol vezanimi revijami, ki jim manj-kajo le še platnice.
Telesno ocenjevanje lovskih psov
Trška gora - Lovsko kinološko društvo Posavje-Krško je bilo organizator letošnje prve večje tovrstne akcije v Sloveniji, telesnega ocenjevanja lovskih psov, ki so se ga udeležili lovci s psi iz širše okolice.
Lovsko kinološko društvo obstaja že 28 let, člani tega društva pa so vsi lovci Lovske zveze Posavje, torej združuje okoli 1200 članov. Kot je povedal predsednik društva Ivan Sepec, v mesecu septembm načrtujejo razvitje društvenega prapora.
Predsednik KLD Posavje Krško Ivan Sepec s svojo deset mesečno nemško ostrodlako ptičarko Bistro.
Sicer pa, kot je pojasnil Sepec, je bil namen telesnega ocenjevanja lovskih psov na Trški gori oceniti telesno kvaliteto lovskih psov, kajti ne le dober, pes naj bo tudi lep na pogled. Tako so lovci pripeljali na ocenjevanje ptičarje, goniče, krvosledce, šarivce in jamarje, skupaj jih je bilo 54 psov. V lovski kinologiji namreč stremijo, da bi ob dobrih lovskih psih, le ti imeli tudi lep in pravilen videz. Po ocenjevanju so psi prejeli spričevalo o primernosti za razplod, ob tem so opravili tudi “Preizkušnjo naravnih zasnov”, in tisti, ki so to preizkušnjo uspešno opravili so prejeli vzrejno dovoljenje.
To je bil dan, ko so imeli glavno "besedo psi. Zato se ne gre čuditi, da so se pasji lepotci in lepotice takole ponosno postavljali tudi pred naš objektiv.
Ivan Sepec še dodaja, da v Lovskem kinološkem društvu Posavje-Krško že nekaj let opažajo porast števila lovskih psov, kar je dober pokazatelj dejstva, da danes brez dobrega šolanega psa tudi kvalitetnega lova ne bi bilo. Divjadi je namreč vse manj, zato je še toliko bolj pomembno, da tisto kar se lovi, pes tudi izsledi.
Od 54 psov jih je 21 prejelo odlično oceno, 17 psov so ocenili prav dobro, 8 dobro, 8 pa jih je prejelo negativno oceno. K.M.
poročili so se
Brežice
V	aprilu so poročili 7 parov. Na gradu Mokrice sta 6. aprila zakonsko zvezo sklenila Stanko Ogorevc iz Kapel in Lidija Cvetkovič iz Rakovca, 20. aprila pa v gradu Brežice Matej Mlakar iz Cumovca in Natalija Vahčič iz Artič.
Krško
V	mesecu aprilu so imeli 9 porok. Na sedežu Upravne enote so sklenili zakonsko zvezo trije pari. 6. aprila sta izrekla “da” Saša Levak iz Anovca in Helena Susanne Knez iz Krškega, 20. aprila pa Jakob Kiren iz Gornje Prekope in Maja Njegač iz Dolšc.
V	Kostanjevici na Krki sta 6. aprila sklenila zakonsko zvezo Klemen Zorko in Jana Kaplan iz Zupeče vasi, 20. aprila Milan Senica iz Dolenje vasi pri Artičah in Maša Lileg iz Krškega, 27. aprila še Aleš Škoberne in Polona Žerjav iz Krškega, Rudi Javornik iz Velike vasi pri Krškem in Slavica Zorko iz Brezovske Gore ter Bogdan Može iz Novega mesta in Mateja Gazvoda iz Gabrja.
Sevnica
Na Upravni enoti Sevnica so imeli v aprilu skupaj 4 poroke. 13. aprila sta se poročila Ladislav Permozer in Bernarda Logar, oba iz Krškega.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo.
Z lojtrco pod Lisco
Polana - T\idi podokničarji niso več, kar so bili, bi lahko rekli po hrupni podoknici, ki jo je na Polani pod Lisco uprizoril znameniti podokničar Nedeljskega Franc Pestotnik, ki je po lestvi lezel k Martini Čučnik.
Včasih so podokničarji prihajali nevidno in neslišno, da se mam’ca ne prebude. Tokratni podokničar je resda sezul cokle, da ne bi preveč cokljal in štorkljah še bolj pa zato, da ne bi padel z lojtre, toda na prizorišče se je pripeljal s hrupnim motorjem, pa še harmonikarja je imel s seboj.
akcijo Nedeljskega dnevnika, ki teče že 16 let; z njo ohranjajo stare ljudske običaje in presenečajo ženske širom po Sloveniji. Zasluge za tokratno presenečenje je imel upokojenec Franc Ponde-lak, ki je podoknico namenil kmečki gospodinji Martini. Pri Čučnikovih na Polani pod Lisco
Leteča “Kranjca "-Janez Valant in Milan Baša sta v starem ruskem prikoličarju podokničarja dostavila na kraj dogodka.
Pravzaprav sta Franca Pestot-nika na kraj dogajanja s starim ruskim prikoličarjem pripeljala znamenita leteča Kranjca, oldtaj-merja, Janez Valant in Milan Baša. Četudi bi bili “tastari” še tako naglušni, bi morali opaziti in slišati hrup, ki se je pletel okrog “tamlade”.
Sicer pa je Martina Čučnik, ki ji je bila podoknica namenjena, žena in mati in še celo njen mož se je zadovoljno muzal, ko je videl, da k izbranki njegovega srca prihaja “en zauber des’c”, kot bi rekel Pestotnik. Šlo je za
se namreč že nekaj let ukvarjajo s kmečkim turizmom, za goste pa imajo pripravljene tudi sobe. Ker je sob dovolj, gostov pa ne vedno, so se odločili, da rešijo stanovanjski problem šestih čilih upokojencev iz občine Šentjur pri Celju. Namesto v dom upokojencev, kjer imajo prostorsko stisko, se je šest mož naselilo na kmečkem turizmu v neokrnjeni naravi pod Lisco, kjer imajo vso oskrbo. In eden teh upokojencev, Franc Pondelak, je očitno zelo navdušen nad lokacijo in nad postrežbo gospodinje Martine, da ji je na-
Moški pevski zbor Jurklošter daje Francu Pestotniku korajžo pred odhodom na lestev.
Podokničar je spešno premagal oviro in zlezel do Martine Čučnik.
menil podoknico Nedeljskega. skupina Amadeus iz Celja. Pilo Poleg podokničarja Franca se je, jedlo in plesalo, podokničar Pestotnika so za zabavo pri Čuč- je stresal šale in odkrito priznal, nikovih, kjer seje zbrala vsa vas, da še pri nobeni punci ni bil tako skrbeli odlični muzikantje - sku- trd - od mraza. Z Lisce je namreč pina Storžič, ki je letos zmagala bril oster veter, na festivalu polk in valčkov, moški pevski zbor iz Jurkloštra ter	Nada Černič Cvetanovski
Boljši v ordinaciji kot na igrišču
Krško - V sklopu velike humanitarne akcije za nakup novega reanimobila za Zdravstveni dom Krško je bil v športni dvorani Srednje šole organiziran turnir v malem nogometu, na katerem so se medsebojno pomerile ekipe zdravnikov, lokalnih politikov, gospodarstvenikov in znanih glasbenikov.
Kot je komentiral direktor Zdravstvenega doma dr.Rudolf La-dika, so njegovi kolegi bolj suvereni v ordinaciji kot na igrišču, kar je tudi prav. Lokalnim politikom preigravanje tokrat ni pomagalo in absolutno zmago v boju na parketu so odnesli gospodarstveniki. Estradniki Zlatko Dobrič, Jože Potrebuješ (Čuki), Tone Košmerl (Pop design) in Bojan Traven (Rock’n band) so precenili svojo kondicijo iz skakanja po odrih, saj so tiho upali na boljšo uvrstitev.
Za direktorja Ladiko pa so zmagovalci vsi sodelujoči, ker so se odzvali klicu na pomoč humanosti! B.D.
prejeli smo
Občni zbor upokojencev
Člani društva upokojencev Krmelj so se sestali na volilnem občnem zboru. Letos so ga izvedli še bolj slovesno, saj je minilo 25 let, odkar so ga ustanovili. Ker jih sedanje vodstvo društva uspešno povezuje in
vodi, so sklenili, naj to delajo še naslednja štiri leta. Ugotovili So, da so njihova druženja prijetna, na izletih vidijo mnogo novega, najrajši pa se družijo pohodniki, ki jih vodi gospa Silva Dobnik. Uspešen in priljubljeni predsednik Milan Levstek je podelil najbolj zaslužnim priznanja; prejeli sojih Ivanka Gorenc, Majda Kolovrat, Ivan Perhaj, Jože Lužar in Franci Lindič.
Berta Logar
Takole prisrčno sta se razveselili druga druge najstarejša upokojenka 94-letna Alojzija Berk in Berta Logar. Na volilni občni zbor je prišla Lojzka kar peš (3 km). Domov jo je z veseljem peljala Logarjeva in ji obljubila, da pride drugo leto po njo. Lojzki čestitamo za njeno “čilo st” in želimo čim več upokojencem takšnega zdravja. Državo pa naj skrbi, kje bo dobila denar za pokojnine!
Ne stanovska pač pa humanitarna organizacija
Brežice - Na letni konferenci so se zbrali člani Društva upokojencev (DU) Brežice. Seznanili so se z gibanjem članstva, skrbjo zanj, stanovanjsko problematiko, novo organiziranostjo regij, s spremembami v Zakonu za zdravstveno zavarovanje in pestro dejavnostjo društva.
Predsednica Helena Vogrinc jih	Predsednica Vogrinčeva je pri-
je seznanila o gibanju članstva; lani šotne seznanila še o novi organiz-je bilo 1235 članov. Zanje skrbijo s iranosti regij, teh bo 12, vsa DU v pozornostmi ob jubilejih, praznikih Posavju pa bodo spadala v Posavs-
Delovno predsedstvo
in s pomočjo starim, bolnim in pomoči potrebnim. Glede na to, da je to primarna dejavnost društev in da so se DU smatrala kot stanovska in ne humanitarna, se mora Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) zavzeti, da bodo v novem zakonu DU upoštevana kot humanitarne organizacije. Te namreč dobivajo dotacije od občin in drugih donatorjev, kot stanovska pa so delovala le od plačanih članarin.
V brežiškem DU se soočajo tudi s problemi stanovanjske politike, ki so nastali z novim stanovanjskim zakonom. U se predvsem odražajo pri upokojencih z nizkimi pokojninami.
ko regijo, kar bo pozitivno vplivalo pri odločanjih ob volitvah v organe ZDUS, v skupščino ZPIZ ali zdravstveno zavarovanje. Upokojenci se ne strinjajo s spremembami v Zakonu za zdravstveno zavarovanje in da se jim odvzete pravice pri pogrebninah, posmrtninah in potnih stroških vrnejo, o čemer so seznanili tudi ministra za zdravje. Po zadnjih podatkih s skupščine ZZZS jim bodo te vrnjene.
Z minuto molka so počastili spomin na svoje preminule aktivne člane Marijo Žmavc, Rudija Požarja, Franca Veseliča, Ivo Stiplovšek in Ljuba Štegerja.
N. Jenko S.
Prvi maj z nageljnom v gumbnici
Posavje - Na predvečer prvega maja bodo na vzpetinah po Posavju zagoreli kresovi. Organiziranih večjih kresovanj bo malo, že tradicionalno 19. pa bo na Trški Gori v Krškem. Živahnejši bo 1. maj z nageljnom v gumbnici.
Krajevna skupnost (KS) Krško na Trški Gori vsako leto poskrbi za praznovanje več tisoč glave množice. Na predvečer 1. maja se bodo na Gori zbrali ob 18. uri, ob 20.30 bo zagorel kres, sledil pa i bo pozdravni nagovor predsednika sveta KS Milana Resnika in daljši koncert Pihalnega orkestra Videm, nato pa zabava z ansamblom Marjana Hočevarja. Za pogostitev bo poskrbela Lovska družina Krško.
Območna organizacija Zveze svobodnih Sindikatov Slovenije ponovno obuja prvomajsko proslavo na Lisci in na brežiškem Šentvidu. Vsem bodo v gumbnico pripeli nagelj. Na Šentvidu bo pohodnike ob 11. uri pozdravila Godba na pihala Kapele, županu Vladislavu Deržiču je zaupan pozdravni govor, za pogostitev pa bo poskrbel kolektiv PGD Sobenja vas.
1. maja bo živahno na Lisci, kjer bo po nekajletnem premoru spet delavska proslava. Družno jo organizirajo občina, sindikat in planinci. Večina se bo na Lisco povzpela peš, na posameznih točkah pa jih bo čakal čaj z dodatki. Mnogi se bodo od tam podali še na Lovrenc, kjer cveti encijan. Na Lisci bo proslava, pihalna godba [ bo pripravila promenadni koncert, zbrano ljudstvo pa bo v imenu sindikata pozdravil Tone Rozman, predsednik sindikata tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, ki bo verjetno opozoril na nezavidljiv položaj te industrije tudi v posavskem bazenu.
Krajani Mimske doline-Šentjanža, Tržišča in Krmelja se bodo 1. maja po tradiciji podali na Kamenško, kjer bodo proslavili delavski praznik ob dobri glasbi, pijači in golažu, ki bo pripravljen za vsakega pohodnika.
Sevniški in tržiški borci pa so se že v soboto zbrali na Malkovcu.
Na slovesnosti so počastili državni praznik- dan upora proti okupatorju - in se spomnili 60-letnice organiziranega odhoda večje skupine krajanov z Malkovca in iz Tržišča v partizane. N.C.C., S.V.
Brez sevniških salamarjev ni salamiade
Radenci - Da brez Posavcev in Dolenjcev ni prave salamiade, so tako z udeležbo na tekmovanju kot na družabni prireditvi dokazali člani Društva salamaijev Sevnica, v katerega so včlanjeni salamar-ji vse do Dobove in Novega mesta.
Na finalu salamiad, kamor seje uvrstilo 10 odstotkov najboljših salam, izbranih na dvanajstih lokalnih salamiadah, seje za naslov najboljše potegovalo 68 salam. Od tega so bile na tekmovanju salame kar iz treh sevniških salamiad; iz največje, ki poteka na dan mučenikov v Vrtovškovi gostilni, tiste z Repovževe salamiade, letos prvič pa so se v finale uvrstile tudi salame s salamiade, ki jo je organiziral Trubarjev hram iz Loke pri Zidanem Mostu.
Ocenjevalna komisija, v kateri je sedel tudi Sevničan Stane Krnc, je kot najboljšo ocenila salamo Petra Selaka iz Šmarjete, druga je bila Marija Rožman iz Brežic, tretji Vinko Štamberger iz Šentjerneja, četrti Jože Teraž iz Sevnice, na peto mesto pa seje uvrstila Marija Tršinar iz Šentjerneja. N.Č.C.
Nič več izrednih lokacij
Sevnica - Ker občina Sevnica ni imela sprejetega prostorskega plana in prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje, Odlok o urbanističnem redu v 8. členu dopušča odobritev tako imenovanih izrednih lokacij. Na aprilski seji pa so se svetniki odločili, da s« 1 uporaba tega člena do nadaljnjega zadrži.
Vloge prosilcev je obravnavala Komisija za urbanizem, gradbene in ko- ® munalne zadeve pri občinskem svetu. V tem mandatu ji predseduje Romali Žveglič. Mnenje, ki gaje komisija podala o vsaki lokaciji, ki si jo je predhod-! no ogledala, je nato pohjeval še občinski svet in šele s tem je bila odločitev j dokončna. Mnenje svetnikov seje kar pogosto razlikovalo od stališč ko-j s misije, če je ta kateremu od prosilcev zavrnila lokacijo, in na koncu je vedno j prevladalo svetniško popuščanje v prid bodočih graditeljev. Tudi na zadnji seji je bilo tako in predsednik komisije je protestno odstopil.
Občinski svet je odobril predlog odbora za malo gospodarstvo . o razpisu subvencioniranih obrestnih mer za podjetnike v občini Sevnica v višini 2.500.000 SIT, kar pomeni, da se subvencija obresti j v višini dveh odstotnih točk lahko uveljavlja za skupaj največ 125 milij onov SIT odobrenih kreditov kot pomoč v razvoju malega gos- j podarstva. Kredit pa bodo dobili prosilci, ki imajo med viri financiranja za načrtovani projekt vsaj 30 odstotkov lastnih sredstev, najmanjši kreditni znesek pa naj bi bil milijon SIT.
Sicer pa so svetniki že v naslednji točki sprejeli predlog Oddelka za okolj je in prostor, naj se začasno zadrži uporaba Š.člena o urbanističnem redu, sail je v pripravi PUP - to so prostorsko ureditveni pogoji za podeželje občini Sevnica, kjer bodo zajeti arhitektonski, urbanistični in krajinski pogoji gradj nje objektov tako na zazidljivih zemljiščih znotraj ureditvenih območjih n31 selij kot tudi po namenski rabi zemljišč, upoštevajoč njihovo namensko rabe) I usmeritve za varovanje kulturne in naravne dediščine ter značilnih vedut ko! f krajinskih elementov.
