Št 96. Uhaja trikrat aa teden, in sicer v torek, četrtek pn sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt rpjemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K •/............10 » V...........5 » Posamične Številke stanejo tO vin. „SOČA" ima naslodnje Szredno priloge: Ob norem letu „Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in .Kažipot po IJubljani in Jfcjraajskih mestih", dalje dva krat v letu „Voznt red Železnici parnifcov Tn polffSilf »vez,". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulicj Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarn!. A. 'GaBrScek Na naroČila brez doposlane naroCnint ae ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po l\>tit-vrsu>,h d* tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v,' 34fat-12 v-^saka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dne 18. avgusta 1908. Tečaj XXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek le Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadsti Z urednikom je mogo5^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne.TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica Dopisi naj so pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlltvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vs&k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So&u in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolske al., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališBu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališSni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovansk* v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenM« na trgu della Caserma. — Telefon šl. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Pravo krščanstvo in naši Hertalci. '»Gorica" in »Primorski list" imata zopet kost, katero bosta glodala toliko časa, dokler ne dobita kaj svežejšega in izdatnejšega v podkrepitev stare klerikalue trditve, da dela »Soča" proti sveti katoliški cerkvi. Klerikalno časopisje je zakričalo že ne-brojnokrat, da hoče »Soča" odpravili sveto vero in uničiti cerkev, ali to nepošteno časopisje se je pri tem tudi nebrojnokrat bla-miralo; pokazalo se je vselej, da se klerikalci, neopravičeno zaletavajo v »Sočo" ter jej podtikajo nekaj, česar ni pisala, ali pa imajo citati iz nje čisto drug pomen, ako se jim pridenejo še stavki, katere so klerikalci namenoma izpustili, dasi spadajo na vsak način zraven k iztrganemu citatu. Klerikalci so mojstri v podtikanju in falzificirnnju. V »Soči" dobijo kak sestavek, katerega hočejo izkoristiti v svoje svrbo. Iz takega sestavka poberejo stavke, katere hočejo izrabiti proti nam, vse drugo, čeprav bitstveno, pa izpustijo. Imajo pač hudobne namene, katerih bi ne mogli kazati, ako bi citirali k iztrganim stavkom tudi dopolnilo, ki ptitiče k njim, in brez katerega bi noben poštenjak ne citiral prejšnjih stavkov.... V naših člankih »Katoliški študenti v Gorici" so iztaknili klerikalci tole: „R u s t j a obsodi s svojimi pajdaši modernizem ter bo poveličeval sedanj i katolicizem. Pa naj ga le poveličuj e; gotovo je, da prejalislej odklenka sedanjemu katolicizmu ter da zmaga modernizem"... Zadnji stavek so gospodje klerikalci v »Gorici" in »Primorskem listu" debelo podčrtali, češ, glej jo »Sočo", kako je proti katoliški cerkvi. Kaj utaji, če more ! »Soča" je res pisala tako, kakor gori citirauo — toda citat se ne sme ustaviti pri debelo podčrtani besedi »modernizem", marveč gre še naprej. V dopolnilo se čifca dalje takole: »Skale se bodo zamajale in iz njih prievete mogočno na dan pravo krščanstvo". A tako! Oejte, tako je pisala »Soča". Obsodila je pač to, kar sedaj delajo nunci s katolicizmom ter se zavzela za pravo krščanstvo. I Kaj je to, kar uganjajo sedaj po cerk- vah in izven cerkva, morda pravo krščanstvo ? Kaj je Kristus učil sovraštvo, kakoršno trosijo med ubogo ljudstvo današnji razbrzdani politi-kujoči nunci ? 1 Kaj je Kristus hujskal brata ; proti bratu, društvo proti društvu, kakor uči ! naš najvišji pastir na Goriškem? Kaj je Kristus rekel kedaj: Sovražite se med seboj ? Ali ni učil On ljubezni do bližnjega, od katere so naši dandanašnji katoliški matadorji tako oddaljeni? Ali ]"> to pravo krščanstvo, če ae meša v vsako versko in cerkveno reč farov-ško posvetno politiko? Ali je sleparjenje in poneumnevanje ljudstva pravo krščanstvo ? Koliko vprašanj bi še lahko stavili!... j Za pravo krščanstvo se je zavzela »Soča", ne pa za odpravo krščanstva. Zato pa 1 mora vsak razsoden Človek reči le-to: »Soča" ima prav, da želi, da odklenka sedanjim divjim razmeram v cerkvi, nekrščanstvu, časom prepirov in sovraštva, ter da zmagajo pravi Kristusovi nauki, polni miru, sprave in lju- bezni. DOPISI. Iz bovškega okraja. Iz Bovca. — Resnično, kdor je bral dopis v »Goriciu l./VIII. iz Bovca, mora si misliti, da ga je skrpucalo revše z namenom, da se i ne poreče, da si ne upa odgovarjati. Dopisnik j v »Sočinih" dopisih je le odgovarjal poredom j »Gorici". Ako torej ni pravega miselnega reda v odgovoru, je to posledek konfuznosti dopisnika »Gorice". Torej se sam dopisun tolče po zobeh. »SoČin" dopisnik vam je to-I liko resničnih nanizal, da ste jih morali nehote požreti, kaj ne ? Težko je pogoltniti take »krofe". Vi ste čifut, sileč pri oknu v hišo, ako se ga je skozi vrata bacnilo. Seveda vaši backi smejo brati le to, kar jim vi do- volite. Tudi ta dopis bo brez nog in glave, ker bo odgovarjal vašemu umotvoru. Bodite resnicoljubni I Vsi zmerni duhovni so bili in so še nasprotniki boja na gospodarsk em polju. Obsojali ste začetek boja za »Šolski domu in »Centralno posojilnico". Pokojni knezonadškof Jordan je razumel politiko ter držal v brzdi nemirne elemente. Njegov naslednik pa ne pozna miroljubne taktike, mož je bojevit. Star je pregovor: »Le v zdravem telesu tiči zdrava duša". Se H more zahtevati od Soške Mič'ce ali »visokorodnih" na Čavnu, da imajo še toliko zmožnosti, misliti s svojo lastno glavo, ko tega niti ne smejo. Ljudje, iraajoči uglajene sodne pipe, so navadno kratkega spomina, torej se jim ga mora malo osvežiti. Navaden lump je, kdor