Če je ah bo do veljavnosti odloka o zadržanju uporabe 8.člen4 urbanističnega reda, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, na občim | prispela še kakšna vloga za odobritev izjemne lokacije, se bo morala komisij ja še enkrat sestati. B.D.
Turistično-zgodovinska- gozdna učna pot
Svibno - Študijski krožek (ŠK) Svibno, ki deluje pod okriljem Zavoda za gozdove in Andragoškega centra Slovenije, je pripravil Turistično-zgodovinsko-gozdno učno pot in o zanimivostih, ki se prepletajo na tej poti, napisal vodnik. V slovenskem prostoru imamo že kar nekaj učnih poti. Seveda se vprašamo, v čem je razlika poti na Svibnem, da je posebej vredna naše pozornosti in ogleda?
Na začetku in koncu vodnika se predstavljajo člani ŠK Svibno, ki vabijo obiskovalce v svoje kraje, na poti, na katerih se pojavljajo tudi kot vodniki. Poti so vrisane na karti in se začnejo na Svibnem, ki je razloženo hribovsko naselje nad dolino Sopote, na prevalu in pobočju med Grajskim hribom (644m) in Legnarskim vrhom (715m), kjer je jedro vasi s šolo, cerkvijo, trgovino in nekaj domačijami. Na Svibnem so postavljene tudi večje obvestilne table, ki nas v grobem seznanijo o poteh innajvečjih zanimivostih.Vodnik opisuje tri različno dolge sprehode, z različnimi temami ob poti, ki so označene s številkami; tako i na terenu kot na karti oziroma < vodniku.
Brstična lilija
Najprej se povzpnemo mimo ; cerkve sv. Križa na Grajski hrib, yrh katerega so še danes vidni ostanki nekoč mogočnega gradu. Današnja podoba cerkve je rezultat večstoletne rasti. Njeni začetki segajo v 12. stoletje. Do danes ■ Je doživela različne preobrazbe in Se udejanjala v različnih slogih. Ob cerkvi se stiska z vseh strani
staro farno pokopališče. Župnijska cerkev Svetega Križa je kulturno- umetnostni in zgodovinski spomenik prvega reda in kaže na pomembnost pražupnije Svibno.
Nad cerkvijo, na prepadnem Ostrem vrhu, je verjetno že od začetka 12. stoletja dalje stal grad, ki so ga pozidali vojvode Span-heimi, uporabljali pa gospodje Schafenbergi. Najslavnejši med njimi je bil Viljem Ostrovrhar, ki ga opeva tudi Prešeren. V času Valvazorja pa je bil grad že v raz-
valinah, v kakršnih je še danes.
Poleg cerkve vas očarajo še dobro vidni tektonski narivi, prelomi nad dolino Sopote. Grajski hrib je tudi oazaizjemnega termo-filnega rastja- od puhastega hrasta, šmarne hrušice do najbolj znamenite rastline, to je kranjskega Šebenika, ki gaje domači botanik ravno tam prvič odkril leta 1826 in šteje za endemit. Nekateri mu rečejo tudi Dolinarjev Šebenik. Ob poti boste občudovali še širo-kolistno lobodiko, krajnsko in brstično lilijo, bodiko, tiso, dišeči volčin in občudovali rastišče arnike.
V poznem poletju in jeseni so obronki levih strmin nad Sopoto rdeči, kajti rdečijo listi ruja. Spo-
znali boste tudi zasavski endemit, opojno zlatico. Na poti pod Legnarskim hribom, kjer so nekoč sušili usnje, boste lahko našli celo malahit, sekundami mineral.
Gozdov je v okolici Svibnega že 70 odstotkov; naj več j e bukev, smrek, javorjev, hrastov, gabrov, jesenov, kostanja. Najdemo več kot polovico drevesnih vrst, ki rastejo v Sloveniji. Posebnost latenskih gozdov pa je edinstvena Jerečeva smreka, ki je dendro-loški spomenik.
Na Veternem vrhu vas poz-
dravlja ogromno drevo črnega topola, vpetega v več kot 100 ha varovalnega gozda.
Morda pa ste na poti postali žejni? Odpočili in napili se boste ob žegnarskem studencu nad staro gozdarsko domačijo Erjavčen v Kotah.
Stavbna dediščina na Svibenskem na prvovrsten način oblikuje tukajšnjo kulturno krajino. Številne stavbe so zgodovinski dokument, med njimi tudi Kav-škovahiša, stara 800 let, ter kašče in kozolci.
Morda imate še kaj več časa kot za prvi del poti, ki traja 3 do 4 ure. Lahko se povzpnete na ma-golniške travnike, kjer si pri bivaku lahko pripravite malico. V zim-
Cerkev sv. Križa
skem času pa je na Magolniku možna tudi smuka in tek na smučeh.
Morda pa imate še več časa -dan ali dva? Potem vam priporočamo, da prehodite celo pot, najlažje z vodnikom, saj dostikrat sprehod zavije s poti na brezpotje, da lahko opazimo apnenice pa kraško jamo ali kamnite osamelce, ki skrivajo naravno okno.
Se vam zahoče ajdove moke, zmlete tako kot pred desetletji? Potrkati boste morali pri Potrpi-novi mami, ki vam bo z veseljem pokazala še mlin. V bližini je ribogojnica za razmnoževanje avtohtone potočne postrvi. 18 km dolgo reko Sopoto, desni pritok Save, prečkamo dvakrat. Naj slikovitejša je Videra peč, ki je pravi kanjon.
Imate s seboj otroke? Zakaj ne bi obiskali velikega čarovnika in njegovega gradu!?
Dvignili ste zastor nad Svib-nim, njegovimi lepotami in posebnostmi, kjer je vsak sprehod do drevesa, kamna ali človeka enkraten.
Jože Prah Foto: Jože Prah
7. evropski mladinski glasbeni festival v Švici 2002
Krško - Potekal bo od ll.do 20.maja, na njem pa bo sodelovalo 7000 mladih iz vse Evrope. Cilji festivala so prijateljsko srečanje •hladih ljudi, podpiranje muziciranja v skupinah vseh glasbenih j stilov in s tem, kar je znanstveno dokazano, spodbujanje socialnega čuta, saj glasba povezuje različne kulture in vzbuja razume-i vanje med mladimi ljudmi, jezik glasbe pa razume vsakdo.
Predsedstvo in direkcij a festivala	Simfoničnemu orkestru Glasbene
i sta odločili, naj bi večina nastopajočih šole Krško je bila dodeljena vloga i glasbenikov in pevcev pri izvedbi nosilca programa, organizacijam vse i kompozicije po naročilu “A song of priprave pa so potekale pod vod-earth” komponista Maria Beretta iz stvom prof. Draga Gradiška, saj Zuricha bila iz Vzhodne Evrope oz. bodo v simfoničnem orkestru, ki bo Pretežno iz Slovenije in Hrvaške. nastopil pod skupnim imenom
^r°f Drago Gradišek na pripravah z udeleženci festivala
Aleš z Velike Doline odličen drugi
Šentvid pri Ljubljani -Na tamkajšnji gimnaziji je potekalo 7. tekmovanje v znanju geografije, ki ga pripravlja Zavod RS za šolstvo.
Predhodnih dvesto šolskih in štirinajst področnih tekmovanj je določilo trinajst osnovnih in deset srednjih šol, ki so se v okviru praznovanja Dneva Zemlje pomerile v orientaciji, raziskovanju lokacijskih dejavnikov, izrabe zemljišč, vloge in vpliva prometa, komunalne opremljenosti, delovanja tekočih voda, ugotavljanju nevarnosti golosekov, primerjavi namembnosti poslopij in opisu širše okolice. Med 15 udeleženimi osnovnimi šolami in 10 gimnazijami oziroma srednjimi šolami so bile tudi posavske. In sicer OŠ Velika Dolina in Bistrica ob Sotli ter Gimnazija Brežice in Srednja šola Krško.
Pri osnovnošolcih je med posamezniki zmagal Tadej Vrabec iz Dutovelj, Aleš Bizjak z OS Velika Dolina je osvojil odlično 2. mesto. Ekipno je zmagala OŠ Velika Dolina pred OS Odranci in OŠ Preserje pri Radomljah, medtem ko je pri starejših zmagala ekipa gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, ki so ši z zmago priborili tudi pravico nastopa na geografski olimpiadi. Ta bo avgusta v Durbanu v Južnoafriški republiki. Drugaje bila ekipa Gimnazije Koper, tretja pa gostiteljica, Gimnazija Šentvid.
Karmen Molan
“Simfonični orkester glasbenih šol iz (80), med sodelujočimi zbori pa bo Slovenije in Hrvaške”, nastopile glas-	tudi MePZ Viva Brežice,
bene šole Krško, Logatec, Novo V Bernu se bo prvi “European mesto, Velenje, Žalec, Kamnik, Mari- Musič Forum” ukvarjal z zanimivo bor,Ljubljana,SamoborinKarlovac; temo “Koliko kulturne izobrazbe skupno 180 slovenskih in 20 hrvaških potrebuje naša mladina v družbi, ki mladih glasbenikov.	se čedalje boij orientira po virtualnos-
V zboru pa bodo peli pretežno ti?” pevci iz Slovenje (120) in Hrvaške	N. Jenko S.
Transferzala v žepu
Sevnica - Planinci na svojih poteh uživajo v druženju in sveži naravi, z veseljem pa si po osvojitvi vrha pritisnejo žig v izkaznico ali na kartonček. V lanskem letu so uspeli zbrati vse žige oziroma zaključiti vsak svojo planinsko pot le trije člani Planinskega društva Lisca Sevnica. Alojzija Blas je opravila zasavsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma, njen življenjski sopotnik Janez zasavsko planinsko pot od Bizeljskega do Kuma, Zlatko Zebič pa je v letu dni obredel slovensko planinsko transferzalo.
Za opravljeno pot od Maribora do Ankarana sije potrebno pridobiti 69 žigov planinskih domov in vrhov. Pot se prične v Mariboru, se preko pohorskih gozdov nadaljuje do Uršlje Gore, čez planoto Smrekovec do Logarske doline. Tam prečiš Kamniško-Savinjske Alpe, se preko Jezerskega in Karavank prebiješ do Mojstrane. Obhodiš vrhove Julijskih Alp (Triglav, Jalovec, Km itd.), nadaljuješ preko trnovskega pragozda, vipavsko- kraškega roba na Nanos. Od tam preko Krasa na Slavnik, še skok do morja - v Ankaran in slovensko planinsko pot imaš v žepm Kartonček je poln žigov, telo energije, duša pa veselo zavriska. N.C.C.
Pika na i - Zlatko Zebič iz rok takratnega predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja prejema priznanje za prehojeno pot.
l.maj na Javorovici
Šentjernej - Praznik dela, 1. maj, občani Šentjerneja vsako leto obeležijo na Javorovici, kamor pridejo obiskovalci iz vse Slovenije. Vsakokrat se slovesnosti udeležijo visoki gostje in letos bosta med gosti tudi ruski veleposlanik Tigran Karahanov in predsednik Državnega sveta Tone Hrovat.
V zgodnjih dopoldanskih urah bo visoke goste sprejel župan občine Šentjernej Franc Hudoklin s sodelavci, ki bo na kratko tudi predstavili mlado občino, v nadaljevanju bo sledil ogled vinske kleti, potem pa se bodo odpravili na Javorovico, kjer se bo ob 11. uri začelo prvomajsko srečanje s kulturnim programom, ki bo ob praznovanju praznika dela obeležilo tudi spomin na žrtve poboja 4. bataljona Cankarjeve brigade. K.M.
Vrt je okras kraja
Sevnica - Ob Dnevu knjige je Jože Strgar (na fotografiji) v sevniški knjižnici predstavil svojo knjigo Vrt in vrtna kultura. Jože Strgar, vrtnar in nekdanji ljubljanski župan je naše gore list, saj je doma s Krškega polja. Njegova družina je bila izgnana v taborišče in prav tam seje Strgar kot dvanajstletnik prvič srečal z vrtnarjenjem, kar je postalo potem njegov poklic. N.Č.C.
Jože Strgar
Za dijaki še profesorji
Brežice - 40-članska delegacija profesorjev Gimnazije Brežice z ravnateljico Stanislavo Molan in delegacija Občine Brežice, občinskih svetnikov in predstavnikov javnih zavodov z županom Vladislavom Deržičem seje minuli četrtek napotila na petdnevni poslovno turistični obisk v dolino Loare v francosko mestece Loches.
Polni pričakovanj pred odhodom
Stike so s pomočjo šole navezali dijaki, ki so bili v Lochesu že lani, njihovi francoski prijatelji pa so bili kar dvakrat na obisku v Brežicah. Jeseni ponovno potujejo v Francijo naši dijaki. S.V.
KULTURA
Literarni nokturno na gradu Rajhenburg
Brestanica - Ob Svetovnem dnevu knjige je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško v renesančni dvorani na gradu Rajhenburg pripravil srečanje literatov občine Krško.
Povabilu so se odzvali Slavica Jarkovič, ki je svojo poezijo javnosti predstavila že na številnih literarnih večerih, Martin Kerin piše pesmi že več kot desetletje in je tudi predsednik literarne sek-
cije Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, Jožica Vogrinc, ustvarjalna - pesnica, ki je svoje poezije objavila že v treh zbirkah in sicer Domišljava petelina, Smeh ni greh in Lokvanj v ledu.
Sodelovali sta še Tatjana Lapuh, v lanskem letu na državnem
-V_ A

sfk
srečanju mladih literatov izbrana kot najobetavnejša pesnica, nagrajena z izdajo svojih pesmi v pesniški zbirki, ki je trenutno v pripravi, pa Asta Malavašič, ki je po svojem širokem liričnem snovanju v širšem posavskem prostoru prepoznavna že mnogo let in je do sedaj svojo poezijo objavljala v številnih literarnih glasilih in revijah, piše pa tudi pesmi za otroke. Njene pesmi je prebirala Vidka Kuselj. Svojo poezijo pa je predstavila tudi Ana Rostohar, katere opus obsega dve pesniški zbirki - Rekvijem in najnovejša zbirka, ki je pravkar izšla v samozaložbi z naslovom
Slavica Jarkovič, Jožica Vogrinc, Vidka Kuselj, Asta Malavašič, Martin Kerin, Ana Rostohar in Tatjana Lapuh
Na srčnih privezih.
Literarni večer je z glasbenim program popestril tudi nastop kvarteta klarinetov Clarinova. D.K.
Festival Brežice 2002
Brežice - Festivalu Brežice so začeli pot utirati leta 1996, stebra utiranja poti pa sta bila v takratnem odboru za družbene dejavnosti Milena Jesenko in dr. Zvonimir Skofljanec.
Direktor Festivala Brežice Klemen Ramovš je podal poslovno poročilom lanskega festivala s poudarkom, daje Radiu Slovenija uspelo omenjeni festival posredovati neposredno v evropsko mrežo med 10 milijonov aktivnih poslušalcev. Sicer pa je Ramovš izrazil zadovoljstvo, daje letošnji projekt že tako daleč, da je celovito programsko postavljen, le nekatere stvari je potrebno še doreči z Ministrstvom za kulturo, koncertna komisija ministrstva pa je projekt ocenila zelo visoko kot najboljšega in najbolj kakovostnega od poslušanosti, udeležbe poslušalcev do odmevnosti. Ob tem je izpostavil tudi, da se tako zastavljen festival giblje med Scilo in Karibdo in se sprašuje ah država sploh prenese tako vrhunski projekt. V slovenski kulturi se po njegovem mnenju bohoti povprečje, vendar je sam prepričan, da je tak projekt potreben, a se ob tem zaveda, da je realnost v ekonomiji.
Festival Brežice bo letos potekal na dvanajstih historičnih in štirih drugih lokacijah občin Brežice, Kozje, Krško, Litija, Ljubljana, Novo mesto, Sevnica in Trbovlje z enajstimi osrednjimi koncerti, osemnajstimi študentskimi festivali, osmimi izobraževalnimi programi in šestimi drugimi dogodki, med njimi bo Dan OS Brežice, razstava Akademije za likovno umetnost v Pragi, avkcija ter simpozij “Sponzorstvo kulture in kultura sponzorstva” ter okrogla miza “Stara glasba v Sloveniji”. N. J. S.
Posavje poje
Sevnica, Brežice, Leskovec pri Krškem - Zaključila se je posavska pevska revija z naslovom Pesem Posavja 2002. Na treh koncertih - v Sevnici, Brežicah in Leskovcu pri Krškem se je predstavilo 24 pevskih zborov in vokalnih skupin. Vsaka skupina je zapela po tri pesmi, zbore pa je poslušal in ocenjeval Karli Leskovec, slednji bo tudi izbral zbore, ki bodo nastopili na zaključnih koncertih Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Koncerta bosta 17. in 18. maja v Brežicah. N.Č.C.
Park zacvetel v prozi in poeziji
Krško - Svetovni dan knjige so v Valvasorjevi knjižnici obeležili domiselno. V park ob knjižnici so na drevesa in vrvice obesili pred dežjem varno zavite v plastiko pisane liste besed, ob katerih so se ustavljali obiskovalci in brali odlomke romanov, poezije, otroške literature... Izbor ponujenega, ki je hkrati vabil, da sežete po celotnem delu, so naredile knjižničarke po lastnem izboru, upoštevajoč tudi lokalne avtorje.
Kaj pa je to? Oh, glej no, pesem Janje Blatnik!
Odkod ideja? Direktorica knjižnice Ida Merhar pove, da se je zamisel porodila kolegici Alenki Žugič Jakovina, ko je kolektiv razpravljal, kakšne prireditve ob prazniku knjige pravzaprav lahko ponudijo v pretesnih prostorih knjižnice, ker v muhastem aprilu ni primerno načrtovati prireditev na prostem. Seveda ima pri tej upodobitvi zasluge tudi direktorica Merharjeva, kije o svojih izkušnjah iz ekskurzije po Belgiji kolegicam razlagala tamkajšnje posebnosti. V Gentu jo je namreč navdušila velika knjižnica zunaj mestnega središča, okrog pa Park poezije, v katerem so na podstavkih namesto plastik pod steklom listi poezije.
Pisani listi besed obiskovalce parka pri Valvasorjevi knjižnici vabijo k branju še čez prvomajske praznike. B.D.
OŠ Jožeta Gorjupa slavi
Kostanjevica na Krki - Tamkajšnja osnovna šola in Galerija Božidar Jakac sta ob Dnevu šole v petek pripravila razstavo 13. otroškega extempora. Razstavo, ki je na ogled v šolskih prostorih, je ob kulturnem programu učencev odprl akademski slikar in grafik prof. Bogdan Borčič. Razstavljena dela so nastala sredi aprila, ko so v extempore ustvarjali na temo arhitekturna kulturna dediščina. S.V.
Slovenci na hrvaškem
Slovenski dom - naš drugi dom
Zagreb - KPD Slovenski dom odmeva po številnih kulturnih dogodkih, velik prispevek k tem dogajanjem pa je tudi prepevanje MePZ, ki deluje v društvu in s slovensko pesmijo krepi narodno zavest. Zadnje dni pa je bilo posebno lepo biti Slovenec v Zagrebu, ko je bil 16. aprila v HNK tenor svetovnega glasu Janez Lotrič proglašen za najboljšega igralca leta 2001.
Občinstvu posrebrila aprilsko deževje
Slovenski dom je v sodelovanju z organizatorico Društva torkovi večeri Ljubljana Bredo Pretnar pripravil koncert dveh glasbenih umetnikov Dueta Matej Grahek in Tvrtko Sarič.
Matej Grahek je prvi flavtist v orkestru Slovenske filharmo-
val na mojstrskih tečajih pri znanih umetnikih in pedagogih. S pianistom Damirom Greguri-čem je posnel zgoščenko z naslovom Insieme.
Občinstvu sta se predstavila z deli Vivaldija, Giulianija, Brkano-viča, Bozze, Lazarja in Piazzolle.
pešno nastopa, prvi uspeh je zbor zabeležil na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Vatroslav Lisinski leta ’99. Od takrat dalje zbor vsako leto redno nastopa na revijah Primorska poje, gosta revije pa sta prav tako zbora KPD Bazovica Reka
nije, kot solist pa nastopa tudi z Big Bandom RTV Slovenija ter sodeluje z različnimi komornimi skupinami. Z odliko je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je pravkar končal podiplomski študij pri prof. Fedji Ruplu in se hkrati izpopolnjuje pri ugledni slovenski umetnici flavtistki Ireni Grafenauer. S pianistom Tomažem Petračem je posnel diskografski prvenec Opus di Jazz, ki je kot najboljši album leta prejel nagrado Zlati petelin 2000.
Tvrtko Sarič je pedagog in solist na kitari, nastopa v orkestru Zagrebške filharmonije, kot solist in komorni glasbenik pa doma in v tujini, diplomiral je na Glasbeni akademiji v Zagrebu, specializacijo opravil na Visoki šoli za glasbo v Lovranu pri prof. Goranu Listešu in seje izpopolnje-
S pesmijo ohranjajo jezik in identiteto naroda
MePZ Slovenski dom Zagreb od jeseni ’98 vodi dirigent Franc Kene. Pod njegovo taktirko us-
in Triglav Split. Pod Kenejevim vodstvom v okviru revije zbor poje v Goriških Brdih, Pivki, italijanskih Opčinah, letos pa tudi v Sežani. Udeležuje se tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Zbor je v tem času dvakrat nastopil na predstavitvi kulturne ustvarjalnosti narodnostnih manjšin
na Hrvaškem. Pred tremi leti je zbor nastopil samostojno kot predstavnik slovenske manjšine, lani novembra pa je bil posebej veličasten nastop vseh treh zborov, ki trenutno delujejo na Hrvaškem, to so zbori iz Zagreba, Reke in Splita, ki so se predstavili kot združeni zbor. Zbor zagrebških Slovencev sodeluje tudi z zbori iz brežiške občine; iz Dobove in Globokega, imeli so že skupne koncerte, letos se obetata še dva, in navezuje stike tudi z zbori s Primorske, Gorenjske in Štajerske.
Dela je veliko, vadijo enkrat tedensko, ker je v društvu precejšnja prostorska stiska zaradi ostalih dejavnosti, soočajo se s časovno stisko zborovodje in pomanjkanjem mladih glasov, povprečna starost je okoli 60 let. Študirajo predvsem slovenske pesmi - tako umetne kot ljudske in priredbe za štiriglasni mešani zbor. Osnovni motiv tega zbora je, da se s prepevanjem ohranja jezik in identiteta naroda in krepi občutek pripadnosti narodu. Vsi pevci niso slovenske narodnosti in prihaja do problema pri izgovorjavi, vendar pojejo iz veselja, so zelo zavzeti in učljivi.
Matej Grahek, roj. v Trbovljah 1974 in Tvrtko Sarič, roj. v Gospiču 1969
Natja Jenko Sunčič
Dežela revščine
Krško - Ob Svetovnem dnevu knjige so v Valvasorjevi knjižnici pripravili zanimivo in poučno predavanje z diapoziti o deželi revščine in filozofije mora mora - Madagaskarju. Ta “mikrokon-tinent” sta, tako kot sta ga doživela, predstavila Romana Salamon in Matej Zorko. S.V.
“Mali ali kdo si
je življenje zmislo?”
Brežice - Z istoimenskim prvencem in ob predstavitvi razstave ilustracij “Vesoljne pravljice” je Rok Vilčnik, ki se podpisuje s psevdonimom “rokgre”, polepšal kulturni večer v Mladinskem centru Brežice. Popestrili so ga tudi mladi literati Društva študentov Brežice.
“Avtor je v romanu kot osrednjo figuro in vizuro postavil 6-letnega fanta, obravnava pa povsem sodobne družbene in psihološke teme,” pravi pesnik in urednik Marjan Pungartnik, ki meni, da je roman privlačno in hkrati polno branje za vsakogar.
Kot vsestranski ustvarjalec se Vilčnik ukvarja z gledališčem, piše predvsem drame, radijske in lutkovne igre ter pravljice. Izdal je tudi pesniško zbirko “Sanje”, ki je ni moč kupiti, temveč jo podarja. Za dramo ‘To” je dobil Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo leta 2000, naslednje leto pa je bil za isto nagrado nominiran. Na slovenskih gledaliških odrih je bilo uprizorjenih več del; To, Leticija in Silvester, Enajsto čudo, monodrama Kleščar in še nekatera.
Vilčnik živi in dela v Mariboru, kjer je ustanovil svojo gledališko skupino. Pričujoči roman je njegov prvenec in ga je napisal samo zato, “da bi še imeli fajn”.
Suzana Vahtarič
Samo en cvet, en češnjev cvet...
Sevnica - Prvi mednarodni haiku tabor v Sevnici je potekal v znamenju češnjevega cveta - Sakura - Češnjev cvet. Na njem so se zbrali umetniki iz nekdanje Jugoslavije, Slovenci Marko Hudnik, Marijan Mauko, Janez Švajncer in Rudi Stopar, ki je tudi idejni oče tabora, Vladimir Devide, Duško Matas in Boris Nazansky s Hrvaške ter Nebojša Simin, Boro Latinovič in Ljiljana Petrovič-Kobal iz Srbije in Črne Gore. V nekaj dneh so si gostje ogledali Sevnico in ustvarjali haikuje.
Organizatorji so na prireditvi v galeriji Ana podelili nagrado - Zlati češnjev cvet za življenjsko delo.Umetnino Rudija Stoparja je prejel Vladimir Devide s Hrvaške, eden največjih poznavalcev haikuja in
nosilec razvoja tovrstne
Zaradi bolezni Vladimirja Devideja je nagrado zanj prevzel dr. Duško Matas.
poezije v tem delu Evrope. Ob odprtju mednarodnega tabora pa je najbolj navdušila Ljiljana Petrovič-Kobal, estradna pevka in kantavtorica iz Novega Sada, ki je skupaj z nabito polno dvorano prepevala stare hite, kot so Mjeseče srebrni, Ako se
ikada budemo rastali in druge. N.Č.C.
Znajo tudi drugače
Brežice - Učenci in profesorji Glasbene šole Brežice so se zvestemu občinstvu predstavili s pestrim in že tradicionalnim dvournim koncertnim programom, ki so ga poimenovali “Znamo tudi drugače”, ki je obsegal 28 točk instrumentalnega igranja in petja.
Šola sije izbrala od sonca obsijan dan, s koncertom v njihovi družbi pa je bil ta še toliko bolj razkošen. Nehvaležno, nemogoče in krivično bi bilo kogarkoli posebej izpostavljati, ker so se nam predstavili glasbeno lahkotnejši in zabavnejši, a zato nič manj kakovostni program.
Ravnatelj Dragutin Križanič je spomnil, daje šola s svojo dejavnostjo po sili zakona drugačna in se mora za svoje učence truditi, morajo se pojavljati v javnosti in se vedno znova dokazovati. In tako občinstvu ponudijo od 60 do 70 koncertov letno. Šola je znana po prijaznosti in odprtosti, ponosni so na vse učne dosežke, od celotne šolske populacije pa je v brežiško glasbeno šolo vpisanih 16 odstotkov učencev, slovensko povprečje je 10 odstotkov. Glasba vzgaja, ima pozitiven vpliv, z glasbo je svet lepši, učencem, naklonjenim glasbi, pa se gotovo ne bo utrnilo, da bi razdejali okolico šole, ali se vandalsko znesli nad kakšno drugo, česar so bili v zadnjih mesecih deležni sami, je še pripomnil Križanič. N. J. S.
Sava Glas, 30.4.2002
avtomobilizem
Renault Laguna dCi/120
Vedno več se v zadnjem času govori o varnosti in še sreča, da je tako. Kupcem danes ni vseeno *n ob nakupu mnogi že vprašajo P° varnostni opremi in varnostnih testih. Oboje ponuja tudi nova Laguna. Ker je nov avtomobil, njene odlike ne presenečajo, čeprav so v kombinaciji s sodobnim turbo-dieslom naravnane predvsem k varčnosti, ki tako postane glavni adut testirane Lagune.
Vzrok za to je predvsem sodo-oen 1.9 litrski dCi turbodieselski teotor s tehnologijo Common rail. Skupni vod torej, ki omogoča Predvsem zmerno porabo, ne da oi se uporabnik moral odrekati
zmogljivostim.
Sicer je Laguna predstavnica novega Renaultovega pristopa k oblikovanju avtomobilov, kije bil jasno nakazan že s predstavitvijo nekaterih prototipov zadnjih let. Celotna oblika nove Lagune je samosvoja, značilna zanjo pa je predvsem izredno dolga medosna razdalja, zaradi katere je tudi notranja prostornost veliko večja kot v prejšnjem modelu. Prednji del se razvija v nekakšen nasmeh, medtem ko je zadnji elegantno zaključen in z velikimi lučmi daje občutek moči. Pogled s strani nam pove, da imamo opravka z velikim avtomobilom, kar je raz-
skozi velika, peta vrata pa ponuja lahek dostop, kije boljši le v primeru karavanske Grandtour različice.
bi bil res pravi, saj piskov ob vključenem radiu v avtomobilu skorajda ne slišimo.
Najzanimivejši pri testirani
Voznika in potnike Lagune razvaja in ščiti izredno širok spisek opreme. Ta sega od kartice, ki nadomešča običajni ključ, prek ABS-a, 6 zračnih vreč, avtomatske klimatske naprave, senzorjev vzvratne vožnje, do drugih električnih pomagal, ki pridejo prav in včasih celo razvajajo voznika in potnike v avtomobilu. Če se osredotočim na opremo testne Lagune, “zamerim” le senzorjem za parkiranje. Nekoliko bolj glasen signal (lahko tudi nastavljiv)
Zmogljivosti:
'najvišja hitrost: 197 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 10,9 s Poraba po podatkih proizvajalca: 4,8/5,677,2 100 km testno povprečje: 7,51/100 km.
vidno tudi v notranjosti, ki je predvsem udobna. Materiali, s katerimi je obložena notranjost so kakovostni, prostora pa je dovolj tudi za pet potnikov. Prtljažni prostor je tak, kot ga v večini ponuja konkurenca (430 dm3),
Motor:
•	štirivaljni vrstni diesel s turbo polnilcem
•	prostornina: 1870 cm3
•	največjamoč: 120 KM (88 kW)
•	navor: 210 Nm pri 1900/min.
Laguni je bil gotovo, kot sem že omenil, motor. 1.9-litrski linijski štirivaljnik vozniku ponuja 120 konjskih moči. Tehnologija Common rail je izredno aktualna in omogoča veliko navora ob zmerni porabi. To popolnoma odgovarja potrebam današnjega časa, zaradi česar so sodobni diesli gotovo “obsojeni na uspeh” in se bodo v prihodnjih letih še krepko razvijali.
Laguna je na testu kljub velikosti in dinamični vožnji na testu porabila le 7,5 litra, ob zmerni uporabi pa vedno manj kot 7 litrov plinskega olja na 100 prevoženih km. Temu pripomoreta tudi modema aerodinamična oblika in dobro zasnovan šeststopenjski menjalnik.
Aleksander Krebelj
občina
krško
Občinska uprava
Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija tel.: 07/49-81-201; fax:07/49-22-221 e-mail: zdravko.pilipovic@krsko.si
Občina Krško na podlagi 13. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih Prostorov v najem in o določanju najemnin (Ur. list RS št. 73/2000) objavlja
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO POSLOVNIH IN REKREATIVNIH PROSTOROV V NAJEM (GOSTINSKI DEL PRI BAZENU V BRESTANICI SKUPAJ Z BAZENSKIM DELOM)
*• predmet najema
v	na pai
£457 k.o. Brestanica, r^dmet najema so naslednji prostori: jv gostinski del ŠRC Brestanica v izmeri 100 m2 : Tremljajoči del (garderobni prostori, sanitarije in strojnica) v izmeri 265 m2 O bazenski del (olimpijski in otroški bazen) v izmeri 1200 m2 ' °kolica bazena v izmeri cca 7500 m2 el Parkirni prostori v izmeri cca 1900 m2.
Ponudniki morajo predložiti ponudbo za gostinski del in za bazenski del 'arpaj. Ponudbe za posamezne dele se ne bodo upoštevale.
NAMEMBNOST POSLOVNEGA IN REKREATIVNEGA PROSTORA
gostinski del ŠRC Brestanica je namenjen za opravljanje gostinske dejav-ste vsi ostali prostori so namenjeni rekreaciji in športu.
^•VIŠINA IZHODIŠČNE NAJEMNINE ZA GOSTINSKI DEL
y .200.000 SIT na kopalno sezono.
S1 ostali prostori pod b, c, d in e iz I. točke tega razpisa se oddajajo v najem °reč najemnine.
u Slna najemnine za gostinski lokal se bo dražila po končanem postopku jfOtavljanja pravočasnosti in popolnosti ponudb s strani strokovne komisije. °nudniki, ki se bodo udeležili dražbe, morajo predložiti dokazilo o plačilu te^čine iz V. točke tega razpisa.
TRAJANJE najema
aJernno razmaje se bo sklepalo za obdobje 15.6. 2002 do 1. 9.2002.
^varščina
detelji so dolžni položiti na transakcijski ŽR občine Krško št. 01000-^00008150, odprt pri Banki Slovenije, varščino v višini 200.000 SIT.
•vsema se uspešnemu dražitelju vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji.