more trditi, da so naprednjaki zavratno spletkarili, da bi prišla posojilnica v njih roke. Posojilnico so vstanovili edino naprednjaki, ki pa so hoteli sami imeti v odboru nekaj klerikalcev. Priznati morate, da straukarstva ni poznal zavod. Don Gregorcig in kneznadškof Borgia vam direktno ukazujeta, da morate po celej deželi dobiti posojilnice v svoje roke. Ako to ne gre, pa morate ustanovljati nove. — Pripomočki pa so vam dovoljeni vsakovrstni, tudi najhudobnejši, da le svoj namen dosežete. Da je bil naš zavod resnično nepristransk, :,'edočijo lahko v&i duhovni v okraju in še dandanes nimate vzroka, nam tega odrekati. Torej je to seme razdora res hudičevo, katero sejete s svojim obrekovanjem »božji" hlapci. Nameni naprednjakov so bili vedno čisti — a vaši so do skrajnosti umazani. Pri nas ni navada, da bi s poleni si iskali pravice, to je vaša priznana in dovoljena navada. Vera prepoveduje uboj, vi pa s slastjo dan za dnevom ubijate neljube vam osebe. Italijan pravi, da duhovnik nikdar ne odpusti. Pred leti je vaša strast tako daleC segala, da niste hoteli sodelovati pri cepljenju kožic z zdravnikom Kraigherjem, ker ni moglo glavarstvo vstreči zahtevi vse duhovščine v okraju, da bi se bilo zdravnika »ubilo". Pa taka hlapčevska ponižnost, s kakoršno ste to zahtevali! 1 Torej, zakaj se je ustanovila nova fa-rovška losojilnica, smo povedali — ne iz potrebe, temveč na povelje in celo proti volji ljudstva. Zdražbar se je v svojo posojilnico tako zaljubil, do vidi le njo samo za Reifeisnovko, kakor bi vse dosedanje ne bile istega Bistema — revček! Mari stori to, če je delež po 2 ali 4 krone, ali sme imeti ud jeden aH dva deleža — da ni zavod Reifeiznovega sistema? Drugače bi vam vlada ne bila dovolila dotič-nih olajšav. Pelje li le jedrta pot v Rim ? Hinavcem je dobro znano, da so imeli skoro vse dosedanje posojilnice v pravilih točko, da so udje imeli lahko več deležev in glusov, torej ni to iznajdba naše posojilnice, Da bi bili pa vi ustanovili svojo hranilnico za blagor ljudstva, je presmela trditev, ko je vendar ves svet uverjen, da je duhovščina od početka srednjega veka le trla, tlačila in morila ljudstvo ter svoje ogromno premoŽenje nasiljem grabila. To nam svedočijo še dan na dan strašne krivice, ki se gode naši narodnosti od vlade, za katero gorijo naši klarikalci, kajti ljudstvo morejo tlačiti le še s tako vlado. Vi volkovi, vi bi bili prijatelji ljudstva, ki niti križa ne storite brezplačno, ki beraču že naprej zagrenite dar malega vinarja. Ako deluje posojilnica 8 Vi%> Je t0 minimum. K temu pa ste bili vi siljeni, ker drugače bi ne bili dobili vlog. Torej ste prisilili sebe in okrajno posojilnico, da je morala zvišati obresti vlogam. Tega torej niste storili prostovoljno in ljudstvu na ljubo, kajti da bi se iz Čilega namena popolnoma odrekli vsakemu dobičku, obesite svojim backom na nos. Lažete dalje, da le klerikalci skrbe* za pravi na predek naroda. No, to naj vam tepci verujejo. Najbolj zaostale dežele in države so gotovo klerikalne. Nekdanja papeževa država nam je najbolj dokaz za to trditev. 15 stoletji ste podivjali ljudstva in jih tlačili v napredku, dokler ni francoska revolucija strla vam okove. Kjer klerikalstvo cvete, tam ljudstvo podivja, to nam priča vsakdanje življenje. Dva j jset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ------- ALEXANDRE DUM^S. ===== (Dalje.) — To pomen j a zanj čast, da je rešil kralja ! vsklikne Winter. Kralj pogleda solznih oči svojega starega prijatelja, si odveze red svetega duha, ki ga je nosil, da izkaže čast Francozoma, ki sta ga spremljala, ter ga obesi Winterju okoli vratu; ta vsprejme kleče ta strašni dokaz prijateljstva in zaupanja svojega vladarja. — Prav je tako, pravi Athos, on mu služi dalje nego midva. Kralj, ki je Čul te besede, se obrne proti prijateljema solznih oči ter pravi: — Gospoda, čakajta trenutek, tudi vama imam dati vsakemu svoj red. Nato stopi k omaric kjer je imel zaklenjene svoje lastne redove, ter vzame iz nje dva reda >podveze«. —- Ta redova ne moreta biti za naju, pravi Athos. — In zakaj ne, gospod? vpraša Kari. — To so skoro kraljevski redovi, in midva sva samo priprosta plemiča. — Preiščita mi vse prestole sveta, pravi kralj, in najdita mi plemenitejših src nego sta vajini! Ne, ne, vidva si delata krivico, gospoda, a jaz jo hočem popraviti. Pokleknite, grof. Athos poklekne, kralj mu ovije trak od leve proti desni, kakor navadno, dvigne svoj meč in namesto običajnih besed: Povzdigujem vas vitezom, bodite hrabri, zvesti in pošteni, mu pravi: — Hrabri ste, zvesti in pošteni; povzdigujem vas vitezom, gospod grof. Nato se obrne k Aramisu, rekoč: — Sedaj pokleknite vi, gospod vitez. In isti obred se ponovi z istimi besedami, dočim odloži Winter s pomočjo ščitonoscev svoj bakreni oklep, da bi ga sovražnik lažje zamenjal s kraljem. Ko je bil kralj tudi z Aramisom gotov, objame njega in Athosa. — Sir, pravi Winter, ki je v svoji veliki udanosti našel zopet vso svojo moč in ves svoj pogum, sir, pripravljeni smo. Kralj pogleda tri plemiče, rekoč: — Torej moramo bežati? — Bežati skozi sovražno vojsko, sir, pravi Athos, to imenujejo po celem svetu napadati, ne bežati. — Umrem torej z mečem v roki, pravi Kari. Gospod grof, gospod vitez, Če bom še sedai kralj... — Sir, počastili se naju že bolj nego se je spodobilo za navadna plemiča; hvaležnost je torej na najini strani. Toda ne izgubljajmo Časa, zakaj preveč smo ga že izgubili. Kralj stisne še zadnjikrat vsem trem roko, zamenja svoj klobuk z Winterjevim ter odide. Winterjev polk se je bil razvrstil na majhni pla- njavici, odkoder je bilo videti po taboru; kralj je kre* nil v spremstvu treh plemičev proti tej planjavi. Slednjič se je vzbudil škotski tabor, kakor je bilo videti; možje so prihajali iz šotorov ter se postavljali na svoja mesta, kakor za boj. — Glejte, pravi kralj, morda se kesajo in so pripravljeni oditi z nami. — Dobro, pravi kralj; kaj hočemo storiti ? — Preglejmo sovražno vojsko, pravi Athos. Oči male četice ae v trenutku upro proti oni črti, ki so jo bili smatrali v jutranjem polmraku za