T IVZiVZLZ 1U. UTI V	IZ	IVIOIVU.
yIl!- OSTALI POGOJI
j l 0stale informacije in razpisno dokumentacijo dobijo interesenti vsak n 0vni dan od 8. do 10. ure na občini Krško, Oddelek za družbene dejav-._ te Kontaktna oseba je Zdravko Pilipovič, tel. 07/ 49-81- 229, pisarna št 203.
Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve
Cesta prvih borcev 18,
8250 Brežice
Tel.: 07/49-91-515 Fax: 07/49-90-052
OBJAVLJA
ODLOČBO ZA REJCE PRAŠIČEV NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE BREŽICE, ki so jo izdali
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Veterinarska inšpekcija, OU Krško in zadeva prepoved uporabe pomij v prehrani prašičev za vse rejce prašičev na območju Upravne enote Brežice.
Na osnovi te odločbe je prepovedano zbiranje in s tem uporaba ter prevoz pomij iz kuhinj in živilskih obratov ter iz mednarodnega prometa za hranjenje prašičev, do pridobitve dovoljenja Veterinarske uprave RS za zbiranje in s tem uporabe ter prevoz pomij.
Pred uporabo pomij iz lastnega gospodinjstva za krmljenje lastnih prašičev je potrebno pomije termično obdelati s segrevanjem eno uro pri 90°C.
Rok izvajanja odločbe je dan razglasitve na oglasnih tabjah.
Če navedene prepovedi in navodila rejec prašičev ne bo upošteval, bo kaznovan z denarno kaznijo 100.000 SIT.
Odločbo si lahko rejci prašičev natančnejše preberejo na oglasnih deskah v vseh krajevnih skupnostih v občini Brežice.
za lepši videz
Lasje poleti
Bliža se poletje in s tem skrb za zaščito las pred sončnimi žarki. Najbolj pomembno je, da poleti priskrbimo lasem dovolj vlage. Sonce, veter, sol in klor so elementi, ki napadajo kapilarna vlakna in delajo lase porozne, jih izsušijo, cepijo konice in bledijo barvo las. Zaradi vsega tega je zelo pomembno, da uporabljate modeme izdelke za zaščito las pred ultravioletnimi A in B sončnimi žarki. Ti izdelki, lahkih formul, so narejeni tako, da ne mastijo las, so enostavni za uporabo in nudijo temeljito zaščito pred soncem. Seveda je pomembno, katere znamke je izdelek, kajti vsi niso kakovostni. Obstajajo izdelki, ki jih nanašamo med sončenjem in po sončenju. Med sončenjem ponavadi nanesemo poseben sprej za lase, ki vsebuje kombinacijo UVA in UVB filtrov in aktivnih vlažilcev las. S tem ščitimo tudi barvo las, ki v poletnih mesecih veliko hitreje bledi. Da naši lasje ne bi čisto zbledeli, moramo lase negovati tudi po sončenju. Šamponi, namenjeni negi poleti, temeljito in nežno očistijo lase, obnovijo barvo, nahranijo in povrnejo lasem lesk. Delujejo kot uravnotežena lepotna nega. Ravno tako ne pozabite tudi na hranilne maske, ki lase nahranijo globinsko. Zelo priporočljivi pa so tudi balzami v sprejih, ki jih ne izpiramo.
Skratka, naj vam ne bo vseeno, kako si lase negujete poleti, ker bodo v nasprotnem primeru edina rešitev na jesen le še škarje.
Za vsa vprašanja: alenka@alenkinstudio.com Tel.:07/49-61-775
Alenka Dirnbek
moda
Ste se že odločili, v katerem slogu boste to sezono? Boste izbrali hippi izgled! Safari izgled? V stilu prevelikih oblačil ali pa se boste oblekli v stilu romantike? Še en pogled, kaj vsebuje kateri slog in kako je v resnici videti. Mogoče se boste lažje odločili.
Romantičen slog
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
konjeništvo
Kasaška dirka...
Šentjernej - V organizaciji KK Šentjernej je na tamkajšnjem hipodromu potekala prva od štirih kasaških dirk, ki si jo je ogledalo veliko število ljubiteljev kon-jeništva. Med gosti pa je bil prisoten tudi zlati olimpijec iz Sidneya Luka Špik. Seveda spet lahko govorimo o vzorno pripravljeni prireditvi, odličnih rezultatih, predvsem domačih udeležencev, žal pa so se Posavci izgubili v povprečju in tokrat niso zabeležili vidnejših uvrstitev.
Tako je bil zmagovalec prve dirke domač tandem Don in Zvone Vidic, drugi je bil Al Fonza z Andrejem Košakom, prav tako iz domačega kluba. Druga dirka je bila po godu Activi iz domače-
ga kluba in vozniku Andreju Košaku. Zmaga v tretji dirki je pripadla A Mackstar Viti in Janezu Horvatu iz ljubljanskih Stožic, drugo mesto je osvojila domačinka Mirabella z Jožetom Judežem. Deni I. in Jože Boc 'iz Krima sta zmagala v četrti dirki. Peta dirka je bila zmagovalna za domač tandem Sem in Vojo Male-tiča, Peli II. z Borutom Antončičem iz domačega kluba je bil tretji. V šesti dirki je bil srečen Lake B z Viktorjem Marin-šekom iz Komende. Sedma dirka je bila zmagovalna za tandem Jasin GL in Mirka Gregorca iz Komende, domača Sai Baba z Vojoem Maletičem je bila četrta. Zadnja-osma dirka je bil Mobite-
... in galopska dirka
Zagreb - Mednarodne galopske dirke angleških polnokrvnih triletnikov sta se udeležila tudi dva posavska. In sicer je zmagal Bolero, last Vlada Sotoška iz Brestanice, ki ga je jezdil jockey Marko Rajkovič iz Ljubljane, Love Perun last Toneta Zevnika iz Čateža, jezdila je Janja Ključevič iz Hrvaške pa je bil peti.
lov predtek velike nagrade, ki je druga. V Šentjerneju smo tudi iz-po spletu zanimivih okoliščin in vedeli, da Konjeniški klub Posav-boja med domačima Bukefalo- je za mesec junij pripravlja velik som in Suriyo na koncu v trenut- konjeniški spektakel z udeležbo ku nepazljivosti v resnici pripadel 90 konj in posebno častno gostjo. American Expressu in Damja- Ker pa je do takrat časa še na pre-
Častni gost, zlati olimpijec Luka Špik, je predal nagrado Voji Maletiču, ki je s Samom zmagal v peti dirki.
nu Oražmu iz Ljubljane. Spet se tek, se bomo pustili presenetiti, je izkazalo, da kjer se prepirata najprej morda s kakšnim omembe dva, tretji dobiček ima, kajti Su- vrednim rezultatom. riya z Vojem Maletičem je bila	Karmen Molan
ju-jitsu
Državno prvenstvo parov
atletika
8. mednarodni maraton
Boštanj - V organizaciji DBV Ippon Rucanor iz Sevnice je potekalo Državno prvenstvo Slovenije v duo sistemu. V kategoriji deklic do 15 let sta državni prvakinji postali Alenka Baša in Nastja Prijatelj iz domačega kluba, drugi pa sta bili Tjaša Gorišek in Barbara Sušin iz DBV Katana Globoko. Pri dečkih do 15 let sta zmagala Matjaž Sušin in Matic Derenda, druga sta bila Marko Kovačič in Matej Žerjav (vsi Katana Globoko), tretje mesto pa je osvojil sevniški par Aljaž Rak in Andrej Češek.
Pri mešanih parih do 15 let sta zmagala Andreja Ferenčak in Matic Derenda (Katana Globoko), druga pa sta bila Nastja Prijatelj in Sine Baša (Ippon Rucanor). Pri ženskah nad 15 let sta zmagali sestri Vanja in Vita Preskar (Katana Globoko), Janja Vavtar in Katja Simončič (Ippon Rucanor) sta bili drugi. Pri
moških nad 15 let sta naslov Roman Predanič (Katana Globo-državnih prvakov osvojila Dejan ko) pa sta osvojila naslov državnih Kink in Gorazd Kostevc (Ka- prvakov med mešanimi pari nad tana Globoko), Dušan Korene in 15 let, druga v tej kategoriji sta bila Stane Brce (Ippon Rucanor) pa Janja Vavtar in Marko Zakšek sta bila tretja. Andreja Šetinc in (Ippon Rucanor). K.M.
“Gasilska” forograjija vseh nastopajočič “duašev”
karate
Hypo kata pokal
Sevnica - V počastitev 25-letnice delovanja karateja v Sevnici je Karate klub Hypo Sevnica organiziral mednarodni kata karate turnir “Odprto prvenstvo občine Sevnica za Hypo kata pokal”, ki se ga je udeležilo skupno kar 174 mladih tekmovalk in tekmovalcev iz treh držav, prišli so iz 24 karate klubov. Tekmovanje je uradno odprl sekretar Športne zveze Sevnica Borut Bizjak.
Nedvomno sta bila na tem tekmovanju najuspešnejša slovenska kluba Termotehnika in Krka Šentjernej. Sicer pa se z lepimi uspehi lahko pohvalijo tudi ostali dolenjko-posavski predstavniki. Če najprej pogledamo ekipne rezultate, je ekipa mlajših dečkov KK Termotehnika zmagala v katah, drugo mesto je osvojila domača ekipa KK Hypo Sevnica I., druga sevniška ekipa je bila deseta. Pri starejših dečkih je sevniška ekipa zasedla 2. mesto, 3. mesto pa je osvojila ekipa sevniških mlajših deklic, ki si je to mesto delila z vrstnicami KK Krka Šentjernej. Tudi starejše deklice ševniškega Hypa so osvojile 3. mesto.
V	posamezni konkurenci pa izvzemamo uvrstitve dolenjsko-po-savskih tekmovalcev na prvih treh mestih. In sicer je bil v kategoriji dečki letnik 94/93 - prvi nivo, Žan Obradovič 2., Maks Bambič pa 3. (oba Krka Šentjernej), za drugi nivo tega letnika je 2. mesto osvojil Rocco Sušac, tretji pa je bil Samo Vrhovnik (oba Termotehnika). Pri dečkih letnika 92/92 - tretji nivo je bil Jure Žabjek (Termotehnika) 3., Žiga Žveglič (Hypo) pa 3. V prvem nivoju dečkov letnika 90/89 je zmagal Gregor Geršak, Jeton Žumer je bil 3. (oba Termotehnika), v drugem nivoju tega letnika pa je zmagal Jernej Poljšak (Termotehnika).
V	katah posamezno za deklice letnika 94/93 je zmagala Iva Poljšak (Termotehnika), Iris Šalamon (Hypo) je bila 3., v drugem nivoju deklic letnika 92/91 pa je bila zmagovalka Sara Jeler (Krško), Mirjam Vovko (Krka Šentjernej) je bila druga pri deklicah letnika 90/89, Marija Jeler pa je zmagala pri deklicah letnika 88/87, medtem ko je bila Jasmina Grilc (obe Krško) tretja.
športno plezanje
2. tekma vzhodne Slovenije
Kar 70 tekmovalcev se je udeležilo 2. tekme prvenstva osnovnošolcev vzhodne Slovenije, med njimi tudi osmerica iz Posavskega alpinističnega kluba (PAK).
Nastopili so v vseh starostnih kategorijah, z rezultati pa so zadovoljni, saj sta dva stala na zmagovalnih stopničkah. V kategoriji cicibank je debitantka Lara Dojer zasedla 6. mesto, med cicibani je bil Ambrož Novak na 10. mestu, Tomaž Perčič pa je bil 15.
V kategoriji mlajših deklic je po “superfinalnem” dvoboju Katja Krejan morala priznati premoč sotekmovalke (v predtekmovanju sta namreč obe prišli do vrha smeri) in tako zasedla še vedno odlično 2. mesto.
Pri mlajših dečkih pa je Matic Trebušak prav tako po “superfinalu” osvojil 3. mesto. Štarejše dečke sta zastopala Simon Perčič, ki je bil 6. in Jaka Bemardič, osvojil je 9. mesto.
Čatež - V organizaciji AK FIT Brežice je potekal 8. mednarodni tekaški maraton “Terme Čatež 2002”. Maratona se je udeležilo 212 tekačev, ki so tekli na 3,5 km, 10 km in 21 km dolgih progah. V rekreativnem teku na 3,5 km dolgi progi je v kategoriji do 15 let Sebastjan Drobne zasedel 3. mesto, pri dekletih pa je zmagala Maja Marušič, Maša Ceglar je bila 2., Barbara Resnik pa 3. (vsi Sevnica). Doko Majkič je bil v kategorij i 16-19 let (AK FIT) drugi, drugi je bil tudi Roman Germovšek (Brežice) v kategoriji 20-35 let ter prav tako druga v tej kategorij še Mateja Drobne (Sevnica). Nad 35 let pa je Sev-ničan Marko Bregar zasedel 3. mesto.
Tek na 10 km je štel tudi za točkovanje dolenjskega pokala. V kategoriji do 20 let je zmagal Željko Kolman (AK FIT), Bre-žičana Andraž Hribar in Marko Bregar sta bila druga oziroma tretja. Pri dekletih pa je bila tretja Tina Rebselj iz Kostanjevice. Sevničan Robert Lenda-ro je zmagal v kategoriji 31-41 let, Simon Smolar iz Leskovca pa v kategoriji 41-50 let.
Tekli so tudi v Mariboru
Maribor - Članskega državnega prvenstva v štafetnih tekih in tekaškega mitinga so se udeležili tudi posavski atleti. Tako je štafeta AK Sevnica v postavi Robert Grojzdek, Borut Veber, Robert Lendaro in Gregor Vodenik osvojila 6. mesto s časom 17:37,73.
Na mitingu pa so posavski tekmovalci prav tako zabeležili odlične uvrstitve, in sicer je v teku na 800 metrov zmagal Mario Ribič, Alija Mehič (oba AK Sevnica) je bil dmgi. Pri dekletih pa je bila Sevničanka Barbara Resnik peta. Na 100 metrski progi je Sevničanka Saša Sladič osvojila 4. mesto.
Brežičan Željko Kolman pa je v teku na 10 km zasedel odlično 2. mesto.
SavaGto, 30.4.2002
—■A
motokros
Bence tretji med veterani
Planina nad Horjulom, Lemberg - Fun športov motokrosist Iztok Bence je osvojil pokal za tretje mesto skupnega seštevka Pomladne lige, ki jo je pripravil Moto klub Buhe z Butajnove. Na štirih dirkah je med veterani zbral 95 točk, na zadnji dirki, kije bila v dežju in blatu pa ni bil najbolj uspešen. Kljub temu mu je novih 17 točk zadostovalo, da je ubranil svojo dosedanjo uvrstitev v skupnem seštevku štirih dirk lige.
Na tretji dirki za državno prvenstvo, ki je bila na motokros progi v Lembergu, pa so nastopili le trije člani Fun športovega Bence MX teama. Tokrat je bil med njimi najuspešnejši Domen Janc, ki je v članskem razredu s svojo 85 kubično Yamaho v obeh vožnjah in tudi skupno osvojil sedmo mesto. Tako je zbral 18 točk. Tomaž Salobir seje v prvi vožnji uvrstil tik za njim, bil je osmi, v drugi je bil šele enajsti, kljub temu pa je zbral 13 točk in bil na dirki skupno osmi. Po treh dirkah državnega prvenstva je Salobir na lestvici še naprej na trinajstem mestu, ima 29 točk, tudi Janc je ostal na desetem mestu s 40 točkami. V Lembergu pa ni nastopil Nik Rovan, ki ima zlomljeno nadlahtnico, tako da je z drugega mesta zdaj zdrsnil kar na osmo. V 125 kubičnem razredu pa je Blaž Germšek dvakrat osvojil po eno točko za petnajsto mesto, skupno je bil šestnajsti, na lestvici pa je zdaj sedemnajsti.
speedway
Matej državni prvak!
Petišovci - Končano je letošnje državno prvenstvo v speedvv-ayu, kije prineslo tudi državnega prvaka za leto 2002. Z naslovom se je tokrat ovenčal Ljubljančan Matej Žagar, ki je brez izgubljene točke končal petletno vladavino svojega klubskega kolege in soimenjaka Mateja Ferjana. Tudi letos, že šestič zaporedje vice-prvak postal Izak Šantej iz Krškega AMD-ja.
nogomet
Slo-Hrv 0:2
Brežice -Nogometni stadion v Brežicah je bil še enkrat prizorišče mednarodne nogometne tekme. In sicer sta se pomerili mladi nogometni reprezentanci do 15 let Slovenije in Hrvaške. Zmagali so gostje s končnim izidom 2:0, ki je bil zapečaten že ob polčasu. Strelca zadetkov sta bila v osmi minuti Ivan Jurič, sicer član NK Rijeka, in v 35. minuti Marko Curie, ki igra v vrstah Hajduka.
Tudi mladi nogometaši znajo zaigrati “trd” nogomet.
streljanje - trap
Zmaga Blažinčiču
Ormož - Na tamkajšnjem olimpijskem strelišču je bila izvedena tekma III. pokala SZS v trapu. Nastopilo je 30 strelcev v članski ifl mladinski konkurenci; med njimi tudi dva mladinca iz ekipe Rudar Globoko, ki sta tudi ukrojila sam vrh razpredelnice.
Po končanem rednem delu tekmovanja sta se Boštjan Blažinčič in Marko Slemenšek izenačila s skupnim rezultatom 103 zadetkov- ’ V finalni seriji pa je bil uspešnejši Blažinčič, ki je zmagal s 125 zadetki-Slemenšek je bil dmgi s 122 zadetki. V skupnem točkovanju Pokala ? SZS še vedno vodi Marko Slemenšek s 36 točkami, Blažinčič pa je j napredoval na drugo mesto in ima 29 točk.
Takoj po prvomajskih praznikih oba odpotujeta na mednarodno I tekmo Interlige v češki Brno, kjer se bosta potegovala za izpolnite'1 norme za nastop na SP, ki bo v finskem Lahtiju."
________________________________________________________-'l ^
rekreacija
“Slovenija kolesari”
Slovenija, Posavje - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je predstavil letošnjo akcijo “Slovenija kolesari”, ki jo pripravlja v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije. Ljubitelji kolesarjenja se bodo lahko med 21. aprilom in 13. oktobrom 2002 udeležili 16 prireditev po vsej Sloveniji ter se potegovali za priznanje Slovenija kolesari. V akciji “Slovenija kolesari” 1 lahko posamezniki ah družine aktivno preživijo dan, preverjajo svojo telesno pripravljenost, hkrati pa lahko spoznajo mnogo turističnih lepot Slovenije. Letošnja akcija vključuje 16 prireditev, dve pa se bosta odvijali tudi v Posavju. In sicer bo 26. maja prva v Sevnici, poimenovana “Sevniški kolesarski maraton”, druga pa se bo odvijala 16. junija v Brežicah pod imenom “Brežiški športni vikend”.
Kolesar, ki se želi potegovati za priznanje Slovenija kolesari, se mora udeležiti najmanj štirih prireditev, obvezna pa je udeležba na zaključni prireditvi v nedeljo, 13. oktobra, v Vrtojbi.

KRONIKA
Za večjo varnost - na plin počasi!
Krško - Mladinski center Krško in Policijska postaja Krško sta izvedla prometno-preventivni projekt “Pohodi plin počasi”. S predavanjem in praktičnimi primeri so inštruktorji varne vožnje prikazali, kako se obnaša vozilo in kako se mora odzvati voznik v danih situacijah.
Direktor Mladinskega centra opozorila glede posledic neizku-Krško Rober Ostrelič pravi, da šenosti za volanom. Zato želijo je bil namen akcije, mlade in osta- prireditev izvajati kot tradicional-le udeležence v javnem prometu no letno prireditev s področja pro-izobraziti in osvestiti o načinih metne preventive, na katero bodo vame vožnje z motornimi vozili, povabili tudi srednje šole in tako Z roko v roki gredo ob tem tudi uvedli dijake v prve ure preventive.
Akcija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Mladinski center Krško opozarja, daje v letu 2001 v prometnih nesrečah v Sloveniji 243 oseb umrlo, poškodovanih pa je bilo 8955. V Posavju je v istem umrlo v prometnih nesrečah umrlo 8 ljudi, 226 je bilo poškodovanih. V starosti od 14 do 16 let je bilo v Sloveniji 14 mrtvih, 616 pa poškodovanih. Od 18 do 24 let pa 66 mrtvih in 3124 poškodovanih. Vzroki za nesreče so še vedno nepravilna stran in smer vožnje, prehitevanje, hitrost in predrznost, alkohol ter neizkušenost mladih voznikov.
K soorganizaciji in izvedbi tokratne prve akcije so pritegnili avtošole, avtosalone, zavarovalnice, banke in druge, ki so popestrili program dogajanja na parkirišču podjetja Transport. Kljub deževnemu vremenu, zaradi katerega so akcijo že morali prestaviti, se je trlo radovednežev, ki so tudi preizkusili svoje spretnosti.
Po teoretičnem uvodu s predavanjem znanega pobudnika šole vame vožnje Braneta Kuzmiča je ta z inštruktorji izvedel prikaze varne vožnje v nevarnih situacijah. Obiskovalci z veljavnim voz-
niškim dovoljenjem so lahko z njimi sedli za volan. Inštruktorji prometne policije so prikazali spretnostne vožnje z motornimi kolesi in omogočili preizkusne vožnje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS pa je omogočil preizkuse z napravami, ki ponazarjajo pomen uporabe varnostnega pasu (s t.i. “zale-tavčkom”), reakcijskega časa zaviranja (s “stopkom”) in simulacijo telesne teže s tehtnico. Preizkuševalci so bili nad rezultati presenečeni.
Suzana Vahtarič
U»T«2H
Vožnja na koleščkih je zahtevna, saj gre avto “po svoje
V veljavi novo navodilo prometnega ministrstva
Ljubljana - Navodilo o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na odstavnem pasu avtoceste, ki ga je Ministrstvo za promet in zveze v uradnem listu objavilo 11. aprila, je začelo veljati 26. aprila.
Navodilo določa način označitve in zavarovanja vozil, ustavljenih na odstavnem pasu avtoceste, kadar jih je potrebno zaradi posebnih okoliščin, kot so močno sneženje, prometna nesreča ipd., izločiti in parkirati. Izločanje iz prometa bo po navodilu moralo biti v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in predhodno postavljeno signalizacijo.
Tako bo za začasno izločanje vozil predpisana prometna signalizacija, na kateri bo označena vrsta vozil, za katero velja prepoved ali omejitev prometa na cesti, ter dopolnilna tabla z označitvijo smeri vožnje in razdalje do mesta, od katerega za vozila velja prepoved, z napisom “izločanje”. STA
Požar na gospodarskem poslopju
Čanje, 22. - Okoli 18.15 so bili sevniški policisti napoteni v Čanje, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje. Med ogledom in zbiranjem obvestil so ugotovili, daje do požara prišlo zaradi udara strele. Požar so pogasili vaščani in gasilci iz Sevnice in s Pokleka. V požaru je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okoli 50.000 SIT.
Ilegalni prehod državne meje
• Brežice, 22. - Štiri državljani ZR Jugoslavije so v večernem času ilegalno prestopili državno mejo. Mejo so peš prestopili v naselju Slovenska vas. Po prestopu meje jih je pričakal in v osebno vozilo naložil 26-letni I.M. iz Kamnika ter jih odpeljal v smeri Novega mesta. Med potjo so voznika na hitri cesti ustavili policisti. Kršitelji so bili po končanem postopku zavrnjeni v R Hrvaško, zoper prevoznika pa je podana kazenska ovadba.
Delovna nezgoda
Rigonce, 23. - 71-letni J.Z. iz okolice Brežic je okoli 19. ure s kmetijskim traktorjem trosil umetno gnojilo na njivi zunaj naselja Rigonce. Med polkrožnim obračanjem je zapeljal na travnato bankino in se bočno prevrnil v reko Sotlo. Voznik traktorja je v nesreči zadobil lahke telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v brežiško bolnišnico. Na traktorju je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okoli 300.000 SIT.
Pištola brez lastnika
Dobova, 24. - Na mednarodnem potniškem vlaku, ki vozi na relaciji Budimpešta - Benetke so na mednarodnem železniškem mejnem prehodu Dobova opravili temeljit pregled. Na skritih mestih na vlaku je policist preglednik v stropu enega od vagonov odkril skrit samokres neznane znamke cal.7.65 mm s pripadajočim okvirjem in štirimi naboji. Lastnika samokresa ni bilo mogoče ugotoviti.
Policijska izkušnja kot nasvet
Krško - Policisti Policijske uprave Krško so na stari letališki stezi v Cerkljah ob Krki izvedli preventivno akcijo „Poli-cijska izkušnja kot nasvet“.	I
Prav vozniki motornih koles namreč sodijo v tisto kategorijo : udeležencev v cestnem prometu, ki so najbolj ogroženi in žal vse pogosteje tudi povzročitelji prometnih nesreč. Samo lani je namreč življenje izgubilo kar 37 motoristov, kar je za polovico več kot leta j 2000. V Posavju na srečo ni bilo smrtnih žrtev med motoristi, je pa | sedem motoristov utrpelo hude telesne poškodbe, šest pa lažje.
Prikaz vožnje med stožci
Dopoldansko slabo vreme je tega dne botrovalo nekoliko slabšemu odzivu na akcijo, vendar pa so najbolj zagnani prišli že dopoldne, nato pa so prihajali posamično vse do popoldanskih ur. Usposabljanje, ki sta ga vodila policista inštruktorja iz prometne policijske postaje Krško, je zajemalo nekaj osnovnih tehnik v vožnji z motornim kolesom (pravilno zaviranje, izogibanje oviri na cesti, vožnja osmice ...).
Skupina udeležencev akcije
Udeležilo se gaje 23 motoristov z območja Posavja in celo 1 motorist iz Trzina. Med udeleženci je bil le 1 mlajši voznik (slednjim bi usposabljanje najbolj koristilo), ostali pa so bili iz starostne skupine od 30 do 52 let. Udeleženci so usposabljanje ocenili kot pozitivno, saj so že med usposabljanjem ugotovili, zakaj se jim je že pripetila marsikatera negativna izkušnjo pri vožnji z motorjem.
Karmen Molan
Napad na uradno osebo
Krško, 22. - Osumljeni 27-letni D.B. iz Brežic je po policijskih ugotovitvah v večernem času opravljal spremstvo osebnega avtomobila znamke BMW X5, ki je bilo ukradeno v Italiji. Policisti so poskušali voznika omenjenega vozila ustaviti na hitri cesti, vendar je voznik pospešil hitrost in pri Mrtvicah zapeljal s ceste in pobegnil v noč. Spremljevalec D.B. je bil nato ustavljen na Drnovem. Med postopkom je D.B. prijel policista za dežni plašč in ga potegnil k sebi, nadaljnji napad pa mu je preprečil drugi policist, ki je varoval postopek. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba, policisti pa še prav tako ugotavljajo, kdo je bil voznik ukradenega vozila, na katerem so bile nameščene registrske tablice, ukradene v Novi Gorici.
Zdravstveno varstvo m spoštovanje človekovih pravic
Pravica do zdravstvenega var-stva je ustavna človekova pravica ^ 1.člen Ustave RS). Po ustavi
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
mora biti vsebina te pravice določena z zakonom. Pravica do zdravstvenega varstva uživa kot druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so določene v II. poglavju Ustave, ustavnopravno varstvo, ki je za te pravice strožje, kot za druge pravice in obveznosti državljanov. V slovenskem pravnem sistemu pravica do zdravstvenega varstva in drugih pravic do zdravja, povezanih z zdravjem, npr. pravica do zdravja in pravica do zdravstvenih storitev, niso vsebinsko opredeljene. Ker pravice niso vsebinsko določene, tudi niso opredeljivi vsi možni zahtevki posameznika pri uveljavljanju ustavne človekove
pravni nasveti
pravice do zdravstvenega varstva in zakonskih pravic do zdravja in zdravstvenih storitev. Vsebina te pravice se sicer lahko določi na podlagi mednarodnih aktov, ki zavezujejo Slovenijo, in na temelju določb zakona s področja zdravstva, predpogoj pa je, da uporabnik predpisa to hoče videti.
Evropska socialna listina (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/99) v členu 11 zavezuje Slovenijo, da preko svojih organov skrbi za odstranjevanje vzrokov za slabo zdravje, da organizira svetovanje in izobraževanje za promocijo zdravja in za krepitev individualne odgo-
vornosti za zdravje, za preprečevanje epidemij in drugih bolezni in nesreč. Minimalni krog varovanih oseb in vsebina minimalnih pravic do zdravstvenih storitev je določen tudi v konvenciji mednarodne organizacije dela (MOD) št. 102 (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 155 , št. 1/55 in Uradni list RS - Mednarodne pogodbe št. 15/92). Prav tako je v Mednarodnem paktu o ekonomskih socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 9/92) v členu 12 določena pravica vsakogar do uživanja najvišje možne ravni fizičnega in duševnega zdravja.
Ne glede na mednarodne
A
zadolžitve in lepo napisane besede pa se v evropskih državah, zlasti pa še pri nas, dogaja, da se vedno bolj uvajajo ukrepi za omejevanje dostopnosti do zdravstvenega varstva, z uvajanjem pozitivne in negativne liste zdravil, z omejevanjem dostopa do zasebnega zdravstva, z omejevanjem zdravljenja v tujini posebno pa še z manjšim deležem pokrivanja stroškov zdravstvenih storitev.
S 1.januarjem 1995 so začela veljati Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS št. 79/94), ki jih je sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, k njim pa
je dal soglasje tudi minister za zdravje. Z uveljavitvijo teh pravil sta prenehala veljati dva samoupravna sporazuma, ki sta urejala tudi področje pravic v zvezi z začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni; Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva in Samoupravni sporazum o uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva. Ta dva splošna akta nista več ustrezala zasnovi zdravstvenega zavarovanja, kot je bila določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Nadaljevanje prihodnjič!
RAZVEDRILO
Sava Glas, 30.4.200*'
HOROSkOF
OVEM
Vaša planeta Sonce in Mars vam zagotavljata odlično počutje, dobro vitalnost in prodorno moč vaših dejanj. Nekaj časa boste živahni in ustvarjalni, toda ne prenaglite se. Če ste rojeni marca, vam v ljubezni preti zaplet.
BIK
Pomanjkanje ljubezni in razumevanja lahko ogrozi vaše dobro počutje. Zelo mogoče je, da se vam bo ljubezen izmikala do prve polovice maja. Ohranite zaupanje, prišli bodo boljši časi.
DVO JCKA
Zvezde bodo vodile vaše zanimanje od ene do druge stvari, načrta, projekta, osebe... Na srečo ste prilagodljivi in vsestranski, zato boste v množici razpršenih dejavnosti morda celo uživali.
RA k
Novosti v službi in partnerstvih vam bodo jemale veliko časa. Občutek, da ljudje zdaj od vas veliko pričakujejo, bi lahko ogrozil vaš duševni mir. Ne skrbite, stopajte počasi in gotovo.
LEV
Nadpovprečno energičen in ustvaijalen čas, ki ga skušajte izkoristiti za uvajanje novosti. Vitalne energije in fizičnih moči vam ne bo manjkalo, zato se posvetite tudi športu in pridobivanju kondicije.
DEVICA
Počutili se boste malce izgubljeni in nemočni. Občutki pa so za našo usodo pomembni, kajti če se ne počutimo močne, bolj malo dosežemo. Pomembno je torej, da ohranite samozavest.
TEHTfilCA
Najbrž ste že ugotovili, daje vračanje v preteklost nesmiselno, potrebno je iti samo naprej. Usmerite se v svetlo prihodnost, pozabite zamere in užaljenost ter ne smilite se sami sebi.
ŠkORPI JON
Na poslovnem področju bo živahno. Novi dogovori se obetajo predvsem rojenim novembra, pa tudi oktobrski škorpijoni boste pogumnejši in bolj ustvarjalni, kot ste bili prejšnji teden.
STRELEC
Izjemno dinamični dnevi. Energije boste imeli dovolj in preveč, toda nekdo z vami ne bo hotel sodelovati, ali pa bi v partnerstvu lahko prihajalo do nesoglasij, zato se zanašajte predvsem nase.
KOZOROG
Čeprav bodo dogovori lepo potekali, boste v sebi nezadovoljni, kajti vsem se bo nekam mudilo, vam pa je ljubši bolj umirjen tempo življenja. Čez vikend vam jo lahko zagode tudi partner. Potrpežljivost je božja mast.
VODMAR
Dobro obdobje. Združevali boste prijetno s koristnim, posebno če ste rojeni februarja, saj boste polni energije in poleta. Lotite se športa in fizičnega dela. Prijatelj vam lahko ponudi konkretno pomoč.
RIBI
Merkur v vašem znamenju kaže na zelo razgiban teden, kar velja še posebno za rojene marca. Spretno, hitro in uspešno se boste dogovarjali, pisali, trgovali. Nekaj previdnosti do nedelje ne bo odveč.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
.vas n
kanal
s Trdinovega vrha Jjt M
na kanalu I
Telefon: 07 3930 - 860 Faks: 07 3^30 - 870,
pr e-mail: uredniki(if tv-nm.ši
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE,
RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo:
1 .nagrada - knjižna nagrada Kristjan Hrup,
Breg 14, 1434 Loka pri Zidanem Mostu
2. nagrada - zgoščenka
Ana Požek,
NHM 16, 8290 Sevnica
3. nagrada - kaseta Mihelca Kežman, Papirniška 22, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KAJAK, ALAVA, RANER, EDINA, ATI, IK, LILIPUTA-NIJA, ILIRIJA, VAL, BEDAK, KARO, EGON, COLA, AT, RA, HEREZIJA, TLORIS, PI-PAR, AKROBAT, JOJO, SAK-KARA, AHAT.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 10.5.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
JAPON,
POLITIK
Jasuhiro)
OTOK NA DONAVI
FRANC.