meglo in ki so jo prvi solnčni žarki pokazali kot vojsko, postavljeno v bojni red. Zrak je bil čist in svetel, kakor navadno ob tej zgodnji uri. Razločiti je bilo natančno posamezne polke, prapore in celo barvo uni-|«form in konj. Tedaj se je prikazal na nizkem gričku, nekoliko pred sovražno fronto, majhen, zalit, debel človek; okoli njega je stalo nekaj častnikov. Nastavil je daljnogled proti četici, med, katero se je nahajal Kari. — Ali pozna ta človek osebno Vaše Veličanstvo ? vpraša Aramis. Kari se nasmehne rekoč : -— Ta človek je Cromvell. — Potem pa potisnite klobuk na čelo, sir, da na opazi prevare. — Ah, pravi Athos, preveč časa smo izgubili. — Dajte torej povelje, pravi kralj, in pojdimo! — .Ali Uaste vi povelje, sir? vpraša Athos. — Ne, temveč vas imenujem vrhovnim generalom, pravi kralj. NaS revček na telesu in duši trdi tako smelo, da je njih posojilnica že ob rojstvu celemu okraju veliko dobroto storila! »Za poČ't". — Je li posojilnica varna, odvisno je od tega, kake ude ima in koliko in v kakšnih rokah tiči vodstvo. — Duhovni imajo svoje prihranke naložene po drugih večjih posojilnicah in svojih krvavo zasluženih gro-šev ne pošiljajo po pošti, temveč lih sami parkrat na leto tjakaj neso, da se doma ne izve. V slučaju poraza domačih zadrug, ka-koršni so bili zaporedoma na Kranjskem, duhovni take kapitale lahko utaje! Zgledov ne manjka. Napovedujejo se še drugi porazi. Kako da molčiš, dopisun, o brošuri God-čevi, o delavskem ministerstvu itd. Lsjte, lejte, kako se babšče napihuje; misli si, da je v semenišču požrlo vso učenost. Da je nadutost in ošabnost iskati le pri enacih možeh, kakoršen je dopisun »Gorice«, je umljivo. Da bi bili ljudje naše vesti in značaja nevoščljivi vašemu tajniku — nikakor, le po-milujemo ga-po pregovoru: »Kmet na lovu, polje v plevelu". —- Gostilničar, kmet, mlekar, agent, tajnik po vrsti bil je vaš varovanec — »sto meštirjev". Občina razpisuje tajniško mesto — ugriznite! Dopisnik je slednjič vso svojo učenost izlil v zadnji odstavek, katerega more le od sv. duha navdihnjeni umoti, katerega mi navadni Zemljani ne moremo doseči s — svojim maloumom. — »Konec venca tvoj nestvor". Iz tolminskega okraja. TolBl!), 10. avgusta. Pretekli teden je imelo tukajšno »Rokodelsko bralno društvo" izredni občni zbor v svrho, da si izvoli novega predsednika, ker se dosedauji društveni predsednik c. kr. okrajni gozdar gospod Aa-Komel preseli v Gorico. Gospod A. Komel je vodil društvo tako vzorno, da se je isto pod njegovim spretnim vodstvom razvilo do sedanje popolnosti, za kar mu bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Goriški Slovenci dobč v njem novega izvrstnega delavca na narodnem polju. Novim predsednikom je bil izvoljen g. nadučitelj Fran Kašca. Naš klerikalni poštar Lah hoče povsod imponirati. Ko so se ga na Kranjskem nasitili, je prišel v Tolmin ter spočetka zahajal le v družbo tukajšae elite. Pozneje se je milostno spustil tudi v družbo tržanov, najbrže, ker se je elita naveličala njegove »duhovitosti". Ic zdaj hodi od krčme do krčme in. razvija svoja klerikalna načela in prodaja svojo mo&ost, koje pa noče nihče kupiti. Ako mu kateri izmed tržanov pove kako primerno v brk, gre po-štarček tožit, a pri obravnavi mu dotični toženec pove, da se je poštarček pozabil tožiti tiste tržane, ki so ga ob mnogih prilikah počastili z raznimi častnimi naslovi. V družbi je bil ta klerikalni petelin mnogokrat tako siten in pripetilo se je že, da so se bliskale steklenice in švigale stolice nad njegovo duhovito klerikalno glavo. Sedaj se tržani sploh ogibljejo njegove družbe, ker ne marajo več poslušati njegovih prismodarij. Zato pa hoče naš poštarček drugače imponirati; postal je veleturist. Pred enim tednom je šel na Črno-prst, od koder so ga pa morali med dvema palicama prepeljati v Nemškirut, ker so se mu v neki neznatni strmini jele tresti hlačiee. Sicer pa kdor se hoče prepričati o poštarjev! turistiški spretnosti, naj pogleda v spominsko knjigo na Krnu. Iz goriške okolice. |Z Vrtojbe. — (Naznanilo Vrtojbčanom in Bukovčanom o debelem deblu in debelem vrhu potem pa o malih vejicah in o ubogem listjecu). — Sveti evangelij pravi namreč, da drevo, ki no rodi sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Tako je hotel tudi naš gospodar po besedah sv. evangelija ravnati. Ali v svoji veliki usmi-Ijenosti je prizanesel še za eno leto, seveda radi nekaterih čvrstih vejic. Toda sedaj jo gospodar drugače osukne, da bo kar drevo z »debelim vrhom* vred in z vsemi vejicami dol djal, kar bo za rabo, lepo ven izbere, drugo pa vse zažge. Oh, ubogo listjece! — kako huda nam preti, ker kruta zima k nam hiti, pa le v Boga zaupajmo. On namreč pravi, da kdor se povišuje, bo ponižan. Lahko pride to tega, da »veliki vrh z deblom vred" prav kmalu vsahne. Ubogo listjece pa ostane. Ko se po zemlji vali, semtertja kakšno seme dobi in potem stoteren sad obrodi. Torej pozor, vse listje in listjece, da ne boš drugo pomlad tako nesrsčno kot jaz, ko sem bil tako na nesrečnem deblu, da me je vihar tako tolkel, da že zdaj na zemlji ležim, ko bi moral še tri mesece na drevesu ostati. Vpijoče listjece. |Z kij, _ Dne 20. septembra 1908. bode velika veselica N. D. O. v Biljah z obširnim programom. — Prosi se bratska društva, da bi se isti daa upošteval. — V slučaju slabega vremena se prenese veselica na 27. septembra t. 1. — Odbor. Iz ajdovskega okraja. Iz Sf. Križi. — V zadnjem dopisu sem obljubil, da bom poročal, kako bo z veselico »Bralnega društva", katerega udje žele, da bo društvo zapustilo dosedanjo pot dremanja. Večina društvenikov, med temi več novih udov, je zahtevalo, da naj se skliče za dan 15. t. m. izredni občni zborjz dnevnim redom: 1. Prireditev veselice skupaj z »Meščans ko stražo", ki je že določila svojo plesno veselico; 2. Pristop »Bralnega društva" k »Zvezi narodnih društev na Goriškem". Naznanjam veselo novico, da se je udeležila izrednega občnega zbora nadpolovična večina udov, in da ste bili obe točki sprejeti soglasno. Veselica bode dne 13. septembra. Društvo šteje zdaj nad 30 udov, a upa se, da mu pristopijo še mnogi drugi. Bratska društva v „Z7ezi narodnih društev na Goriškem" naj uvažujejo prvo našo veselico po preporodu dne 13. septembra. Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirili In Matodi so darovali Podčavnarji županije Karanje, zbrani dne 16. avg. pri Rebku, K 21*60. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju. Pozivljemo vse podružnice, ki Še tega doslej niso storile, da skličejo nemudoma občne zbore, volijo odbor in imenujejo delegate, ki jih bodo zastopali na glavni skupščini. Ako kaka podružnica tega ne stori o pravem času, nima na glavni skupščini glasovalne pravice. Nahajajo se tudi podružnice, ki sicer vzorno delujejo in dražbo gmotno podpirajo, ne morejo pa se odločiti, da bi imele občni zbor in volile odbor. Prosimo točnosti tudi s te strani, da moremo javnosti izkazati družbino stanje. Prosimo tudi, da se naznani vodstvu število podružničnih članov: pokroviteljev, ustanov-nikov, letnikov in podpornikov. Čim večja jasnost in točnost iz podružnice, tem večja iz naše centrale. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 17. avgusta 1908. Senekovič, prvomestnik, 1. r. Domače vesti. Cesarje! rojstni din. — Današnji cesarjev rojstni dan se je obhajal v Gorici kakor navadno. Zjutraj zgodaj je svirala vojaška godba po mestu, dopoludne je bila vojaška maša na .Rojicah, ob 10. pa v Stolni cerkvi maša/ katero je bral nadškof in knez ter katere so se udeležili razni dostojanstveniki. — Sinoči sta svirali po mestu mestna in vojaška godba. Slednja je odšla s Travnika proti Gosposki ulici, ko se je prikazala iz Raštelamestna, ki se je vstavila prod glavarstvom ter zasvi-rala prav precizno — avstrijsko himno. Na balkonu se je prikazal dvorni svetnik grof | Attems. Na Rojicah se je bilo nabralo pri vojaški maši izredno mnogo občinstva. Vojaštvo je streljalo s puškami in kanonami; na koncu je bilo defiliranje. Dvema stotnikoma 47. pešp. je pripel poveljnik na prsi na Travniku pred odhodom na Rojice enemu križec, drugemu kolajno za zvesto, dolgoletno službovanje. Zjutraj na vse zgodaj smo culi 24 strelov iz kanon, drugih 24 pa popoldne ob r/». Akad, (er. društvo »Adrlja" opozarja ponovno na svoj redni občni zbor v petek 21. t. m. ob 9. predp. in na manifestacijo ob 2. pop. pri »Jelenu". Na manifestacij skem zborovanju govori starešina g. dr. Puc o »Kle-rikalizmu na Slovenskem",tov. predsednik Bobič o »Katoliško-klerikal-nem svetovnem naziranju in svobo-domiselstvu" in tov. podpredsednik Bre-lih o »Goriškem dijaštvu". V prvi vrsti so poklicani tov. redni člani, da store svojo dolžnost in se udeležijo zborovanja. Vedeti morajo, da so oni, ki reprezentirajo »Adrijo" in ž njo organizirano protiklerikalno dijaštvo na Goriškem, ki naj nasproti ta dan zborujočemu klerikalnemu dijaštvu iz cele Slovenske odločno zavzame svoje stališče in javno pokaže svoje smotre, svojo moč v idejah in številu. Le če bo vsak na svojem mestu, se doseže namen, ki je vodil »Adrijo" pri sklicanju občnega zbora. Namreč namen, pokazati, da smo na Goriškem na svojih tleh in v pretežni večini. Neodpustljiva bi bila malomarnost, vsled katere bi kak Član izostal. Odbor »Adrije" je mnenja, da je tudi dolžnost gg. starešin in podpornih članov, da pridejo ta dan med, nas. Kajti če so oni društvu tudi Člani, je naraven zaključek, da kot taki hočejo društvo podpirati in ga tudi ob tej priliki podpreti. Namen zborovanja »Adrije", namreč prešteti vrste svobodomiselnega goriškega dija-Štva, zahteva nadalje od tov. protiklerikalnih nečlanov, da se dne 21. t m. zberejo z nami v znak, da soglašajo z našo akcijo. — Dalje je odbor prepričan, da se tov. enakomisleči abiturijentje ta dan strnejo z nami in s svojim pristopom k društvu okrepi naše vrste, ko je okrepljenje posebno važno v teh časih, v-katerih stopa boj svobodnega napredka z reakcijonarstvom kle-rikalizma v vedno bolj odločilen stadij. Le v trdno vrsto organizirano dijaštvo bo moglo vspešno nele odbiti napade, ampak tudi agresivno nastopiti. Končno vabi »Adrija" vse protiklerikalno razumništvo, ki se ne boji odkritega nastopa, k udeležbi. Prepričano naj bo, da s tem le pokaže, da uineva svoj čas, da je treba dijaku pri njegovem delovanju vsaj moralne podpore od njegove strani. Hotel Sildbahn v Gorici ima danes slavnosten dan. Ob 1. popoldne sta bila dva sijajna obeda, ob 4. pop. pa tretji v parku. Generalski je štel 15 oseb, drugi 21 (v obeh obednih salonih), v parku pa 140. Mize so bile prirejene tako sijajno, da kaj podobnega Gorica še ni videla; le dekoracije iz cvetja so stale 200 K, Na terasi je turška kavarna na smirenskih tepihih. — Park bo zvečer sijajno razsvetljen. Vojaška godbi svira med vsemi obedi, — zvečer pa bo v parku koncert: vstop je vsem dovoljen brez vstopnine. Smrtlll kosa. — Pred kratkim je izdihnila v prvem cvetju let v Hruševji pri Postojni petletna ljubezniva deklica Vida Žil i h, hčerka gospoda Jos. Žiliha, c. kr. profesorja na tukajšnji višji realki. Razžaloščeni rodbini naše sožalje 1 Za ravnatelia pri tukajšnjem gozdarskem in domenskem uradu je imenovan višji gozdarski svetnik Karo! Schrutek, ki je postal ob jednem dvorni svetnik. Novo sokolsko društvo snujejo i Mirnu. — v ta namen priredi društvo ,,1 p a v a" 30. t. m. veliko narodno veselico, pri kateri bodo sodelovala goriška sokolska društva. Čisti dobiček je namenjen »sokolu". — Do sedaj se je priglasilo razen sokolskih društev — goriško z zastavo — društvo »Novi žar" iz Rupa-Peč, kolesarsko društvo »Gorica* korporativno, Klub »Jugoslovanov" iz Gorice, društvo »Hajdrih'' iz Proseka z zastavo in društvo »Nada" iz Sovodenj. — Vsa ona društva^ katera se mislijo Še priglasiti, prosimo, da to čim preje store, da moremo sestaviti program. — Poslušajte torej, milord Winter, pravi Athos; prosim vas, sir, oddaljite se; kar bomo sedaj govorili, se ne tiče nič Vašega Veličanstva. Kralj se umakne smehljaje par korakov nazaj. — Čujte torej, kaj predlagam, nadaljuje Atiios. Polk razdelimo na dve eskadri; vi stopite na čelo prvi, Nj. Veličanstvo in midva na čelo drugi; cenam nič ne zapre poti, napademo vsi hkratu, da