IGRALEC
(Daniel)
OPERNA
PEVKA
PUSAR
JERIČ
PEVKA
(Weiss)
RIMSKI
2ALOŽNIK
ŽELEZNO
VINO
REKA V NEMČIJI
SLIKOVITOST IZR.
VRSTA
METULJA
NIKAL-
NICA
PREDSEDNIK TOGA
GRŠKI
BOG
SMRTI
MESTO V ŠPANIJI
FR. SLIKAR (Edouaid)
PLAČILO
VNAPREJ
HRVAŠKI
PETROL
IME
VEČ
VERSKIH
VODITELJ.
RADIO
BREŽICE
GAJ
TRAVNIK
VOJAŠKA
BOLNI-
ŠNICA
SLOV.
PESNIK
(Mart)
MOLIBDEN
DIVJI
KOZEL
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
Fotokopij ne upoštevamo!
8
glasba
Frajkinclari - univerzalni ansambel iz omrežne skupine 02
Na poti so nove “zizike”!
Štajerska - Dušan Waldhiitter, glavni in odgovorni Frajkinclar za stike z mediji, napoveduje z novim albumom začetek tretje frajkinclarske ere. Zakaj so Frajkinclari posebneži med slovenskimi ansambli in zakaj jim pravijo butični ansambel?
Ko vas sprašujejo, odkod prihajate, vedno rečete, da pokrivate omrežno skupino 02. Kaj to pravzaprav pomeni?
“To pomeni, da prihajamo iz štajerskega konca, ki ga pokrivamo v celoti; Srečko Zorko in Ivan Finžgar - Jež sta doma blizu Poljčan, torej na meji z omrežno skupino 03, moj brat Miran Waidhiitter - Hitri je iz štajerske prestolnice, sam pa prihajam iz osrčja Slovenskih Goric, iz tistega konca, ki- žc malo diši po Avstriji.”
Od tod torej vaša pogosta trditev, da pokrivate v ansamblu tako mestno kot kmečko logiko...
“Res je in to vedo vsi, ki nas poznajo. Ker se ti naši različni pristopi in pogledi poznajo tudi v naši glasbi, je naš nastop svojevrstno in vedno novo doživetje, v katerem najde vsakdo nekaj zase.”
Kje pa lahko Frajkinclare sploh srečamo. Ste ansambel za veselice?
“Opažam, da se nas zadnje čase drži nalepka 'butični’ ansambel. To je verjetno zato, ker na glasbenem področju predstavljamo nekakšno ekskluzivo. Posebnost je v tem, da igramo Frajkinclari na vsakem nastopu dve vlogi; ena je glasbena, druga pa v bistvu malo igralska, vezana na nam lasten humor. Takšna je tudi naša festivalna pot. V minulih letih smo osvajali nagrade in priznanja iz vseh zvrsti slovenskih
festivalov, tako narodnozabavnih kot zabavnih. Ker smo se zadnji dve leti intenzivneje lotili predvsem področja zabavne glasbe, se brez bobnarja pojavimo le še ma-lokje. Ravno zaradi te univerzalnosti pa lahko igramo praktično povsod - na veselicah, gala plesih, diskotekah, v plesnih dvoranah, ekskluzivnih porokah, na individualnih nastopih za različna podjetja, ličkanjih koruze in veselih ločitvah.”
albuma z naslovom “Naša fara” pripravljamo s polno paro. Nedavno smo posneli videospot za naslovno skladbo, ki je iz podobnega “štofa” (materiala) kot “zizike”, nosi pa naslov “Kaj si moreš dragi človek, če te muči vrag”. Novi album, ki ga izdaja naša nova založba Dallas, bo na prodajnih policah sredi maja, njegov prihod pa označujemo kot vsesplošen napad na dolgčas in začetek nove frajkinclarske ere.”
Slovenija vas je dobro spoznala po verzu “ne boš ti meni zizike majal" oziroma uspešnici “Srčna napaka”. Imate na zalogi kakšne nove “zizike”, ki bodo ponovile zadnji uspeh?
“Imamo. Izziv je seveda precejšen, saj so se naše “zizike” v zadnjih dveh letih kar štirikrat pozlatile. Zato se na izid novega
Kaj pa to pomeni?
“Počakajte na album in se prepričajte sami. Lahko pa nas tudi povabite v goste, pa vam bomo to razložili osebno. Samo nekaj vas moram opozoriti - Frajkinclare je relativno preprosto dobiti, znebiti pa skoraj nemogoče.” E.B.
BENJAMIN FRANKLIN Vrline
ZMERNOST.
Ne jej do sitega; ne pij do onemoglosti.
TIŠINA.
Govori tisto, kar koristi drugim in tebi; izogibaj se neresnemu govorjenju.
RED.
Vsaka stvar naj ima svoje mesto; za vsako opravilo si vzemi čas.
ODLOČNOST.
Kar je potrebno storiti, stori odločno, svojo odločitev izpel-ji brez napake.
VARČNOST.
Ne zapravljaj več, kot je treba drugim in sebi; ničesar ne zavrzi.
PRIDNOST.
Ne izgubljaj časa; vedno se ukvarjaj s koristno stvarjo, opusti vsa nepotrebna dejanja-
ODKRITOST.
Ne uporabljaj prevare, ki škoduje; misli neškodljivo in pravično, in če govoriš, tako tudi delaj.
PRAVIČNOST.
Ne škoduj drugim, ne zanemarjaj dobrih dejanj, ki so tvoja dolžnost. HLADNOKRVNOST. Izogibaj se ekstremov. ČISTOČA.
Pazi na čistost telesa, obleke in stanovanja.
MIRNOST.
Ne razburjaj se zaradi malenkosti ali splošnih in neizogibnih nesreč.
ČISTOST.
Spolnost uporabljaj za zdravje in potomstvo, nikoli za okrnitev svojega ugleda in ugleda drugih.

Olimpijci obiskali Artiče
Učenka 3. razreda Irma Pirc je izzvala Reneja in Jureta, ki sta soglasno zatrdila, da stena ni mačji kašelj.
Učenci osmih razredov OŠ Artiče si že dve leti v okviru angleškega pouka dopisujejo z vrstniki iz osnovne šole Lone Peak Elementary School iz države Utah, ki je bila gostiteljica letošnjih 19. zimskih olimpijskih iger. Tako so imeli učenci učiteljice Marti Heiskell nalogo, da spoznajo Slovenijo, kajti njihova skrb so bili slovenski športniki. Pri iskanju podatkov so jim priskočili na pomoč Artičani, ki so tudi na takšen svojevrsten način promovirali Slovenijo in s tem seveda tudi Posavje. V petih mesecih so svojim ameriškim vrstnikom poslali številno zbrano gradivo o znamenitostih naše države. Olimpijski komite pa jim je s pomočjo Manice Lipec priskrbel ves Potrebni material o slovenskih °limpijcih v angleščini. Vse te aktivnosti so Artičane spodbudile, da bi se tudi sami bolj po-
drobno posvetili letošnjim olimpijskim igram in slovenskim olimpijcem. Celoten projekt so izvajali v okviru angleškega pouka pod mentorstvom učiteljice Alenke Cizel. Tako so ob koncu zbrano gradivo uredili v plakate, ki sojih razobesili po šolskih hodnikih, dnevno so zapisovali zmagovalce in dogajanja na igrah, posebno mesto pa je bilo namenjeno tudi slovenskim medaljam. Za pomoč so zaprosili tudi klube, saj so želeli zbrati nekaj športne opreme, a jim je na pomoč priskočil le jeseniški hokejski klub, ki jim je podaril hokejski dres, Mirko Klinar pa je artiške učence tudi povabil, da se pomerijo v hokeju z reprezentanti. Projekt pa so želeli zaključiti z obiskom katerega od slovenskih olimpijcev na šoli, zgodilo pa se je, daje direktor smučarske zveze Jaro Kalan na OŠ Artiče pripeljal kar 13 športnikov, ki so bili
toplo sprejeti. Alpska smučarja Jure Košir in Rene Mlekuž sta bila svojevrstni zvezdi, Jure tudi zavoljo svojega 30. rojstnega dne, ki gaje praznoval v teh dneh, zato si je prislužil tudi voščilo in pravo torto, oba pa sta pokazala veliko dobre volje ob plezanju po artiški umetni plezalni steni. Prišel je tudi direktor alpskih reprezentanc Klemen Bergant, nekoč sam odličen smučar, prišla sta skakalec Peter Zonta in trener Goran Januš, pa biatlonca Andreja Grašič in Marko Dolenc z direktorjem biatlonskih reprezentanc Juretom Velepcem, tekačica Petra Majdič s trenerjem Jožem Klemenčičem, nordijski kombinatorec Andrej Jezeršek in direktor nordijskih disciplin Ernest Kovač. Gostje so bili nad sprejemom prijetno presenečeni in vsi so se med prireditvijo odlično zabavali, seveda pa
jim ni bilo odveč sodelovati v zabavnih igrah, v katerih je bilo smeha do solz. Vsem skupaj se je pridružila tudi Nuša Deren-da s svojo pesmijo “Ne ni res”. Prav zabavno pa je bilo spoznanje, da Jure Košir - čisti Gorenjec ne razume skoraj niti besede artiškega narečja, zato mu je v pomoč pri prevodu priskočil Rene Mlekuž, ki očitno obvladuje narečja. Oba športnika je to zabavalo in veselilo. Skratka dobro uro trajajoč program, ki so ga pripravili na osnovni šoli Artiče je bil športno obarvan, učenci so spoznali, da so njihovi gostje čisto navadni ljudje, ki se znajo ob napornih treningih po potrebi tudi zabavati - in nenazadnje, od zdaj vsi gostje točno vedo, kje so Artiče in kaj so Artiče. Večina je obljubila, da se v takšen lep kraj zagotovo še kdaj vrne.
Razglednica
Učenci 6. razreda OŠ Blanca so preživeli teden dni šole v naravi v ozdu Martuljku. Jasno, spomnili so se tudi na nas in se nam oglasili ePimi pozdravi in še lepšo razglednico.
Q02D mmueK
Predsednica otroške vlade
12. zasedanju slovenskega s ‘Akegaparluinenta. v Ljubl jani, 0 mladi parlamentarci iz vse Slo-v?n|je izvolili tudi prvo otroško
^ado, ki je sestavljena iz pred-ob^kov otrok iz 17 regijskih
^ Prostorih Zveze prijateljev
tor^116 Slovem)e- kije oiganiza-otroških parlamentov, pa je po-(j7al0 konstituiranje in prvo zaseje Je otroške vlade. Kot se za vsa-PrJl^0 spodobi, so izvolili tudi sta Se<^niC0' kar je postala predla ^n*ca mladih iz Posavja-Van-i apež, učenka 8. razreda OŠ Jakovec. Njena izvolitev v otroš-p , ad° in imenovanje za njeno r Sednico pomeni priznanje in lerf31 nJeneSa dela, njenih ko-iz Posavja, odmevnih raz-m aktivnega sodelovanja entorjev in predstavnikov ZPM sko in Posavja na dosedanjih foških parlamentih.
Mama
Vsako jutro me prebuja, me s pogledom občuduje in z rokami boža ter s poljubom zbuja.
Vedno mi stoji ob strani, rada mi pomaga, kuha, pere in pomiva kakor mama vsaka.
Zdaj že veste, koga opisujem.
To je moja mama, ena in edina, zame zlata mama.
Benjamin Hlebec, 4.n, OŠ Blanca
Sevniški Ciciban je največji
Sevnica - Sevniški vrtec Ciciban je pretekli teden na stežaj odprl vrata in omogočil staršem, da pogledajo, kako malčki preživljajo dopoldneve, ko so stara v službi. Istočasno pa je potekal tudi organiziran vpis v programe vrtca za šolsko leto 2002-2003.
Čeprav zakon omogoča, da starši otroka vpišejo v vrtec kadarkoli med šolskim letom, pa je vrtec želel, da starši to opravijo že sedaj. Le na tak način lahko pravočasno formirajo skupine, razporedijo kader in pripravijo uvajanje otroka v novo skupnost.
Otroški vrtec Ciciban Sevnica deluje v osmih enotah: Rdeča kapica, Pika Nogavička, Pikapolonice ena in dve, Kekec, Mravljice pod gradom in Bibarija v Loki pri Zidanem Mostu, dogovarjajo pa se še o odprtju oddelka predšolskega varstva na Studencu. V 21 rednih oddelkih in letos še v enem dodatnem za najmlajše, je vpisanih 440 otrok, kar je največ v Posavju. Tudi nasploh v zadnjih štirih letih v sevniškem vrtcu opažajo porast števila otrok, vključenih v vrtec, kar jih zelo veseli, pravi ravnateljica Danica Božič.
Sevniški vrtec v letošnjem letu načrtuje obnovo kuhinje. Razprave o predvideni selitvi enote Kekec na matično lokacijo v Šmarju pa so trenutno potihnile. Kekec naj bi namreč izpraznil prostore, ki se držijo sevniške osnovne šole, saj naj bi jih ta potrebovala ob uvedbi devetletke. N.Č.C.
Državno prvenstvo v rokometu
Sevnica - OŠ Savo Kladnik iz Sevnice je bila gostiteljica državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu. Z naslovom državnih prvakinj so se okronale prav domače rokometašice OŠ Savo Kladnik, drugo mesto so osvojile učenke OŠ Vojke Šmuc iz Izole, tretje pa OŠ Toneta Okro-glarja iz Zagorja. Za najboljšo igralko so proglasili Vesno Svazič iz zmagovalne ekipe.
Iz tekmovanja
Ekonomke so bile uspešne
Športna dvorana Marof v Novem mestu je gostila prvo državno prvenstvo v nogometu za dijakinje. Skozi kvalifikacije do finala so bile uspešne tudi nogometašice Ekonomske in trgovske šole Brežice, žal pa sodnika nista bila dorasla turnirju in sta v predtekmovanju med Škofijsko gimnazijo iz Maribora in EKT Brežice priznala gol v zadnjih minutah, katerega pa je mariborska igralka dosegla z roko. Tako je bila Brežičankam pot do finala zaprta.
V nadaljevanju je sledila dramatična igra Novomeščank in Brežičank za bron, kjer so domačinke po spletu srečnih okoliščin tudi zasluženo zmagale, medtem ko sta ekipi iz Maribora in Celja šele po streljanju sedemmetrovk odločile, da so škofijke iz Maribora najboljše v Sloveniji.
Brežičanke je na tem tekmovanju očitno spremljala smola, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bila za najboljšo igralko zaključnega dela izbrana Adrijana Bogolin, Manuela Zučko pa je bila najuspešnejša strelka finala državnega prvenstva.
Ekipo je vodil profesor Berto Žnidaršič, ki meni, da imeti dve najboljši violini na turnirju ne more biti samo uteha, saj se bodo mladim in nadarjenim športnicam ponudile nove možnosti spet prihodnje leto. Za ekipo brežiških finalist so ob omenjenih dveh nastopile še: Maja Josič, Anja Molan, Natalija Mavrič, Katja Urek, Martina Urbanč, Mojca Škoberne, Natalija Kink, Barbara Juh, Jasna Lazarevič in Nina Stojčkovski.
Sami finalni prireditvi pa je dala svojevrsten pečat tudi virtuozna pevka brežiške šole Jasna Geršak, ki je številno občinstvo v Novem mestu navdušila.
Obiskali smo Državni zbor
Z učiteljico Andrejo smo se odpravili v Krško na avtobusno postajo, kjer smo počakali avtobus, ki nas je kasneje odpeljal v Ljubljano, kjer smo si ogledali ustanovo Državnega zbora. Ko smo prišli v Ljubljano, nas je voznik spustil na Kongresnem trgu. Od tam smo se odpravili peš do stavbe Državnega zbora. Ko smo prišli, so nas varnostniki pregledali s takšnimi napravami kot v filmu. Gospa, ki je zaposlena v informativni službi, nam je predstavila celotno zgodovino Državnega zbora. Bilo je zelo zanimivo. Po tej zgodovinski predstavi smo odšli na balkon v dvorani, kjer smo veliko izvedeli o državni ureditvi, poslancih in ostalih zadevah. Kmalu smo morali oditi, ker se je ob 10. uri začela seja Državnega zbora. Politiki so že prihajali. Zunaj stavbe smo naredili zgodovinske posnetke - jaz pred stavbo Državnega zbora. Kasneje smo si ogledali Svet Evrope, kjer so nas seznanili s tem, kako hitro bomo tudi sami v Evropski uniji. Prejeli smo zgibanke in se odpravili do McDonald’sa, kjer smo si potešili želodce. Kar hitro smo morali pojesti, saj je avtobus že čakal. A vendar, ko smo prispeli do Kongresnega trga, avtobusa ni bilo nikjer. Pomislih smo, da se je avtobus že gotovo odpeljal brez nas. A smo čez dolgih nekaj minut zagledali še ostale parlamentarce in avtobus. Oh, kar oddahnili smo si.
Bilo je nepozabno, da smo vsaj za trenutek bili lahko blizu naših poslancev, ki nam krojijo usodo in poskušajo v veliki meri sprejemati nove zakone in spreminjati stare. Občutek, ki me preveva te dni, bo še dolgo ostal v mojem spominu.
Ksenja Povh, 8. razred, OŠ Velika Dolina
V mogočni stavbi
V Državnem zboru
S pomočjo svetovalne delavke sva se jaz in prijateljica Sabina odpeljali z Zvezo prijateljev mladine Krško v Ljubljano.
Ustavili smo se pred parlamentom. Tam nas je pričakala vodička. Najprej je šla vsa naša prtljaga preko detektorja kovin. Tako skrbijo za varnost naših politikov in poslancev. Na stenah sem opazila zanimive freske, na primer Trubarja s prvo knjigo.
Vodička nas je vodila do sejne dvorane. Sedeži v njej so razporejeni polkrožno. Spredaj je govorniški oder. Dvorana premore 150 sedežev, narejenih iz negorljivih materialov. Upala sem, da bom vsaj enkrat v življenju videla nekaj slavnih ljudi, ki nam krojijo usodo, cene, program šolstva, pa mi tudi tokrat ni uspelo, saj se je njihova seja začela šele takrat, ko smo mi že odšli. Še naprej jih bom videla le po televiziji. Kako sem jezna! Za spomin smo se na stopnicah parlamenta še slikali.
Za tem smo obiskali še hišo Sveta Evrope. Tam sem izvedela, da je bil Svet Evrope ustanovljen 1942, s padcem Berlinskega zidu leta 1989 pa seje razširil. Svet Evrope se zavzema za mir, človekove pravice in demokracijo. Generalni sekretar Sveta Evrope je Walter Schvvim-mer.
Temu obiskuje sledil zanimivejši del izleta: malica v McDonald’su. Potem smo se veselo vračali domov.
Monika Bukovec, 6.b, OŠ Cerklje ob Krki
OGLASI
n
u

r\ a	C		m	
Ul		.0		w

i
'ATI
SJ
Krško
Poslovni
Center
PC TA-BU Krško, CKŽ 141, 8270 KRŠKO
Priporočamo!
Golf Edition z brezplačno klimo!
Že od 2.900.000 SIT*. (12.914 EUR)
Je v vašem jeklenem konjičku vroče kot v savni?
Si želite čimprej ven iz njega?
Pri Volkswagnu skrbimo tudi za dobro počutje voznikov, zato vam predstavljamo Golfa Editiona s klimo.
Na voljo so ugodna posojila in leasing. Vabljeni!
Enkrat Golf, vedno Golf.
Stik* voztfc je »robote*, levilo vozM «n modeJov je omejeno,
'Cena v SfT je ififorroaHvn* in odvnn» od vakitnrti razmonj.
Radanovičd.o.o. ra.:<07)4992150
Černelčeva ulica 5, 8250 Brežice Fax: (07) 49 92 172
VEJgC leslo
vabi k vpisu otrok
v programe predšolske vzgoje za šolsko leto 2002/03
V času od 25. aprila do 17. maja lahko vpišete otroke, stare od 11 mesecev do vstopa v šolo v dnevni program ( 6-9 ur) in poldnevni program (4-6 ur) v enote vrtca:
-na Vidmu (Ciciban, Kekec, Najdihojca), -v Krškem in na Griču,
-na Zdolah in v Dolenji vasi.
V šolskem letu 2002/03- bo vrtec izvajal vzgojni program tudi v popoldanskem času.
Otroka lahko vpišete na upravi vrtca na Šolski ulici la, vsak dan od 7. do 15.ure. Za dodatne informacije pokličite na tel.07/49-21-558 ali 07/49-05-155.
Vabljeni!
	AGRISTREČ FOLIJA. VEZIVA,
	MREŽE VRHUNSKIH
	EVROPSKIH PROIZVAJALCEV
	ZELO UGODNE CENE -
	DOSTAVA TAKO J!
is ^KRNJ4<V §1 A'	TL,
i!
m
m
CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE
ČERNELČEVA 9, 825© BREŽICE TEL.; 07/49-61-090,07/49-93-24© FAX: 07/49-93-241 GSM; 041/619-455
*
Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
ZA NAJLEPŠI DOGODEK, NAJLEPŠE CVETJE
Poletni delovni čas: delavnik od 8.00 do l 9.00 sobota od 8.00 do 12.00 nedelja in prazniki zaprto
v v	v
RACIC-LES MARTINA s.p. « Dol. Skopice 9b • 8262 Krška vas	M
DOBOVŠKA CESTA n.n., Brežice
(ob pokopališču)
Tel.: 07/49 62 164 GSM: 041 68 33 66
Kamnoseštvo
m
} AKŠA

Tel.: 07/490 59 00 Fax: 07/ 490 59 10
Marjan Jakša s.p.,CKŽ 65, 8270 Krško
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJA OKENSKE POLICE
0		RENAULT
		
ZELO UGODNO
v TPV Avtu Brežice
ll *jd
mmimm
ZANESLJIV PARTNER PRI VZDRŽEVANJU IN SERVISIRANJI VAŠIH AVTOMOBILOV
m tp v mm
testa bratov Cerjakov 11,8250 Brežice

EUKOPRODUKT

I ASADli - 5TRILIIE
Gradbeni center GLOBOKO globoko 50 a, Tei.: 07 49 s« 374
Delovni ča* pon-pet: 7-19
8ES v^SiiP I ■ -IJS® fels	7-13
a
populi	I
-vse za centralno kurjavo	Lli
- ročne ure priznanih znamk 79 ^7 • darila za vsako priložnost %IlXd ' unikatne stenske ure trgovina z urami in darili
Jani Mesinger *.p„ Ptanimka 8, Sevnica oofočilo sprejemajo tudi v Krškem, Telefon: 07/8140169	GSM 041/ 713 055
«5.
at
A# ^ %„
0 jjrjpi
at
e-
M
%
I
o
er .
NttotltM
»Jj£gUČIN«jC^KDAN0^2^0orf
novosti knjižnice brežice
Najstniki boste ob branju knjige Poletno jezero skupaj z otroki preživljali čudovito poletje, polno pravega prijateljstva, pustolovščin in celo ljubezni. Čudovite počitnice pa preživljajo tudi njihovi starši, ki se posvečajo svojim konjičkom. Nenavadna zgodba Pobby in Dingan se dogaja v avstralski puščavi med iskalci opalov in nas s preprostimi besedami uči videti tisto, kar velja za nevidno, dotakne pa se tudi meje med življenjem in smrtjo. Sola slikanja za otroke vam ponuja veliko primerov, kako z voščenkami, vodenimi barvami in tempera barvami ustvariti slike, ki se vam porodijo v domišljiji. Si želite prirediti imenitno zabavo za rojstni dan, novo leto, konec šole ali kar tako? Nič lažjega, pomagala vam bo mala čarovnica Lili! Pa ne s čarovnijo, temveč z nasveti za Primerna vabila, okrastitev stanovanja, pisana oblačila, zanimive igre in slastne prigrizke vseh barv in okusov. Sijajne zamisli za otroška praznovanja vam ponuja Zabava pri čarovnici Lili.
Priročnik Kvadrant denarnega toka odkriva skrivnosti bogatih, ki bi jih lahko s pridom uporabil vsakdo, če bi jih le poznal. Izvedeli boste, zakaj nekateri ljudje delajo manj, zaslužijo več, plačajo manj davkov in se počutijo bolj finančno varne kot drugi. S knjigo Otrok in samozavest želi avtor pomagati staršem, da bi ustvarili tako družinsko okolje, ki bi njih in otroke spodbujalo k vedno večjemu spoštovanju. Osnovno sporočilo knjige je, da je otrokov Zdrav čustveni razvoj osnova za njegovo napredovanje v šoli. Priročnik Alergije in hrana svetuje, kako lahko kljub alergiji na živila ponovno uživate ob hrani in pijači. V priročniku najdete opis najpogostejših simptomov in vzrokov, vrste alergijskih reakcij, diagnostične postopke in zdravljenje ter 21 najboljših nasvetov za Preprečevanje alergij. Strokovnjak Ulrich Strunz v knjigi Mladostni Za vedno predstavlja svoj program, ki vodi k doseganju vrhunske telesne in duševne zmogljivosti. Knjiga Molčeče nevidno bratovo ponuja celovit vpogled v zgodovino, vsebino in pomen prosto-zidarstva v svetu in doma.
Zgodba Borzne tigrice pripoveduje o ljudeh, ki vidijo v novih °blikah ekonomije priložnost za hiter zaslužek in se posebej osredotoči na njihovo intimno plat, predvsem na razpetost med Poslovnim življenjem, željo po družinski harmoniji in erotičnimi izzivi mladih, prodornih sodelavk, “ borznih tigric”.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// Www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 3. maja ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici ^režice.
Sabina Strmecki
Opel Corsa
POSTAVLJA MERILA.
Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT
■SggL CFiEorr
OPEL.-0-
AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brežice 07/ 499 23 13 * info@avtocenter.rdo.si
S~~ — ■
NAROČILNICA
*
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Ime in priimek __________________________________
Podjetjefnaziv in naslov) ______________________
Oavčna številka podjetja ________________________
Zavezanec za DDV_________________________________
^aj ___________________
Olica
Datum _________________
število izvodov
\
Poštna št. Telefon _ Podpis _
^aročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. aročnisko razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic
Garočnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.

kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 2.5., ob 18.30 Veličastni Tenenbaumi, komedija, ob 20.30 Prah, avanturistični; petek, 3.5., ob 18.30 Veličastni Tenenbaumi, ob
20.30	Prah; sobota, 4.5., "ob
18.30	Veličastni Tenenbaumi, ob 20.30 Prah; nedelja,
5.5.,	ob 18.30 Veličastni Te-ne.ibaumi, ob 20.30 Prah; ponedeljek, 6.5., ob 20.30 Prah; sreda, 8.5., ob 18.30 Pošast iz omare, risani, ob
20.30	Iz pekla, srhljivka; četrtek, 9.5., ob 18.30 Pošast iz omare, ob 20.30 Iz pekla; petek, 10.5., ob 18.30 Pošast iz omare, ob 20.30 Iz pekla; sobota, 11.5., ob 18.30 Pošast iz omare, ob 20.30 Showtime, akcijska komedija; nedelja,
12.5.,	ob 18.30 Pošast iz omare, ob 20.30 Showtime; ponedeljek, 13.5., ob 20.30 Showtime; sreda, 15.5., ob
18.30	Kralj škorpijonov, pustolovski, ob 20.30 Grof Mon-te Cristo, pustolovski.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 2.5., ob 18. uri Ful gas 2, komedija, ob 20. uri Vohunske spletke, akcijski triler; petek, 3.5., ob 18. uri Zaobljuba, drama, ob 20.30 Vohunske spletke; sobota, 4.5., ob 18. uri Zaobljuba, ob 20.30 Vohunske spletke; nedelja,
5.5.,	ob 18.uri Ful gas 2, ob 20. uri. Zaobljuba; sreda,
8.5.,	ob 18. uri Šelestenje, drama; četrtek, 9.5., ob 18. uri Šelestenje, ob 20. uri Ladijske novice, drama; petek,
10.5.,	ob 18. uri E.T. Vesoljček, ZF, ob 20.15 Ladijske novice; sobota, 11.5., ob 18. uri E.T. Vesoljček, ob 20.15 Ladijske novice; nedelja,
12.5.,	ob 18. uri E.T. Vesoljček, ob 20.15 i Ladijske novice; sreda, 15.5., ob 19. uri As-terix&Obelix: Misija Kleopatra, pustolovska komedija.
mali oglasi
Prodam avtomobil Citroen AX 1,1 TRE z dodatno opremo, letnik 1991, registriran do aprila 2003.
Pokličite 031-742-377.
Prodam dobro rdeče vino. Pokličite 040-311-976.
V Brežicah ali v Krškem vzamem v najem enoinpol ali dvosobno stanovanje.
Pokličite 040-246-585.
©
REPUBLIKA SLOVENIJA
Številka:
Datum:
Dato:
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR
Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena
Telefon: (01) 47 87 126 ■ Telefaks: (01) 47 87 125
350-03-56/01 SR/HČ 24.4.2002
čn vipap javno naznanilo.doc
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave v tovarni VIPAP, uvedenem na zahtevo investitoija
VIPAP VIDEM Krško d.d., Tovarniška 18,8270 Krško, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
A.	Da bodo osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave v tovarni VIPAP, Lokacijska dokumentacija za objekt: Zbirna kanalizacija in industrijska čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda podjetja VIPAP z možnostjo čiščenja komunalnih odpadnih voda mesta Krško, ki jo je pod št. 131/01, januarja 2002 izdelal Savaprojek Krško ter Poročilo o vplivih na okolje za izgradnjo industrijske čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod podjetja VIPAP d.d., z možnostjo čiščenja komunalnih odpadnih vod mesta Krško, ki stajo februarja 2002 izdelala E-NET d.o.o., Ljubljana in AQUARIUS d.o.o., Ljubljana, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
od 26.4.2002 do 14.5.2002 v prostorih Krajevne skupnosti Krško,
Cesta krških žrtev 23, 8270 Krško in sicer
vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
B.	Da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja VIPAP Videm Krško d.d., Tovarniška 18, Krško
v četrtek, 9. 5.2002 ob 17.uri v Mali dvorani Kulturnega doma.
Trg Matije Gubca 2, Krško
C.	Da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.ing.arh.
DRŽAVNA PODSEKRETARKA
Povzetek s sklepno oceno sprejemljivosti, kije sestavni del Poročila o vplivih na okolje za izgradnjo industrijske čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod podjetja VIPAP d.d., z možnostjo čiščenja komunalnih odpadnih vod mesta Krško, ki sta jo februarja 2002 izdelala E-NET d.o.o., Ljubljana in AQUARIUS d.o.o., Ljubljana:
Gradnja industrijske čistilne naprave investitorja Vipap Videm Krško d.d. bo izvedena postopno, v treh fazah. V prvi fazi, do junija 2003, bo zgrajena čistilna naprava, ki bo očistila odpadne vode iz proizvodnje papiga, deinking postrojenja in iz proizvodnje bmševine. Do junija 2004 (H. faza) bo investitor dogradil dodatne potrebne kapacitete čistilne naprave za čiščenje tehnoloških odpadnih vod. V sklopu UL faze (leta 2005-2006) bodo na čistilno napravo priključene tudi komunalne vode mesta Krško. Celokupna predvidena obremenitev industrijske čistilne naprave znaša 280.000 PE, od tega znaša obremenitev komunalnih odpadnih vod mesta Krško 16.000 PE.
Podjetje Vipap Videm Krško, d.d. ima le delno urejeno čiščenje tehnoloških odpadnih voda, sprejemnik odpadnih vod je reka Sava. V tehnoloških postopkih so v vseh treh fazah v primem neustreznega delovanja ČN predvideni ustrezni varovalni mehanizmi (alarmne naprave, avtomatske blokade, prečrpavanje odpadne vode ipd). V projektu je predvideno hlajenje tehnološke odpadne vode v hladilnih stolpih pod 30'C, s čimer bo toplotna polucija Save preprečena. S čiščenjem odpadne industrijske in komunalne vode bo doseženo bistveno zmanjšanje organskega onesnaženja Save v primeijavi z obstoječim stanjem; vpliv bo pozitiven.
Izkopi in gradbena dela se bodo izvajala v dobro prepustnem, prodno-peščenem terenu, zaradi česar je potrebno strogo upoštevanje predpisanih okoljevarstvenih ukrepov-za zaščito podtalnice. Zemljino izkopano v času izgradnje ČN bo investitor glede na kakovost porabil pri zasutju ali odložil na prostor, ki ga bo določil komunalni nadzornik. Ob upoštevanju predvidenih ukrepov bistvenih vplivov na tla in podtalnico.
Na osnovi podatkov iz monitoringa emisijskih koncentracij žveplovega dioksida in emisije vonjav iz Vipapa ocenjujemo, da je zrak na območju prekomerno onesnažen. V okviru sanacijskega programa podjetja Vipap je v naslednjih letih predvideno prestrukturiranje obstoječe proizvodnje, zaradi česar se bo kakovost zraka izboljšala. Projekt ČN predvideva zajem odpadnega zraka iz dotoka odpadnih vod, anaerobnega postopka obdelave odpadnih vod in obdelave blata. Zajeti zrak bo čiščen na biofiltm. Bioplin bo v začetku voden na bakljo, po rekonstrukciji obstoječega kotla 5 pa bo kot služil dodatni energent. Odpadni zrak iz emisijskih virov, ki ne bodo vključeni v sistem čiščenja, bo šibke intenzitete, nizkih koncentracij in nevtralnega do rahlo motečega hedoničnega učinka. Glede na naše izkušnje in izračune bo vpliv na kakovost zraka nekoliko izražen samo na območju tovarne, v okolico pa bo minimalen. V času poskusnega obratovanja bo investitor izvedel oceno emisije vonjav iz ČN, na podlagi katere bo ugotovljeno, če je potrebno odsesavati in čistiti na biofiltru tudi zrak iz aerobnega dela ČN. V času obratovanja je potrebno redno vzdrževanje in preverjanje delovanja biofiltra in naprav za odsesavanje. V času pripravljalnih del in izgradnje ČN bodo vplivi na kakovost zraka zanemarljivi. Pričakujemo predvsem povečane koncentracije prašne usedline na gradbišču.