proderemo sovražne vrste ter skočimo v reko Tyne, katero pre-bredemo ali preplavamo; Če se nam pa postavi nasproti kaka ovira, se daste vi in vaši možje do zadnjega umoriti, midva s kraljem pa nadaljujeva svojo pot: če pridemo enkrat na breg reke, in če stori vaša eskadra svojo dolžnost, potem je to naša stvar, pa če stoji sovražnik tudi v trojni vrsti! — Na konje 1 pravi Winter. — Na konje! pravi Athos, vse je dogovorjeno, vse pripravljeno! — Torej naprej, gospodje! pravi kralj in združimo se v starodavnem francoskem bojnem klicu: »Montjoiec in »Saint-Denis«! Angleški bojni klic ponavlja v tem trenutku preveč izdajalcev. Zasedli so konje, kralj VVinterjevega, Winter kraljevega; nato se postavi Vfinter v prvo vrsto prve eakadre, kralj v prvo druge eskadre, dočim ostane Athos na njegovi desnici, Aramis na njegovi levici. Cela škotska armada je gledala te priprave nepremično in molče, kakor da se sramuje. Videti je bilo nekoliko poveljnikov, ki so stopili iz vrst ter zlomili svoje meče. — To mi je v tolažbo, pravi kralj, vendar niso vsi izdajalci. V tem trenutku zadoni Winterjev glas: — Naprej! Prva eskadra se začne pomikati dalje, druga odide za njo ter zapusti planjavo. Skoro istotako močan polk kirasirjev se je razporedil za gričem ter prišel Vfinterjevemu polku nasproti. Kralj pokaže Athosu in Aramisu, kaj se godi. — Sir, pravi Atkos, tudi za ta slučaj je poskrbljeno, in če store VVmterjevi ljudje svojo dolžnost, nas to ne pogubi, temveč nas še reši. V tem trenutku se začuje skozi ves hrup, ki so ga povzročali konji z dirjanjem in rezgetanjem, Win-terjev glas: — Sablje v roko! Na to povelje so zapustile vse sablje nožnice ter se zabliskale v solncu. — Dalje, gospodje, vsklikne kralj, navdušen vsled hrupa in tega bojnega prizora, dalje, gospodje, sablje v rokol Toda to povelje, ki ga je kralj spremljal z dejanjem, sta slušala samo Athos in Aramis. — Izdani smo, pravi tiho kralj. — Čakajmo še, pravi Athos, morda niso spoznali glasu Vašega Veličanstva in čakajo še povelja svojega poglavarja eskadre. — Kaj niso culi glasu svojega kolonela! Toda glejte! glejte! vsklikne kralj, ustavi svojega konja s takim sunkom, da se je upognti pod njegovimi koleni, ter prime Athosovega konja za uzdo. — Ah, strahopetneži! ah, ničvredneži! ah, izdajalci ! je bilo čuti Winterja, ki je glasno klical, dočim so zapustili njegovi ljudje vrste ter se razpršili po ravnini. Komaj kakih petnajst mož je bilo še okoli njega, ki so pričakovali - pada Cromvvellovih kirasirjev. — Pojdimo u uvet z njimi! pravi kralj. — Pojdimo umret! pravita Athos in Aramis. — K meni vsa zvesta srca! zakliče Winter. Njegov glas je segel do dveh prijateljev, ki sta se spustila v galop. — Nobene milosti! zakliče "VVinterju v * odgovor po francosko neki glas, pri katerem prijatelji zatrepetajo. Winter prebledi pri zvoku tega glasu ter obstane kakor okamenel. Ta glas je prišel iz ust nekega jezdeca, ki je sedel na krasnem črnem konju na Čelu angleškega polka; v svoji gorečnosti je jahal celih deset korakov pred drugimi. — On je! zašepeče Vvlnter; oči mu obstanejo na jezdecu, in meč mu omahne ob strani. — Kralj! kralj! zakliče več ljudi hkratu, ker so se motili zaradi modrega traku in izabelskega konja, na katerem je sedel Winter; polastite se ga živega! — Ne, to ni kralj! vsklikne jezdec, ne varajte se! Kaj ne, milord Winter, da niste kralj ? Kaj ne, da ste moj stric ? In v istem hipu pomeri Mordamut — zakaj bil je on — cev pištole proti Winterju. Strel poči, kroglja pre-dere prsi starega plemiča, ki se vzpne na sedlu, se zgrudi v Athosove in Aramisove roke ter zašepeče: — Osvetnik! (Dalje pride.) Gg. pevci »Slov. braln. in podpornega društva" v Gorici so uljudno vabljeni, da pridejo v Četrtek ob 8. uri zvečer v društvene prostore na razgovor, da se določi dan in kraj izleta. Fapež PIJ X. duhOVStVU. — Papež slavi letos 50 letnico svojega mašništva. Iz tega razloga je izdal na duhovstvo ekshortacijo, v kateri je opominja, naj živi dostojno, kakor to zahteva njeg4 vzvišeni-p#J$c.^j^ opomin nima namena, koristiti samo duhovstvo' ampak vsem katoličanom. Kajti blagor krščanskega ljudstva je večinoma od tega odvisen, kako živi duhovnik, Papež proglaša, da imajo duhovniki dolžnost živeti sveto življenje, zakaj njih naloga je, biti Kristusovi namestniki na zemlji. V svojem opominu govori papež obširno o načinu, kako jr> mogoče svetost življenja doseči in zvišati ter pravi posebno, da so sredstva k temu molitev, premišljevanje o večnih rečeh, čitanje svetih knjig, posebno svetega pisma in izpraševauje vesti. Sv. oče priporoča nadalje čistost, sp oštovanje in pokornost proti škofom, posebno proti Sveti stolici, dobrodelnost, poučevanje mladine, širjenje mira med ljudstvom, oznanjevanje evangelija necivilizovanim narodom in dobrodelnost tudi preganjevalcem nasproti. Nadalje priporoča papež duhovnikom krščanske eksercicije, snovanje društev za duhovnike ter podeljuje na koncu apostolski blagoslov. Ta ekshortacija se čita sicer prav lepo, toda prav nič ni pričakovati, da bi učinkovala na nunce tako, da bi stopili na pot, katero jim predpisuje papež. Zlasti jim' je-deveta briga širjenje miru med ljudstvom. Kako pa naj širijo mir, ko so pa tako bojeviti ? Oni se čutijo vojščake ecclesiae militantis, kakor jih vzgoje v semenišču, in nadškof jih uči boja. Kdo vraga bo potem širil mir med ljudi I Nemir in prepir, sovraštvo, hujskanje, to je delo za politiku j očega nunca na Slovenskem ! — Piskajo na ukaze iz Rima. Bog je visoko, papež daleč, blizu pa bojeviti nadškof — alo, le v boj, pričkajmo in kregajmo se, pa delajmo nemir in zdražbo. Tako si mislijo in tako delajo naši preljubi politikujoči nunci. Naš mllostljlfl nadškof In knez študira sedaj v svoji palači, kako pozdravi „katoliške" vi-sokošoke, ki osrečijo v petek in soboto Gorico s svojim posetom. Pozdraviti jih mora v ginljivih in vzvišenih besedah, da mu bodo ploskali ter se valjali pred njim v prahu; klerikalni listi pa mu zapojo unisono veliko ho-zano. Nadškof in knez študira, kako bi opi-Ijeno in zadostno jezuitsko govoril izvoljenim „katoliškimu študentom, kako bi prikril pa vendar dosti očitno povedal, kar ima na srcu. Rad bi bil fin... pa bo vendar le neroden in pove to, kar je že povedal. Nastopi kot apostol razkola, ki bo učil „katoliške" mladiče boja: brat proti bratu, društvo proti druš tvu, časnik proti časniku, posojilnica proti posojilnici itd. Za zabelo vmes pa bo služila sveta cerkev in vera. — Kaj take študente naj bi imeli tudi na Goriškem, ki bi se ravnali po škofovem bojnem geslu; brat proti bratu, društvo proti društvu? Študente, ki bi delali proti svojim bratom ter jih pehali še bolj v farovško suž-nost? Ne, tega pa ne I Takih izrodov ne sme roditi Goriška t Še smo močni dovolj, da preprečimo take nadškofove nakane. In preprečimo jih v strah in trepet črnih krivih prerokov in zapeljivcev mladine l Vipava napravila zopet veliko škoda. — Oba praznika smo imeli v deželi zopet velike nalive. Deževalo je noč in dan. Radi tega je Vipava zopet narasla, stopila še višje nego zadnjič ter napravila zopet veliko škodo. Sedaj se obeta končno regulacija Vipave. Ali kdo ve, kedaj se izvrši. Čutimo pa, da bi se bila morala izvršiti že zdavnaj. Kdo povrne vipavskemu kmetu škodo, katero mu delajo taki nalivi, kakoršni so letos? Izlet nPeiskioa In glasbenega društva" v sobot« v Bohinj se je izvršil kljubu slabemu vremenu. Pelo se je jako lepo in družba je bila animirana, dasi je postajalo vreme vedno neugodnejše. Udeležba je bila lepa. Da bi bilo vreme ugodno, bi se bil izlet imenitno razvil. Na naši planinski železnici je sedaj v poletnem jasu vejijj promet. Nedostaje pa železniških voz. Jih ni in jih ni. Nabere se ljudi po postajah vse polno — kam ž njimi? Vozov za ljudi ni, torej v vozove za živali! In pogosto se vidi razne take vozove nagnetene občinstva. Tabo je bilo tudi pretekla dva praznika. Železniška uprava vidi leto za letom, kako se množi Osebni promet. Zategadei na bi morala že sama ob sebi poskrbeti, da bi imela na razpolago vedno zadostno vozov. Pritožbe se čujejo dan na dan; naj jih torej začne upoštevati železniška uprava, kajti Ijudij ni volja več voziti se v prostorih, določenih za živali! Romarji. — Sedaj je čas romanja: na [^TOtojo^o^^naJBrezje, v Barbano itd. Po-vsodi se naleti! na romarjef^a morju in na suhem. Menihi in drugi nunci, ki delajo na »božjih" krajih, pobirajo denarje, ki se kar vsipajo iz kmečkih žepov v posvečene roke^ Koliko denarja požro romanja! Doma ni beliča za sol in krompir, na božiih potih stresajo ljudje pa kronico za kronico v tisto slo-večo nikdar sito bisago. Lep kos kmecl.sga vprašanja bi se dal rešiti z denarjem, katerega strosi '3ako leto naše ljudstvo za brezplodna romanja! ~ Ljudstvo, bodi vendar pametno, pa porabi za svoje domače potrebe tisti denar, katerega vržeš proč na »božjih potih" l Razpis natečaja. — Dve izpraznjeni pre-bendi ustanove za plemenite gospe poknežeue grofije goriške in gradiške se s tem razpisujeta z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje dedične vloge v šestih tednih pri podpisanem deželnem odboru. V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto svojega plemeništva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšnje grofije; 4. da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje svojih starišev. in zasluge le teh za državo; 6. število sester, ali vživa vže katera izmed njih ali prosilka sama kako prebendo ali drugačno podporo. — Deželni odbor. V Gojačah na Vipavskem so zmagali na-prednjaki v dveh razredih pri občinskih volitvah; prvi razred so dobili klerikalci le s težavo. Iz Gradeča. — Pretekli teden se je vstre-lila v Oradežu 35 letna Lavra Lustig, Židinja. Ob hudi burji je šla zvečer po poti za kopališčem ter se tam vstrelila z revolverjem. Ustrelila je v sence; ker pa se ni dobro zadela, se je vstrelila Še v prsi, in sicer dvakrat. Drugo jutro se je raznesla vest o izginili dami kakor blisk po Grudežu in kovala so se najrazličnejša ugibanja, Hitro je začela žandarmerija iskati po morju nesreč-nico, slednjič so našli truplo na omenjenem kraju. Lustig je bila uraobolna; bila je nekoč tudi že v nekem sanatoriju. Drugi dan je' prišel soprog po truplo. Zapušča 3 otroke. Ribiška ladja je bila y nevarnosti na morju pri Oradežu. Burja je bila in morje je bilo slabo. Bližal se je večer. Ribiči so uvideli, da jih lahko zanese burja kdo ve kam. Radi tega so razobesili na sredi droga v barki znamenje za nevarnost, na kar je plul na pomoč v pristanišču navzoči parnik, ki je privlekel barko in ribiče na varno s Gradež. Na „digitt je gledalo vse polno Ijudij, kako se ziblje po razburkanem morju ribiška ladja. Kopališčniki imajo letos slabo v Gra-dežu. Kakor drugodi, je tudi tam nestalno vreme: dež, burja, mraz, pa zopet solnce. Gostov je bilo do zadnjih dnij še .precej. Sedaj pa kar trumoma odhajajo; Prihajajo po malem pa Še novi. Vseh gostov je bilo do-sedaj v Gradežu okoli 8000. V Gradežu je bil dosedaj trgovinski mi-mister dr. Fiedler. V zdraviliškem salonu, ki je pa premajhen, ima zdraviliščna komisija na razpolago za goste razne liste; nemške, Češke, ogrske, laške, francoske, hrvatske ali slovenskega nobenega. To nikakor ni opravičljivo, kajti vsako leto je v Gradežu obilo Slovencev iz naše dežele in iz Kranjske. Toliko jih je, da bi se morala zdraviliščna komisija ozirati na nje kakor na druge ter naročiti tudi vsaj glavne slovenske liste! Naj se upošteva to za prihodnje leto! — »Slovenski Narod" imajo v kavarnah „Europa" in „Secession". Če je tu potreba za slovenske liste, mora biti tudi v zdraviliškem salonu. C. kr. poštno In brzojavno ravnateljstva i Trstu ima še vedno samo nemški pečat, katerega pritiska na slovenska pisma. Kdaj vendar si omisli tudi slovenski pečat ? Za to bo potreba najbrže posebne interpelacije! Z Okna v drugem nadstropju v ulici Forinica št. 3. je padel 5-letni Herman Kekil, sin železniškega uslužbenca. Otrok se je nevarno poškodoval na glavi. / 15-letnl deček je ranil z nožem v trebuh 31-letnega Evgena Kocijančiča iz Neblega v gostilni, ko sta se kregala za dežnik. Ko- cijančiča so pripeljali takoj v goriško bolnišnico. * Opozarjano