V podjetju Vipap se nahaja veliko število virov hrupa, katerih sanacija je določena v sanacijskem programu in poteka postopoma do konca leta 2005. Izračunane obremenitve okolice s hrupom iz ČN v času obratovanja so za več kot 10 dBA nižje, kot je dopustna obremenitev okolja. Protihrupna zaščita virov hrupa na ČN mora biti redno vzdrževana, prav tako morajo biti vrata prostorov, v katerih so nameščeni kompresorji in puhala med delovanjem ČN zaprta. Na podlagi izračunov ravni hrupa ugotavljamo, da gradnja ČN ne bo bistveno obremenjevala okolice s hrupom. Gradbena delaje dovoljeno izvajati od ponedeljka do sobote med 6. in 20. uro.
Odpadki, nastali na ČN, lahko onesnažijo tla, podtalnico in površinski vodotok. Pri nastajanju odpadkov je potrebno upoštevati načelo sortiranja odpadkov na izvom, nevarnih odpadkov pa ni dovoljeno mešati z drugimi odpadki. Nevarne odpadke je potrebno skladiščiti v suhem in zaprtem proštom in jih predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. Obdelava in dispozicija odpadnega blata je sestavni del projekta, ki poteka vzporedno s tem, izvaja ga podjetje Rudis in ima naslov “Ravnanje z lubjem in blatom ČN v podjetju Vipap Videm Krško d.d. -rekonstrukcija K5”.
Na naravo, naravno in kulturno dediščino ter vidno in družbeno značilnost okolja projekt ne bo imel bistvenega vpliva.
Celotno vplivno območje posega se nahaja znotraj industrijskega kompleksa Vipap Videm Krško. -
Izdelovalci poročila o vplivih na okolje ocenjujemo, da je izgradnja industrijske čistilne naprave v podjetju Vrpap Videm Krško ob upoštevanju veljavnih predpisov in predlaganih okoljevarstvenih ukrepov z vidika obremenitev ter sprememb okolja sprejemljiva in dopustna.
Odgovorna nosilca naloge: mag. Jorg Hodalič, univ.dipl.biol., E-NET d.o.o.
Leonida Šot Pavlovič, univ.dipl.biol.., AQUARIUS d.o.o.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Spiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Aleksander Sašo Hribar: “Knjiga je bistveno vplivala na moje življenje’'
Neskončno zanimiv človek, ki je onega drugega v ogledalu vprašal, če mu škodi kajenje. Ko mu je oni v ogledalu odvrnil, da mu škoduje, se je od cigarete poslovil. In pika.
Svoje življenje iskanja in analiz je začel z rojstvom v Celju 19. marca 1960 kot edinec mame Mance in atija Franca, geodeta. “ Živeli smo skromno ob očetovi plači. Sindroma razvajenosti edinca nisem poznal zaradi mamine invalidnosti, z mojim edinstvom so imeli frustracije drugi, jaz prav nikakršnih.” Potem spomine naveže na staro mamo Amalijo Črnoga z Zdol, na prva razreda osnovne šole v Krškem, kjer se je imel sijajno in se spomni vsakega dne posebej in učiteljice Francke Stupar. “To so bili tisti časi, ko smo stanovali v bosanskem bloku na Vidmu, ko sem znal že pred šolo pisati in brati, se naučil srbohrvaščine iz albuma Životinj-sko carstvo in živel še ob Waltu Disneyu v svetu narave, ko je imela knjiga bistveni vpliv name in so me hkrati pritegnili še zgodovina, naravoslovje in zemljepis. Ker sem znal brati in pisati, sem živel za odmore, ni bilo socialnih razlik, za malico smo imeli kruh in maslo, fantje s kmetov pa so prinesli še salamo. S teh vidikov je bila šola za zabavo, skratka življenje z dvemi pomebnostmi -neobremenjujoča šola s tremi do štirimi urami pouka in vprašanjem: “Mama, ali lahko grem dol?” Sledil je težji prehod v Grosuplje, vendar sem se vživel, osnovno šolo sem končal v Grosupljem in
v Ljubljani gimnazijo Poljane.” Iztrgan iz okolja, ki gaje imel rad, z otepanjem frustracij vozača in sedenja v šoli, sije ustvaril svoj fantazijski svet, v katerega se je zatekal. “Takrat sem razvil svojo metodo učenja - pozicijo notranje moči - debelo in šibkeje tiskanih tekstov, ki so morali v spomin. Tako sem razvil dva pola - neobremenjenega in pozicijo virtualnega profesorja, zatekal sem se v naravo in sem se vsega, kar sem se
naučil, naučil v naravi ravnic, travnikov in polj.” Nato je končal I. stopnjo metalurgije, se soočal s strahom pred službami, želel je imeti več časa zase in začela se je glasba. “Srečal sem se z notranjimi nesoglasji s samim sabo, umrla je mama, iskal sem svojo resnico, zanimala me je filozofija. To je bilo eno dolgo iskanje samega sebe in sveta ter obdobje uporništva. Ugotovil sem, da me več kot šest ljudi ne privlači, se odločil, da bom opazovalec, izstopil sem iz ZMS, ker ne bi mogel
živeti in delati v množici. Tako sem po osebni analizi, kdo sem, kaj bi rad in česa ne smem, rešil ovire; ne glede na to, da otroštva ni več, življenje gre dalje in bo šlo, ne prenašam majhnih množic za sabo in avtoritet in prisegam, da mi sončnega dne ne sme vzeti nihče. Takrat sem že razmišljal kot fizik in matematik. Privlačilo meje tudi življenje klošarjev, svobodne izventradicionalne vrednote in preko tega kvazi klošarja filozofa sem ugotovil, da so de-lomrzneži in kvazi filozofi. In sanje so se razblinile.”
Ko sva govorila o služenju vojaščine, je bilo to eno najhujše služenje vojaškega roka v nekdanji Jugoslaviji v Šoli za rezervne oficirje v Ljubljani s prvim komandantom Tihomirjem Blaš-kičem, ki prvi sedi v Haagu, in drugim komandantom Vinkom Pandurevičem, ki čaka na sojenje. “Izkušnja travmatična in moje popolno nasprotje, ko sem bil del stroja, kjer ni bilo pomembno, kaj misliš sam,” pravi Sašo.
In ko je razmišljal o delu in kje bi to delo lahko bilo, je spoznal, da ima veliko enciklopedičnega znanja in da bi to lahko bil radio. Med tristotimi prijavljenimi so bili izbrani Bogdan Barovič, Matej Rus in Sašo Hribar. Opravil je šolo za radijskega napovedovalca in kot tak je delal vse - vodil jutranji program, bral poročila na radiu in v TV dnevniku, bil moderator. In nadaljuje: “Po določenem času pa sem želel priti do avtohtone oddaje. In to je Radio GA-GA, ki je 6. aprila dopolnil
12 let. GA-GA ima 30 osebnosti, vzporedno jih je še 18, nekatere osebe se še niso razvile. Da lahko ohraniš en lik, mora ta imeti svojo osebnost, ne glede na to, da asociacija na že obstoječo osebnost je in to je klon - genske osebe so iste, reakcije so pričakovane, situacija pa je popolnoma drugačna. Zaposlen sem na RTV, šefi so formalnost in jaz sam z reverti-bilnim odnosom pod geslom - daleč od oči, daleč od srca. Sedaj imam napisanih 20,30 projektov, ki so vezani na različna področja, ker poznam ljudi z različnih področij in lahko speljejo to, kar imam v glavi. Na radiu oddajo Moje mesto, ki govori o antitipih slovenskih estradnikov, politikov in ljudi znanih obrazov z vzporednico - vsi naj bodo enakovredni s priložnostjo vsem, s kolegom Matjažem Kušarjem pripravljava Fun bali, kjer bodo ljudje privezani v eno novo igro, v en nov šport. Space bali je nova igra, ki jo razvijamo z različnimi izvajalci, tudi doktorji znanosti z inštituta ter drugo leto Igre iz mojega otroštva, kako bi jih igral drugače.”
Želi obiskati kraje, o katerih je bral, podoživljati zgodovino, evolucijo, od muzejev do prazgodovinskih naselij, videti živali v naravnem okolju in ne zaprtih v zooloških vrtovih. Zato dela in zbira denar, nekaj teh želja si že lahko uresniči, predvsem pa bo to njegova primarna dejavnost, ki se ji bo posvetil. Izbira, zbira in išče. Tudi svojo Andrejo je iskal deset let. In jo našel.
Natja Jetiko Sunčič
Jurjevanje
Zdole - Leto je naokoli in Krajevna skupnost (KS) Zdole je spet dočakala letošnje Jurjevanje, ki je potekalo, kot je že v navadi, ob zanimivem programu.
Jurjevanje na Zdolah je iz leta v leto bolj obiskana prireditev in razpoznavna zaradi svojega pestrega večdnevnega programa. Vsako leto se v organizacijo prireditve združita Krajevna skupnost in Turistično hortikulturno društvo in tako družno pripravita odmevno prireditev, ki med drugim obeležuje tudi praznik KS Zdole. Letošnje Jurjevanje se je začelo s tradicionalnim nogometnim turnirjem za pokal KS Zdole. Udeležilo se gaje osem ekip, pokal pa je prejela ekipa Bar Slivšek.
Program prireditev Jurjevanja so nadaljevali v soboto, ko je Zeleni Jurij s spremstvom obiskal vse vasi KS, ob tem pa so vaščani Jurija obdarili s klobasami in jajci, ki sojih v nedeljo na vse zgodaj zjutraj scvrli in razdelili med obiskovalce. Tega dne je potekala še slavnostna seja Sveta KS Zdole in zvečer je Kulturno društvo Brestanica izvedlo veseloigro “Vaja zbora”.
V nedeljo seje začelo že ob 5. uri zjutraj, ko je po vasi zadonela budnica krške godbe na pihala in pritrkavanje vaških zvonov, sledila je peka cvrtja, dopoldne pa so zapolnili z bogatim kulturnim programom, ki se je odvijal vse do poznih popoldanskih ur, ko se je začela veselica. V tem času so organizatorji tudi podelili zahvale svojim najzvestejšim donatorjem. Po tradiciji je bila v nedeljo še sveta maša, po njej pa je na prizorišče prišel Zeleni Jurij in z njim župan občine Krško, ki je zbrane pozdravil in nagovoril. K.M.
Ob praznikih slovesno tudi na Sromljah
Sromlje - V počastitev Dneva upora proti okupatorju, spomina na ustanovitev Kozjanskega odreda na Silovcu, v pozdrav L maju -prazniku dela in obeležitvi konca 2. svetovne vojne ter vrnitvi taboriščnikov in izgnancev je Združenje borcev (ZB) in udeležencev NOB - Območni odbor Brežice z Občino Brežice in KS Sromlje organiziralo proslavo in tovariško srečanje vseh, katerih želja je ohraniti dolžni spomin na težke čase slovenskega naroda in naše domovine.
Zbranim je spregovoril predsednik Območnega odbora ZB in udeležencev NOB Martin Kolar, spregovoril je tudi tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič, slavnostni govornik pa je bil predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo - Posavje
Mitja Teropšič.
Proslavo je obogatil kulturni program, v katerem so nastopili Godba na pihala Loče, učenci OS Artiče, Moški pevski zbor in ljudski pevci s Sromelj. K.M.
Za lepšo vas
Krška vas - V okviru akcije “Moja dežela, lepa, urejena in gostoljubna” so se tudi krajani Krške vasi odločili, da se zberejo in očistijo osrednji del vasi. Jutranje padavine sp botrovale sicer nekoliko slabši udeležbi, a dvanajst prisotnih se je odločilo, da bodo okolico trgovine, pošte in spomenika NOB kljub temu očistili in uredili. Predpraznično soboto so se lotili še nabrežine in otokov reke Krke ter ozaljšali vaški kozolec s cvetjem, tako da so prvomajski mlaj in kres dočakali v lepi in urejeni vasi. K.M.
Vsak udeleženec čistilne akcije je imel svojo nalogo.
Ponovno srečanje filatelistov
Brežice - Po lanskem prvem uspešnem srečanju Društvo zbirateljev “Verigar” Brežice ponovno organizira II. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov, kartofilov in borzo telefonskih kartic, ki bo v soboto, 4. maja, v Restavraciji Štefanič pri Blagovnici Brežice od 9. do 14. ure. Na srečanje vabijo zbiratelje znamk, žigov, starih razglednic, telefonskih kartic, denarja in vse.ostale, ki bodo s svojo prisotnostjo pripomogli k uspehu letošnjega srečanja. N.J.S.
Po “Evrofonu” še “Natofon”
Slovenija - Urad vlade za informiranje RS na osnovi dobrih izkušenj z Evrofonom letos uvaja še Natofon - brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo državljani lahko dobili neposredne odgovore na vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v zvezo NATO. Natofon deluje vsak delovnik od 9. do 19.ure na številki 080-21-22. Enkrat mesečno bo Natofon obiskal tudi gost, ki ga bo mogoče v sodelovanju z radijskimi postajami - tudi Radiem Brežice in Radiem Sevnica -slišati in mu zastavljati vprašanja širše po Sloveniji. J.K.
Podjetništvo na Bizeljskem ne bo propadlo. Zdaj je menda eden od eminentnih vinogradnikov iz rodu Šekoranjevih ob izkopu kleti na Brezovici začel prodajati pesek. Menda je tako rodoviten, da na njem rastejo 5-kg solate. Odjemalci se že oglašajo.
Brežiški župan je za obvladovanje svoje občinske uprave dobil jeklenega pomočnika. Nad vodje oddelkov se je spravila “dvižna rampa”. Le z opraskanim nosom jo je tokrat srečno odnesla Nuša, | prva dama družbenih dejavnosti. Je to opozorilo na boj za vrtce? Njeni kolegi pa menda zdaj v velikem krogu hodijo okoli zapornice!
,
Da vlada anarhija tudi na relaciji brežiški občinski svet -občinska uprava, opozarjajo prvi že ves čas. Eden hujših primerov, I kako se odraža v realnosti, je opozorilo dr. Alojzija Sušina, ki je menda že pred 25 leti opozoril na potrebo smerokazov za poimenovanje ulic v mestu Brežice. Ti bi olajšali iskanje obiskovalcem, zdravnikom, gasilcem in policiji. Sprašuje se, če bo minilo še 25 let, da bodo smerokazi postavljeni.

Stane Radanovič (MOSAD) se kot kandidat za bodočega župana J vneto pripravlja na volitve. Pod predvolilnim sloganom “Slabše kot je, ne more biti”, je za gasilsko društvu Sobenja vas priskrbel | “najsodobnejše” gasilsko vozilo. Pri tem mu vneto pomaga Tičar j kot dober poznavalec oldtajmerjev.
Prišel je čas odojkov in obračanja njihovih “brhkih” telesc ter vsesplošnega “mastenja ” z okusnim mesom. Tega se očitno še kako \ dobro zaveda omenjena lepotica na fotograjiji, ki skozi rešetke j žalostno zre v svet. Verjetno je bila to njena “zadnja vožnja ”,
Zdravniki in zobozdravniki so “mehko” stavkali, posavski bolniki I menda stavke sploh niso čutili; zdaj grozijo s “prijazno” stavko, kako jo ■ bodo čutili bolniki, se še ne ve. Dejstvo pa je, daje s posavsko orto-dontsko ordinacijo v Krškem tudi brez stavke nekaj hudo narobe. Kljub dejstvu, da vse več otrok potrebuje njihove storitve in da pri tovrstnem zdravljenju igra čas zelo pomembno vlogo, naročajo paciente le enkrat na leto dva dni. Če slučajno v teh dveh dneh starši ne dobijo dopusta, da bi šli v Krško (na telefonski klic se namreč redko oglasijo), čaka otrok na njihovo “prijaznost” spet še eno leto. Menda niso nič krivi, da dela za | celo Posavj le ena ortodontka; kdo pa je kriv? Hvala bogu, da ima dr.Zupančič v Brestanici kljub “penzijonu” še veliko dobre volje za I delo in mu stavke, mehke in prijazne, niso prav nič mar.
Ni treba hoditi v gaje in arboretume; lepota se nam razkriva na vsakem koraku, le opaziti jo moramo!