slavn. občinstvo na priloženo okrožnico »Mizarske zadruge" v Solkanu. Javni ples priredijo fantje v Malovšah v nedeljo dne 23. avgusta na dvorišču g. Gregorja Cigoj. LlStnlCI Uredništva: G. Fr. G. v L. — Poslanega, katero pričakujete, nimamo. Zveza narodnih društev. Veselica v Dornbergu. — v nedeljo se bo vršila v prostorih gosp. Karola Kerševanija v Dornbergu velika veselica tamošnjega bralnega in pevskega društva »Naprej«. Vspored bo obsežen in velezanimiv. Priobčimo ga prihodnjič. Trgoviko-obrtne in gospodarske vesti. Popolna razprodaja pletarskih izdelkov je pričela s 15. t. m. v jubilejni pletarski razstavi v Radovljici. Kdor si želi nabaviti lepega in zanimivega pletiva, naj še vporabi zadnjo priliko, da poseti razstavo, ki se sme prištevati najbolj zanimivim na polju to stroke domače umetniške obrti. Razprodaja traja le do 1, sept. t. 1., ker s tem dnem prične novi tečaj v c. kr. pletarski Soli, v kateri je nameščena razstava. Cene znižane. Pridelek žita 1907. na Goriškem. - Pšenice se je pridelalo na 45.461 obdelovanih hektarjev 75.332 kvintalov, od teh 56.397 v nižini. Rži na 769 ha 6685 q; ječmena na na 2091 ha, od teh 1040 na Krasu, 188.095 q; ovsa na 1872 ha, od katerih 1384 v nižini, 17.414 q; turšice na površini 17.188 ha, od teh 12.016 v nižini, 17.414 q; od katerih 13.306 v nižini; turšice (druga žetev) na — 2009 ha 10.295 q; od teh 9092 q; v nižini. Pozna turšica se na planinah ne seje; na planinskem predgorju le |na 4 ha, v Brdih na 152 ha in na Krasu na 128 ba; prva ajda se prideluje le na 77 ha v vsej deželi, od teh 33 ha na planinskem predgorju; pridelka je bilo 734 hI, od teb 259 v nižini. Druga ajda se prideluje na 2597 ha; pridelka je bilo — 22.424 hI, od teh 15.970 na Krasu. Graha se je pridelalo na 249 ha 7086 hI, od katerih 4429 v nižini; fižola na površini 2429 ha, od teh 1055 na Krasu, 15.124 hI, na Krasu 6627 hI. Razne vesti. PomilOŠČenJe. — Današnja „Wiener Zei-tung" objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na pravosodnega ministra Kleina, s katerim cesar pomiloščuje vse osebe, ki so bile do dneva razglase nja te odredbe obsojene radi razža-Ijenja kake osebe cesarske hiše, oziroma radi obeh teh zločinov, v kolikor ni kazen še izvršena. — Nadalje so pomiloščene vse osebe, ki so bile do dneva razglasitve te odredbe od kakega kazenskega sodišča obsojene v zapor, ne veči nego dva tedna ali v denarno globo ne večo nego 150 kron, ako niso bile prej že kaznovane, in sicer v kolikor niso te kazoi še izvršene. Ako je bila poleg kazni na svobodi izrečena tudi denarna kazen in ako kazen na svobodi in nadomestna denarna kazen ne znašati skupaj več nego dva tedna. -- Vsem osebem, ki so bile pravomočno obsojene v kazen na svobodi na ne več nego tri mesece oziroma na denarno kazen, ako niso bile že prej kaznovane, so izpregledane posledice kazni, ki nastopajo vsled zakonitih predpisov, kakor so n. pr. izguba aktivne in pasivne volilne pravice v javna zastopstva. — Konečno je 562 osebam odpuščen ostanek kazni, 190 osebam pa kazen na svobodi in denarna kazen. Lahi Iz Milana i Trtu. - Manifestacija trfa- Škegi SiOVSnstia. — Tržaški Lahi so privabili v poset Trsta svoje ljube brate iz Milana. Ti so prišli v nedeljo. Pozdravit so jih prišli prvi socialni demokratje ter so se tako pridružili irredentovski demonstraciji. Vse polno redarjev je bilo na nogah, takega policijskega apa Rta še niša videli v Trstu. Slovenci, katere so Lahi nesramno žalili ob slavnoatL N. D. O., niso mogli ostati ob strani, marveč so si šli ogledat irredentovce in ljube goste. Prišlo je gostov okoli 600, Malo čudno se jim je zdelo, ko so slišali toliko živio-klicev in razočaranim so bili tržaški Garibaldinci, kako da se upajo tako nastopiti Slovenci. Sram je moralo biti tržaške Lahe, M so menili, da pokažejo, kako laški je Trst Demonstracija Slovencev je bili* naperjena seveda proti tržaškim laškim šovinistom za žaljenje pred 8. dnevi. Slovenska "manifestacija se je razširila tudi na mesto in pred Narodnim domom je pelo okoli 1000 Ijudij „Hej Slovani«! Šli so pa tudi okoli po ulicah, peli in vihteli slovenske irobojnice. — Laški sprevod se je vršil pod dvojnim kordonom policije. Demonstracija je bila zvečer od laške strani, kjer ni manjkalo irredentovskih vsklikov. — Aretiranih je bilo več oseb. — Slovenci v Trstu so slovesno pokazali, da so ta, da so doma na tržaških tleh ter so lepo ponižali Lahi za prejšnje razžalitve. Solnce je bolj oddaljeno od zemlje, kakor se je doslej sodilo. Številko daljave 148,500.000 km so popravili na 149,471.000 km. Ta številka je plod 2600 opazovanj astronomov in okoli 11.000 fotografičnih posnetkov. Da se je popravila daljava; za to se je trudil največ pokojni profesor L5wy, ravnatelj na observatorju v Parizu. Od Časov Keplerjevih se ni bila daljava nič popravila do današnjih časov. Visoko prebivajo Švicarji, - Na višini 1500 m prebiva 11.993 Ijudij; na višini 1800 m 4240, na višini 1900 m 493. Po leti bivajo pastirji na višinah 2665 m. Ustrelil se je v Trstu policijski agent Anton Praznik, star 36 let. Našli so ga mrtvega v kupeju železniškega vlaka na državnem kolodvoru. Vzrok samomora je neznan. Fran Ferdinand na nemških manevrih. - iz Berolina poročajo, da je nemški cesar povabil avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, naj se udeleži letošnjih nemških vojaških vaj, ki se bodo vršile y Lotaringijl. Avstrijski zrakoplovnl batalljon. — Vojno ministerstvo namerava preosnovati artionav-tični zavod v zrakoplovnl batalijoa s štirimi stotniiami. Vsesloiansko učiteljsko zvezo so ustanovili na vseslovenskem učiteljskem kongresu v Pragi. Zveza bo štela 25.000 členov. Nogavici |, kardinala. — V tridentski okolici na južnem Tirolskem je letos na letovišču kardinal Vanutelli iz Kima, Nedavno je potreboval nove nogavice. Navaden človek bi * šel in t' jih kupil. Kardinal pa nosi nogavice najboljša kakovosti. Ker pa v Tridentu takih ni bilo dobiti, so morali kupiti svile za 125 kron in jih dati napraviti, kar je veljalo 25 K, skupaj 150 K. Ta svota je za delavca dva-trimesečen zaslužek za težko delo. Jubilejni križec za uradnike je ustanovil cesar povodom svoje 60-lelnice. Šest smrtnih obsodb. — Berolinska „Vosb. Zeitune" poroča iz Varšave, da je vojno sodišče obelilo šest oseb na smrt. Letošnje italijanske vojaške vaje se bodo vršile med mejf* Trentina in Adižo in sicer v pokrajinah Verona in Vicenza. Vaj se udeleži 15.000 mož. ki so v posadki v Veroni in Pa-dovi. Vojaške vaje pričrto dne 27. avgusta. UkSUS-Vlak Berolin-TrSt. — Berolinski „Bor-sen-Kurier" izjavlja, da se s 1. majem 1909. uvede luksus-vlak BerolinTrst, ki bo vozil preko Draždan, Tešina, Prage, Budjejovic, Linca, Selzthala in potem na novi alpski progi. Vlak bo odhajal iz Berolina ob 9. uri 50 min. zjutraj in bo prihajal v Trst ob 9. uri 20 min. naslednjega dne. Vlak bo bržkone odhajal iz Berolina ob sredah in bo prihajal v Trst ob četrtkih radi paroplovno zveze z Aleksandrijo. Kmetijski pouk uvedejo prihodnje leto poskusno v pruski vojski. Ta pouk je v Italiji že uveden in rodi dobre sadove. Prvi uspeh praške slovanske konference. — Nemški listi priobčujejo pod tem naslovom brzojavko iz Petrograda, datirano z dne 1!. t. m., ki se glasi tako-le: nMJnistrstvo trgovine in prometa je dovolilo za avstrijske Slovane brezplačne vozne listke za vožnjo po ruskih železniških progah, ako ima to potovanje zgoji cilj se seznaniti z ruskimi znamenitostmi". Ha prodoj je V Komnu vila z dvoriščem, vrtom in dobro obdelano, s trtami in sadjem nasajeno brajdo. Vse obzidano. Pogoji ugodni. Več pove L. Pavletič — Gabrije 8, pošta Rubije pri Gorici. ZAHVALA. V nedeljo, dne 9. avgusta se je vršila slavnost razvitja in blagoslovitve zastave vojaško-veleranskega društva v Bovcu na prav sijajen način kljub napornemu vetru. Za omenjeno slavnost se najuljudneje zahvaljuje voj. vet. društvo vsim onim, kateri so se slavnosti udeležili bodi si vabljenim kakor tudi nevabljenim gostom, kateri so v velikem številu prihiteli od blizu in daleč in s tem omenjeno slavnost počastili. V prvej vrsti izraža društvo iskreno zahvalo zastavini kuraici blagorodnej gospej Klotildi Kuhar iz Beljaka, katera se je svojo osebo naredila najlepši kras slavnosti. — Zahvaljuje se blagorodnemu gosp. soprogu kumice Karolu Kuharja kakor tudi blagorod. gosp. bratu kumice, koja gospoda sta kaj lepo imponirala pri slavnosti. Posebno zahvalo se izraža 6. gosp. dekanu Ivanu Vidmarju, kateri je se svojim kaj lepim goyorom dal pomen slavnosti, kateri je kaj lepo vplival na društ*,enike in pričujoče občinstvo. Najudanejše zahvale vredni sta bratski društvi iz Kanala in llajbeljna, kateri se nista vstrašili dolge naborne vožuje in se stem slavnosti vdeležili. Zahvaljuje se društvo posebej g Bajtu načelniku voj. yt društva v Kanalu kateri je celo slavnost vodil in dirigiral, da se je ista v najlepšem redu končala. Dalje se najuljudneje društvo zahvaljuje blagorodnemu gosp. Vodopivcu, okrajnemu komisarju kot zastopniku ces. kr. vlade, blagorod. gosp. župaou A. A. Mlekuž-u, vsem blagorod. gospodom ces. kr. uradnikom ter c. kr. častnikom, kateri so bili vsi v popolni meri pri slavnost; zastopani. — Vojaška godba ces. kr. bat. planincev štv. 4/1. katera je izvršila svojo dolžnost v občo zadovoljnost, katerih pritiče tudi popolna zahvala. Srčna zahvala vsem, kateri so obiskali zvečer veselico, katera je kaj dobro vspela. — Vnovič -rčna zahvala vsem prijateljem vojaškega vt društva. Vojaško-veteransko društvo v Bovcu. Mosta, Iti nimata »M sprejmeta kuharico in hišino. \Mop ral^oj. Ponudbe na naslov: Gorica, TekaliJč! Fran Josipa 77. Na prodaj je več praznih sodov. Natančneje se izve pri g. ?ranCU DoukU, kremarju in posestniku v Biljab. Sprejme se korespandent afi brespanintinja mlajša moč vešča popolnoma slov. nema. in ital. jezika ter strojepisja. V nemškem jeziku pisane ponudbe, z zahtevkom plače je nasloviti na : Rudolf Steiner & Comp. tovarna nadplatov Se lan (Češko). ~~ Glavno zastopstvo **** ii zalogo kmetijskih strojev prve atomsko tovarne bratov K. & R. Dežek-Biansko ima Jos. Dekleva, Gorica Magistratna ulica št. 1. HCHRISTOFtEslLna""m,u:^rosodle Fiiznano težko posrefarnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. G. kr. dvorni založniki Uustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatofle. Cfcristofle & CJ? Dunaj L Opernring 5 (Heinrickshof). GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Itfil, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Telefon it. 79. Račun poStno hranilnice štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 41/«*. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogc/oru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge s® sprejemalo ofl vsatcocrar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/8%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. sfi;;. Stanje 81. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 — Anf. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) ! kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi mi obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Dene brez kot ''arenes. Am^m»^tm^»^ ,^.^m\.......žiiiiitin»A.........fc......iTi.......t........An«.......m......tmnm Slovenci, kupujte užigaiice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate.že šivalni stroj? Ako ga v nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria* in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Origlnal-gictoriadroji^etni uporabi brezsumno. BriBinal-ViGtcria stroji tSE za domačo rabo in obrtne namene. Original-VictorJa stroji ^tjli za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriplnal-Viotoria stroji ftrtK: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat m pred nakupom »Origlnal-Vietoria stroje. Edina zaloga »Origlnal-Vietoria« Vl ttojev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles ^J Pach«, orodja, munlcije in vseh lovskih '**! priprav prt tvrdkl KERŠBVANl & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazzk Duomo) Lastna delavnica in popravljalulcu t UYA CASTELLO 8t 4. Cenar prihrani, kdor kupi izgoicvljeno p hsštvo pri Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno.